SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (Id., sa jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove nllce St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v BemenlSkth ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
JŠtev. 194.
V Ljubljani, v ponedeljek 26. avgusta 1895.
Letnik XXIII.
Boj s socijalno demokracijo.
Včeraj je imelo slov. kat. delavsko društvo javen shod v Ljubljani. Socijalni demokratje so nagnali k njemu vse svoje zveste od . nadobudnih petnajstletnih .sodrugov" do zaraščenih, v frazah utrjenih možakarjev. Potres jim je iz tujine privel mnogo tovarišev — sobnih slikarjev itd., tako da se je precejšna četa židovsko - socijalne dr. Adlerjeve kompa-nije pomikala včeraj dopoludne proti Eravji dolini, kjer se je imelo na Malinove gostilne dvorišču vršiti zborovanje. Na dnevnem redu je bilo „podraževanje stanovanj" in .splošne razmere delavskega stanu".
Pri prvi točki je že še šlo. Govorila sta Go-stinčar in dr. Krek, ki sta predlagala več resolucij in stvarnih predlogov. Socijalista Zeleznikar in Bro-zovič sta sicer že tedaj jela spravljati razpravo na drugo polje, toda stvarnemu govoru se ne da ugovarjati z neslanimi opazkami o tolstih trebuhih itd.
Pri drugi točki se je pa začel boj. Iz kat. del. društva je poročal Jakopič, ki je v krepki, domači besedi raztolmačil delavskega stanu težnje in pri tem tudi po pravici potipal socijalne demokrate. Drug za drugim so se nato oglašali k besedi: Eordelič, Kra-maršič, Krobl in drugi. Kdor je jedenkrat pokukal v kak socijalno - demokratični časopis, ve vse, kaj so ti možje povedali. Govorili so, kakor se umeje samo po sebi o cerkvenem kapitalu, o duhovnikih, češ da izsesavajo ljudstvo, o zaslepljenosti katoliških delavcev, ki jih klerikalci samo izrabljajo in drugih tacih stvareh.
Zazvonilo je poldne in zborovalci so na glas molili angeljsko češčenje ; socijalisti so pri tem kakor v zasmeh obdržali klobuke na glavah ; ko so jih kat. delavci resno opomnili, da tega ne morejo dopustiti, so se odkrili. — Č. g. A. P 1 e č n i k jih je vsled tega dobro okrcal; kratko in jedrnato jim je ovrgel tudi vse druge ugovore. Blizu jedne je bilo, ko se je shod zaključil. Govornikov je nastopilo 16., poslušalcev je bilo nad 600.
Jednega dogodka, ki označuje soeijaliste, pri tem ne smemo zamolčati. Neki socijalistični govornik je mej drugim tudi rekel, davladni zastopnik slabo izvršuje svojo dolžnost, ker pusti, da se govorniki oddaljujejo od dnevnega reda.
Socijalisti, ki sicer vedno zabavljajo vojaštvu in policiji, kličejo torej sami policijo na pomoč, koderjim kaže. Vsak dostavek bi oslabil lapidarnost tega dogodka.
Pomen slov. kat. delavskega društva je zopet pokazal včerajšnji shod. Kdor se ne prepriča tega iz našega poročila, naj pa prebere te-le vrste iz zadnjega .Delavca" :
.Mi privoščimo tem slepiteljem ljudstva v črnih suknjah mastno življenje naših nasprotnikov, ker bi se kmalo g. Kreku in raznoterim škofom, kanonikom, župnikom, kapelanom in redovnikom zmanjšali njihovi tolsti trebuhi in njihova lica, katera se lesketajo krščanske ljubezni že pol ure daleč, bi obledela in bi se jim ne bilo treba zdraviti v različnih kopališčih, boječih se zalitja maščobe. — Ako hočete o izkoriščanju pisati, ožigosajte najprvo vaše lastno izkoriščanje, ker delavca niti na pokopališče ne spremite in mu ne pustite celo zvoniti, ako vam mastno ne plača. — Ako vam nekoliko poide denar, bodisi že na ta ali oni način, sto-
pite na prižnico in jamete zavijati svoj hinavski obraz, gledati proti nebu in kmetom vpiti: .Kdor zaničuje nas, zaničuje tistega, kije nas poslal!" .Kakor so Kristusa preganjali, tako smo preganjeni tudi mi, nimamo toliko, da bi se zamogli jedenkrat dositega", tu se jim rigne, kakor — in pristavijo: .Predenj dalje govorimo, prosimo Sv. Duha razsvetljenja iu pomoči I" Ko se vam želodčne slabosti poležejo, še nekoliko kmete sleparite, potem jim oznanite .ofer" — za olje sv. Barbare, katero se prodaja v gostilnah. Odgovorite, kdo izkorišča ljudstvo , vi ali mi ? Mi ga le učimo, vi pa sleparite , dasi imate od države že plačilo, ljudstva biro vsaeega pridelka — še proti pomladi odirate ubogo ljudstvo, dasi samo nima ničesar za jesti. Pred Velko nočjo napravite spraševanje obeh spolov od 16. leta naprej. Vsaka hiša vam mora dati ali povesno prediva ali 10 do 20 kr. Maše, krsti, pogrebi itd. še ni vračunjeno. Kmet mora za vzdrževanje cerkve v davkih plačevati, posebej v biri, pušeo in ako je potreba le sveče kupiti, je že zopet .opfer". Kdo li izkorišča ljudstvo, mi ali vi? Kmet mora prodati kokoši ali jajca, kar sam neobhodno potrebuje doma, da vam prinese v .opfer"."
Najhujših stvarij nismo ponatisnili, ker jih ne pripušča časniška dostojnost. Ce še omenjamo Delavčevo bogokletje, ko imenuje našega Izveličarja .pravega komunista" (str. 66) in .modrega Naza-renca", potem smo označili, s kakšnimi ljudmi se je boriti slovenskih katoliških društev udom za svoje svetinje!
Črne bukve kmečkega stanu.
12. Nemčija.
(Dalje.)
Druga posledica je še važnejši. Ce morajo nižji stanovi varčevati pri kruhu, potem gotovo tem bolj varčujejo pri drugih stvarčh.
Obrtnih proizvodov se torej v državi, kjer se vedno bolj varčuje pri kruhu, čira dalje manj proda in to menda vsaj škoduje obrtom.
To dejstvo nam dokazuje tolikrat pozabljeno resnico, da je red v gospodarskem in sploh družabnem življenju nekaj celotnega, nekaj j e d i n-stvenega, celokupnega. Zato je ravno tako abotno, če kedo v deželah, kjer ni n. pr. velikega obrta, trdi, da ni socijalnega vprašanja, kakor če kedo misli, da se da pomagati samo jednemu stanu v socijalnem boju, ne da bi se oziralo h krati na druge.
Ob ti priliki se ozrimo nekoliko v prošle dobe, kako so tedaj živeli delavci in kmetje na Nemškem. Kmetje so dobivali ob tlaki izvrstno hrano: vina, dvojne vrste meso in velike hlebce kruha.1) — Kmečka kuhinja je slovela. Mesa in vina je bilo v izobilju.*) Kako so se imeli dninarji, nam svedočijo razni jedilni redi, ki so se izdali za posamne pokrajine. Tako slove n. pr. ukaz mogun-Skega škofa Bertolda Heulberškega z 1. 1497 :s) »Vsak delavec, naj dela na polju ali sicer, dobi zjutraj juho in kruha, opoldne močno juho, dobro meso, prikuho in pol vrča navadnega vina, zvečer meso in kruh, ali močno juho in kruh.«
') J. Janssen: Oeschichte des deutschen Volkes seit dem Ausgange des Mittelalters. Herder. Freiburg in Breisgau. 5. Aufl. I. B. str. 273. — Sploh vsakemu, kedor se hoče seznaniti z srednjeveškimi kulturnimi in gospodarskimi razmerami, priporočamo prvi zvezek Janssenove zgodovine.
') Janssen o. c. str. 304—30<5.
') Janssen o. o. 308.
Grajščak Erazem v Erpahu1) je zaukazal 1.1483: »Vsi dninarji, ki so najeti, kakor tudi tlačanje, hlapci in dekle, naj po navadi dobivajo vsak dan dvakrat meso in prikuho in pol malega vrča vina, izvzemSi postno dni; tedaj naj jedo ribe ali sicer redivne jedi. Tudi naj se vsakemu, ki je mej tednom delal, postreže ob nedeljah in praznikih po maši in pridigi. Dobč naj dovolj kruha in mesa in pol velikega vrča vina; ob velikih praznikih tudi dovolj pečenke. Domu naj se jim da veliki hlebec kruha in toliko mesa, kolikor ga moreta dva pojesti pri južini.«
Po hišnem redu bavarskega grofa Joahima Octinškega (f 1520) so dobivali dninarji, tlačanje in hlapci vsak dan tele jedi : Zjutraj juho ali zelenjavo ; delavcem mleko, drugim juho. Opoldne: juho in meso, zelje; popoprano juho ali juho z mesom, zelenjavo ali mleko: štiri jedi. Zvečer: juho in meso; repo in meso; zelenjavo ali mleko : tri jedi. Ženskam, ki prineso peteline, kokoši in jajca, naj se da: juha in dva kruha; če so pa dlje prišle, nego jedno miljo, še jedna jed k juhi in vrček vina.«
Na Saksonskem je bila hrana še boljša. Iz deželnega ukaza z 1. 1482 se vidi, da so se morali delavci pritoževati zavoljo hrane, ker ukazujeta vojvoda Ernst in Albert, naj bodo dninarji in kosci zadovoljni, če dobe poleg dnine vsak dan dvakrat, opoldne in zvečer, po štiri jedi: juho, dve mesni jedili in prikuho; o postnih dneh pa pet jedil, juho, dve vrsti rib in dvoje prikuh.
Meso je bila tako navadna jed na kmetih, da popisuje »Seelenfiihrer«2) kot neko posebnost: »Nekateri so taki reveži, da celo večkrat po cel teden, ali še dlje nimajo mesa, ali le slabo.«
Tudi vino se je umevalo samo po sebi; le če je bilo izrečno rečeno, da n. pr. pastir ali dekla ne dobita vina, ga nista dobivala.
Sedaj pa v državi, kjer se je časih tako godilo, stradajo kruha.
Ali ni potemtakem brezvestna sleparija ali pa topa nevednost, če se o kmečkem stanu srednjega veka piše po zgodovinah in v leposlovju v tistem kislem pol sentimentalnem, pol prekucijskem duhu, ki ga tolikrat srečavamo v pesnih, romanih, znanstvenih spisih in ki so ga nekateri slovenski opi-čaki presadili žalibog tudi v naše domače slovstvo?
(Dalje sledi.)
') Janssen o. c. 308, 309.
a) Der Seelenfiirer, ein nutzberlieh buoh fiir jeglichen cristenmenschen zum frumen leben und eeligen sterben. Mainz. Peter Scheffer. 1498, 1. 21. — Janssen o. c. str. 309.
Javni shod idrijske „Jednakopravnosti".
Sklicaje se na tiskovni zakon z dne 17. grudna 1S62, štev. 6 drž. zak. § 19, zahteva podpisano društvo, da sprejmete v svoj list v smislu istega zakona sledeči popravek: V .Slovenca" št. 182 z dne 10. avgusta 1895 priobfena vest, da: 1. .Delavsko bralno društvo" je bilo menda in corpore navzoče pri shodu polit, društva .Jednakopravnost"; 2. „Zvečer je .Delavsko bralno društvo" napravilo dr. Ferjančiču še zabavni večer", je neresnična. Res pa je, da: 1. .Delavsko bralno društvo" v Idriji ni
</ Z, J
/T

/



bilo ? nikakšni zvezi ali dotiki z navzočnostjo ali sodelovanjem na shodu, katerega je priredilo politično društvo »Jednakopravnost" v Idriji, kajti kot nepolitično društvo se »Delavsko bralno društvo* noče in ne sme kot tako vtikovati v politične zadeve. 2. Zabavni večer je priredilo društvo »Jednakopravnost" svojim gostom iz Ljubljane, pri koji zabavi so sodelovali pevci in tamburaši, pripadajoči raznim idrijskim društvom, — dasi bi bilo »Delavsko bralno društvo" upravičeno, napraviti zabavni večer došlim idrijskim gostom, ki so hkratu njega člani. — Za „Delavsko bralno društvo": Jos. Oblak, predsednik. Jos. Kumar, tajnik. — Idrija, 19. avgusta 1895.
Kakor naši čitatelji vidijo, nima slavni odbor delavskega društva druzega dela, nego da polni naš list s popravki, kateri nič ne popravljajo. Pustimo mu to veselje. Ob času kislih »kumar" in črnih »oblakov" moramo tudi imeti kaj v zabavo. — Sicer pa vsi dobro vemo, čegava beseda mora zadnja biti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. avgusta.
Grof Karol Stiirkgh. V sobotni številki smo objavili mej brzojavi, da je presvetli cesar odobril odpoved ministerskega svetnika v naučnem ministerstvu, grofa Stiirkgha, in na njegovo mesto imenoval dvornega svetnika in ravnatelja terezijanske in orijentalske akademije, barona Pidolla, ki je istodobno dobil naslov in značaj sekcijskega svetnika. Baron Pidoll je že blizu deset let vodja imenovane akademije in je posloval poprej dalje časa v naučnem ministerstvu. Sedaj bode prevzel referat za srednje šolstvo. — »Grazer Tagespost" piše tem povodom »Grof Stiirgh je zamenjal parlamentarno življenje z državno službo v nadi, da bo v svoji službi mogel pospeševati nemško stvar. Prevrat v notranji politiki pa ga je prepričal, da ne more doseči svojega namena. K temu pa je še pripomogla slovenska nižja gimnazija v Celju. Grof Stiirgh se je trudil, da bi jo preprečil, toda zastonj, zato je stopil iz državne službe."
Dogodki v Bolgariji. Glede Stambulove afere dohajajo razna poročila, ki jasno kažejo, da je ta zelo zapletena in se ne bo dala tako naglo rešiti. Mej drugimi je prijela sodnija policijskega komisarja Jurokova in policijskega nadzornika Mor-fova. Poslednjega so pozvali radi tega, ker je are-toval Stambulovega služabnika. Državno pravdništvo sedaj še ne zahteva, da se odpusti iz službe, vender se mu je dovolil odpust za toliko časa, dokler ne bode končana cela obravnava. Težje obtožbe pa se predbacivajo komisarju Jurokovu. Državno pravdništvo ga obdolžuje, da je malomarno zasledoval Stambulove morilce. V dotični zatožbi se trdi, da se je v Jurokovem okraju skrival jeden morilec in da so njemu znana vsa imena Stambulovih napadnikov. Vsled te izjave državnega pravdništva je notranji minister takoj odpustil komisarja iz službe.
Katoliški shod v Monakovem se je pričel včeraj dopoludne z božjo službo. Po opravljeni pobožnosti je pozdravil zborovalce grof Preysing ter zaklical trikratni slava na svetega Očeta in stolni kapitular Stigloher na princa-regenta. Potem se je volil predsednikom pravni svetnik Miiller iz Ko-blenca, njegovim namestnikom pa državni svetnik pl. Ow iz Monakovega. Pri otvoritvi so se prebrali razni pozdravi, mej njimi nad, 50 pisem od kardinalov in škofov; tudi predsednik švicarske zveze je pismeno pozdravil zborovalce. Posamezni govorniki so se določili tako-le: Mestni župnik Kuhn krščanstvo in ateizem, poslanec dr. Porsch delovanje verskih redov, Schiidler delo v luči krščanstva, učitelj WorIe naše zahteve za ljudsko šolo, Grober krščanstvo podlaga državnega življenja, prof. baron Hert-ling papeštvo in rimsko vprašanje, ključar Schirmer katoliška delavska društva profesor Grauert katoli-čanstvo in veda, poslanec K. Bachem svetovni nazori o socijalizmu, Šchiipmann iz Holandije papežev trud za zjedinjenje cerkva, poslanec Orterer z Bavarskega prevrat, veda in šola, poslanec dr. Lieber zasluge Bavarskega za katoliško cerkev. Konečno govori še g*of Zichy, vodja ogerskih katolikov, glavni prefekt misijonov v Sanzibaru in grof Esterhazy z Ogerskega. Sklepni govor govori predsednik shoda. — Natančneja poročila o tem shodu priobčimo pozneje; le toliko se že sedaj lahko poudarja, da je jako zanimivo posebno to, da se shod vrši v Monakovem. Dokler je namreč tako mogočno vplival stari
Bismarck, bilo je to skoro nemogoče, ker si niso upali kaj tacega dovoliti.
Španija. Po poročilih, ki dohajajo iz Madrida, bati se je v mnogih krajih Španije resnih nemirov. Trdi se namreč, da se prebivalstvo zelo vstavlja od-poslati novih moči na Kubo in da se je zbralo več nemirnežev, ki hnjskajo ljudstvo k splošnemu nporu. Vlada sicer mnogo zaupa svoji armadi, vender pa je storila vse potrebne korake, da prepreči splošno ustajo. V Valenciji, koder je središče upornikov, je pomnožila vojaške straže.
Francozi na Madagaskarju. Kakor se glasi v poročilu generala Duchesne z dne 12. t. m. so dospele francoske čete do Andribe, katero so obkolili in jo bodo kmalu naskočili. Do sedaj ni o naskoku še nobenega poročila. V Parizu trdno upajo, da se jim bo posrečilo vzeti Andribo in od tod podati se v Tanarivo. Cesta od Majunge do Su-berbieville je popolnem dogotovljena. V Suberbievillu imajo vojaki veliko zalogo živeža in 2000 repov klavne živine, tako, da se jim ni treba bati pomanjkanja živeža. Jako zanimive stvari pripoveduje »Courier de Madagaskar" o hovaških vojakih. Vlada je preskrbi samo s puško, bajonetom, patroni in loncem, vse drugo si mora priskrbeti vojak sam.
Šolstvo.
Učiteljska konferenčna.
Iz S t. R u p e r t a, 16. avgusta.
Okrajna učiteljska konferencija za ljudske šole krškega okraja se je vršila letos dne 31. julija v šolskem poslopju na Krškem. Konferencijo je otvoril c. kr. okr. šolski nadzornik gosp. Franc Gabršek s primernim nagovorom, v katerem zatrjuje zbranemu učitelj stvu, da bode tudi zanaprej deloval v napredek šolstva v tem okraju. Prosi zbrane tovariše in tovarišice, da bi ga tudi v prihodnje smatrali kot svojega vodnika, svetovalca in prijatelja in mu ska-zovali svoje zaupanje, ker le v mejsobojnem zaupanju je zmožno vspešno delovati. Razloži namen konferencije, povdarja, da bijejo srca vsega učiteljstva v pravi ljubezni do presvetlega cesarja in da je učiteljstvo pri vsaki priliki izkazovalo otroško ljubezen, vdanost in zvestobo do prevzvišenega prestola cesarskega. Spominja se bridke izgube, koja je zadela prevzvišeno cesarsko hišo dne 18. svečana t. 1., ko je umrl vojni maršal nadvojvoda Albreht, zmagovalec v bitki pri Kustoci, ter povabi skupščino, naj združi svojo udanost, zvestobo in hvaležnost do presvetlega cesarja in vse hiše habsburške z najglo-bočjim sožaljem nad bridkim udarcem, ki je zadel prevzvišeno vladarsko rodbino in vso Avstrijo, s klicem: »Bog ohrani, Bog obvaruj našega premo-drega vladarja Frančiška Josipa i!" — »Bog čuvaj premlio cesarico Elizabeto!" — „Bog blagoslovi vso hišo Habsburško 1" — Zborovalci zakličejo trikratni .Slava" in navdušeno zapojo stoje cesarsko' pesem. — Po otvorjenju konferencije imenuje g. predsednik svojim namestnikom gosp. Iv. Levca, nadučitelja iz Rateč, a kot zapisnika se izvolita gosp. Fr. Skulj, učitelj iz Vel. Doline in gospodč. Ernestina Rekar, učiteljica iz St. Ruperta.
Poročilo gosp. nadzornika je pokazalo, da je bilo v okraju 1. 1894/95 25 javnih ljudskih šol z jedno ekskurendno šolo, skupaj 57 razredov. Učni jezik je bil na vseh šolah slovenski, le na jedni slovenski in nemški. Nadalje je govoril g. nadzornik o nedostatkih, koje je našel pri nadziranju, dajaje ob jednem navodila, kako je postopati, da se dosežejo povoljni učni vspehi. Svoje poročanje končal je z opomnjo, da je le dober, svež duh v šoli tista gonilna moč, ki stori, da se otroci radi uče in tudi kaj nauče. Takega duha pa more dati šoli le dober in vesten učitelj. K dobremu vspehu pripomore tudi harmonija mej učiteljstvom, katero tudi prav toplo priporoča. K vestnemu izpolnjevanju svojih dolžnostij naj vzbuja učitelja zavest, da dobro dela radi stvari same, in v tej zavesti je končal g. nadzornik tudi svoje poročilo, kateremu je sledilo občno odobravanje.
Četrta točka dnevnega reda je bila: »Risanje brez stigem", poroča gosp. Iv. Leveč. Gosp. poroče-čevalec bil je kos svoji nalogi, podal nam je temeljito navodilo, kako naj se postopa, da se brez stigem tudi na najnižjih stopinjah dosežejo povoljni vspehi. Njegovemu poročilu sledilo je občno priznanje. — Drugi poročevalec o tej točki g. Viljem Gebauer, nadučitelj v Smarjeti, je svoje pismeno poročilo oddal gosp. nadzorniku.
Jako zanimiva je bila točka: »Kolegijalnost, njeno bistvo, njena vrednost in kako naj jo učitelj-
stvo neguje in pospešuje." Poročevalec gosp. Fr. Ivanec, učitelj v Leskovcu, žel je burno pohvalo ter na vsestransko željo obljubil, svoje poročilo poslati vredništvu »Učit. Tov."
Konferencija je nadalje sklenila, naj še pri petju poleg »Slavčka" tudi rabijo pesmi »G. Majcena". — Okrajna učiteljska knjižnica je imela 134 gld. 11 kr. prebitka ter se je sklenilo, da nakupi vse od Pichlerja in Holderja na ogled poslane risarske predloge. V stalni odbor bili so voljeni gg.: Ivanec, Lunder, Rozman in Rupnik, v knjižnični pa gg.: Rozman, Rupnik in Cepuder, gospa Bezlaj in gospodična Schmidinder. Konferenca vsprejela je tudi nasveta, da si okr. učit. knjižnica naroči zemljevid polit, okraja krškega v razmerju 1 : 50.000, in da je ponavljalno šolo spremeniti v kmetijsk -napredovalno šolo.
S tem je bil oficijelni del konferencije končan, gospod predsednik se zahvali vsem za vdeležbo, gg. poročevalcem pa za njih trud ter zaključi ob '/»3. uri popoludne.
Gosp. Leveč, predsednikov namestnik, se zahvali gosp. nadzorniku za spretno in izborno vodstvo konferencije.
Ob 4. uri bil je občni zbor »Pedagogiškega društva" na vrtu g. Gregoriča. Zvečer pa istotam koncert pod spretnim vodstvom gosp. učitelja Leop. Potrebina, kojega čisti dohodek 40 kron 60 bel. se je poslal »Učiteljskemu konviktu".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. avgusta.
(Duhovniške izpreiuembe v ljubljanski škofiji.) Kuratnim beneficijatom v T o m i š 1 j u je imenovan č. g. Josip K n i f i c, kapelan na Igu. Na njegovo mesto pride č. g. Ivan Jelene c, kapelan v Podzemlju. Novo nameščeni so naslednji č. gospodje : Frančišek Osvaldkot Lichtenthurnov beneficijat v Idriji, Frančišek S t u r m kot kapelan v Podzemlju, Tomaž, Zabukovec kot kapelan v Čatežu ob Savi.
(Imenovanja.) Voditelj ministerstva za uk in bogočastje je imenoval suplenta na ljubljanskem nižjem gimnaziju g. Antona Stritofa pravim učiteljem na državnem gimnaziju v Kranju, suplenta na drž. višjem gimnaziju v Ljubljani g. Alojzija Virbni ka pravim učiteljem na drž. gimnaziju v Novem Mestu in učitelja na c. kr. deški ljudski šoli v Trstu gosp. Martina S i n k o v i č a pravim učiteljem na drž. nižjem gimnaziju v Ljubljani.
(Potrjen zakon.) Presvetli cesar je potrdil od kranjskega dež. zbora sklenjeni načrt zakona glede preskrbljenja z vodo občin Kot. Semič, Petrova vas, Telečji Vrh in Črnomelj.
(Prošnje obrtnikov in trgovcev) za državno podporo in posojilo odposlal je mestni magistrat v soboto s svojimi predlogi c. kr. deželnemu predsedstvu v daljno uradovanje in rešitev. Število prošenj znaša S43. Vladna komisija bode te prošnje pred ko ne do konca tega meseca rešila, na kar se bodo zatem vročile prosilcem intimacije.
(Iz Slavine), 25. avgusta. — Ta teden se je spravilo nekaj družin v Brazilijo. Spravlja se jih še več. Naj jih hvalim zato ? Hvalim jih v tem, da gospodarji odhajajo s celo družino, in ne puščajo doma žene same z otroci, kakor se godi to na Belokranjskem. Koliko slabega prihaja od tod, da mož (včasi kar precej po poroki) ženo pusti doma, ne morem popisati. Koliko trpi gospodarstvo, koliko odgoja otrok, in kar je najhujše, kolikim nevarnostim je izpostavljena zakonska zvestoba zapuščenih žen ! Ne manjka se žalostnih dokazov tem besedam! No-tranjca moram v ti zadevi bolj pohvaliti ko Belo-kranjca. Ce gre v Ameriko, vzame saj še družino s sabo. A, v nečem pa moram Belokranjcu prednost dati pred Notranjcem. Belokranjec je bolj veren kri-stijan , občuti bolj živo potrebo sv. vere in njenih milostij. Predno Belokranjec odide v Ameriko — išče blagoslova pri Bogu in prejme sv. zakramente. Notranjec ob Pivki pa menda ne občuti take potrebe — in to mi ni všeč pri njem. Sicer pa srečno pot, za nekterimi se ne bomo jokali I
(Iz Metlike), 23. avgusta: Marsikaj na svetu se obrača po mescu, spreminjajo se po mescu ljudje in narava. Posebno velik vpliv pa ima mesec na našo Metliko. Ta vpliv metliški zvezdoznanci ie dolgo opazujejo. Posebno jasno pa se je pokazal pri občinskih volitvah. Ce pogledate, g. vrednik, v pratiko, bote opazili, da imamo te dni mladi mesec. In z mladim mesecem se je prenovila tudi Metlika, do-
bila je prenovljen, vseh »smetij" očiščen mestni odbor. Včeraj smo imeli volitev župana in svetovalcev. Župan je ostal stari g. Ferd. Salloker, po svojem poklicu umirovljen zdravnik, po svojem
mišljenju...... po svoji narodnosti nemškutar.
prvi svetovalec in županov namestnik je klepar Jakob Jutraž, ki z »vestnim'' spolnovanjem svojih verskih dolžnostij kot pravi vzgled dobrega kristijana sveti nam vsem, posebno pa še tistim, ki se zbirajo v Fleischmannovi gostilni. Njegova hiša stoji poleg cerkve; kdor pride v Metliko, naj si jo ogleda kot „unicum". Drugi trije svetovalci so: Guštin, Pro-senik in Govanec. — V Metliki bi poleg Sallokerja v sedanjih razmerah mogel biti župan le še gosp. Prosenik, in odkritosrčno bodi povedano, da bi nam bil ta ljubši kot oni: če druzega ne, bil bi vsaj župan ne samo po imenu, ampak tudi v dejanju. — Novoizvoljenega župana pa prosimo, da začne v novi triletni dobi tudi drugače delovati, kot je deloval doslej. Vzlasti naj bo za naprej drugačen v svojem občevanju s kmetskim ljudstvom, naj pazi na svoje besede in svoje obnašanje. Ce bo treba, s« bomo ob priliki jasnejše izrazili. Pazi naj, da bo vsaka metliška gostilna zaprta ob določeni uri, tudi Fleischmann-ova. Preskrbi naj mestu nabiralnik za pisma. Po svoji moči naj se trudi za to, da se nedelja ne bo spreminjala v tržni dan. In če mu je res kaj do mesta, naj se odpove nagradi, katero mu mesto plačuje, ko itak vsa občinska opravila izvršuje mestni tajnik. Če se bo on hotel ozirati na te pravične zahteve, dobro! Če ne — no, če ne, bodo Metličani tudi zadovoljni. Pri nas živimo namreč v znamenju lune. — £ sklepu kliče metliškemu županu : na svidenje !	Metliškametla.
(Iz Belekrajine) 24. avgusta: »Svoje prijatelje in somišljenike na deželi prosimo, naj nas o klerikalni agitaciji natančno informujejo. Zlasti naj gledajo, da gg. kaplani ne bodo prestopili agitaciji po kazenskem zakonu določenih mej; kjer bi se to zgodilo, tam naj se brezozirno pokliče na pomoč sodišče." Ta zahteva kaže vso obnemoglost in podlost liberalizma. Paragrafi, policija, sodišča, to je njegova podpora in rešitev. Pa glejmo, kdo so tu pri nas, na katere glasilo slovenskega razumništva adresira ono olikano (!) nakano. Bode li sramotni posel grdega vohunstva iu ovaduštva prevzel naš prosti narodV Velika množica belokranjskega ljudstva je udana svoji duhovščini. Naše ljudstvo je žaljeno in z nevoljo odvrača od sebe ostudno službo. Dob^ se posamezniki, ki so duhovnikom nasprotni, so pa ti pojedinci v občini najslabši elementi in radi jih prepuščamo našim nasprotnikom. — Bodo li oni posel prevzeli c. kr. uradniki? Mislimo, da tudi oni radi odklanjejo nečastno službo, kakoršno je razpisal »Slov. Narod". — Preostajajo nam še gospodje učitelji. Velika večina naših učiteljev dela složno z duhovniki za blagor ljudstva. — Somišljeniki pozor! Nasprotnik je zloben in zv;t.
(Dajatev drva.) V četrtek, dne 12. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne vršila se bode pri c. in kralj, vojaškem preskrbovaluem magacinu v Zadru ponudbena obravnava glede zagotovitve potrebnih 4400 kubičnih metrov trdih drva. E obravnavi se vsprejemajo le pismene ponudbe, katere je najkasneje do 12. septembra vložiti pri imenovanem magacinu, B&zglas, obsezajoč pogoje in ponudbeni obrazec vpogleda lahko vsak v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Iz Hrenovic), 23. avg. G. urednik, ne vstrašite se, češ, že zopet iz Hrenovic kak popravek ! Ni, niti popravek, niti popravljenemu popravku popravek! Ampak: Vojake smo imeli v Hrenovicah, Goricah, Hraščah in pri Fari. 87. pešpolk imel je tukaj od 17. do 21. t. m. vojaške vaje. Kakor drugod po širni Avstriji, obhajali smo tudi pri nas rojstni dan Nj. Veličanstva tako slovesno, kakor nihče v Hrenovicah ne pomni. Na prošnjo g. »oberstlajtenanta" je bila z dovoljenjem kn. škof. ordinarijata v farovžkem hrastji 18. t. m. vojaška sv. maša. Vojaki so napravili ličen šotor iz vej. Sv. maše so se vdeležili vsi vojaki in skoraj vsi farani. Vojaki so pri imenitniših delih sv. maše streljali. Peli so pa domači pevci, katere je okolo 15. junija v »SI. Narodu" očrnil človek, ki o petju niti pojma nima. Takrat je rekel, da sedaj pojejo »nekateri pevci" in to jako slabo. G. urednik I Bavno tisti pevci, (ako izvzamemo 2,
rekel bi »nedeljska lovca" v petji), ki so peli I. 1894, ravno tisti sedaj pojejo in sicer ravno tiste pesmi kot I. 1894 in nekaj novih, samo s tem razločkom, da sedaj bolje, z občutkom pojejo, česar 1. 1894 pod »vrlim" vodstvom ni bilo. Mislim, da bi dopisnik sedaj, ako bi bilo mogoče na njegovo sodbo računati, drugače govoril, ker se je jako povoljno, da prelaskavo izrazil o petju odličen gospod sam »oberst-lajtenant". Med sv. mašo je bilo ljudstvo vidno ginjeno. Nekdo je še celo to rekel: Bodete videli, da bo ljudstvo temu delu v hrastji v vedni spomin reklo: »Pri oltarji". Po sv. maši so dobili vojaki več jedi in nekaj pijače, a v farovžu, kjer je gosp. oberstlajtenant stanoval, napravili so gg. oficirji obed, ter povabili tudi celebranta: domačega g. župnika in njegovega pomočnika. Po litanijah si je šlo več gospodov oficirjev ogledat zgodovinski grad »pred Jamo". — Vojaki so se pa razgovarjali z našimi ljudmi ter pokazali s svojim obnašanjem, da so namreč sami južni Štajerci. Zadnji dan, v slavo, je igrala tudi vojaška godba pri Fari in v Hraščah. V četrtek na vse zgodaj so odšli k vajam v cirk-niško dolino.
(»Stvaren popravek".) Sklicuje se na § 19. tiskovnega zakona odnosno novele, izvolite priobčiti sledeči stvarni popravek: Ni res, da bi bilo za či-tatelje »Slovenskega Naroda" vendar le res, da je »Delavsko bralno društvo" priredilo zabavni večer ljubljanskim gostom, prišedšim na shod političnega društva »Jednakopravnost", kakor je bilo čitati v Vašem listu št. 190; — res pa je, da je »Slovenski Narod" priobčil popravek navedene trditve.
(Življenje rešil.) Minoli četrtek se je več etrok igralo pred Petranom na Bledu. Nagloma pade 10 letni deček v jezero ter zgine do dna. Vojaški zdravniški namestnik g. dr. Mayer skoči oblečen v vodo ter za nogo potegne dečka na suho.
(Ponarejene krone) krožijo, kakor poroča »Boz. Zeitg." nekaj časa sem po Tirolskem. Te ponarejene krone so od svinca, slabo je izvršena »krona" na zadnji strani, manjka napis »Viribus unitis" na robu. Te krone se tudi lahko z navadnimi Škarjami prerežejo.
*
* *
(Razpisane službe.) C. kr. poštno in brzojavno vodstvo nam poroča: Razpisuje se mesto poštnega odpravnika (ekspedienta) pri novem c. kr. poštnem uradu v Trebelnem, v okrajnem glavarstvu Krškem, proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in za vsakdanjo pešpošto Trebelno - Mokronog in nazaj 120 gld. Prošnje v teku treh tednih na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Iz celovške škofije.) Čast. gosp. Aleš Jelen, kaplan na sv. Višarjah je nameščen za provizorja v Krnskem Gradu ob Celovcu. Oskrboval bode tudi župnijo Poreče na Gori.
(Dopolnilne volitve na Koroškem.) Piše se nam: Na Koroškem bode treba kmalu več dopolnilnih volitev. Dve korifeji židovsko-liberalne stranke, pl. Dumreicher (poslanec trgovinske zbornice) in pl. Rainer (poslanec celovški). Prvi je odstopil prostovoljno, drugemu so volilci kratkomalo pokazali pot z nezaupnico. Za trgovinsko zbornico bodo volili poslanca dne 16. septembra in pravijo, da bode izvoljen Rainer, katerega so se Celovčani ravnokar odkrižali. Nam Slovencem je pač vse jedno, bodi si izvoljen Peter ali Pavel, sovražen nam bode prvi kakor drugi. — Ze dvema gospodoma iz liberalne državnozborske klike gre hudo za kožo. Nacijonalci z znanim terorizmom nagajajo poslancu Moro-tu in Elbl-u, ki sta patentovanim prusjakom premalo »tajč" in ki jim bode nacijonalna garda in častna straža Bismarckova tudi kmalu postavila stol pred duri.— Koga mislijo voliti v Celovcu namesto Rainerja, še ni znano; tudi volitev še ni razpisana. Izvoljen bode pa brž ko ne kak nacijonalec. — Za deželnozbor-skega kandidata v mestni skupini Breže-Althofen so postavili nacijonalci fužinskega vodjo Ehrenwertha v Prevaljah. Od bolj zmerne strani S9 je mislilo na okrajnega glavarja Graweina v St. Vidu, ki je pa vsako kandidaturo odvrnil.
(Požar v Porečah.) Zadnji petek, dne 23. avgusta nastal je velik požar v Porečah ob vrbskem jezeru. Ob '/,12. uri začelo je goret* v velikem hotelu Walis. Užgal se je dimnik. Domači so skušali
ogenj hitro udnšiti pa zastonj, ker se je ogenj hitro razširil; velik del poslopja je bil iz lesa. Pogorela je tudi bližnja vila. Požarne brambe, ki so prihitele iz Poreč, Vrbe, Blatograda, Pričice, Krive Vrbe in Celovca, ognju niso mogle braniti in se omejiti na to, da so obvarovala bližnja poslopja. Sin posestnika je nekoliko poškodovan. Skoda je velika. Mnogo so izgubili posli, ker jim je zgorela obleka in vsa oprava.
(Vojaške vaje na Koroškem.) Poroča se nam : Velike vojaške vaje prično se dne 29. t. m. okrog Volšberka v labudski dolini. Trajajo do 5. septembra. Dne 8. septembra se prično velike vojaške vaje mej Volšberkom in Celovcem, kjer je že zdaj zbranih zelo veliko vojakov.
(Siidmarka) razteza svoje kremplje. Nemški neodrešenci ustanavljajo podružnice v Marenbergu, Pelovi in Šoštanju.
*
* *
(Katoliško tiskovno društvo v Mariboru) je izvolilo v svoji seji 23. t. m. preč. gospoda kanonika dr. Ivana Križaniča načelnikom iu odvetnika gosp. dr. J. Glančnika njegovim namestnikom.
(Dijaška kuhinja v Celju) razpošilja poštne položnice za dopošiljatev blagovoljnih darov, da bode mogla zadostiti svojim nalogam v bodočem letu. Vsestranske podpore je to dobrodelno podjetje tem bolj potrebno, ker bodo nemški zagrizenci ua vsakovrstne uačine skušali pridobiti nemške dijake za svoje namene ter je zvabiti v svoj »dijaški dom". Da se pa to ne bode moglo uresničiti in da ne postanejo slovenski dijaki žrtva nemčurskega moloha, je potreba, da se preskrbe posebno revni kmečki sinovi s hrano in stanovanjem, kar namerava ravno dijaška kuhinja. Bog daj temu koristnemu podjetju obilo blagoslova.
(Podeljena) je župnija Naše Ljube Gospe čast. g. Francu Ogrizek, kapelanu pri Sv. Petru pri Kuns-pergu.
(Osebne vesti.) Okr. sodnik v Komnu g. Henrik Cazafura je imenovan svetnikom pri okrožnem sodišču v Rovinju. — Ravnatelj meščanske šole v Mariboru Fr. F r i s c h je imenovan okr. šol. nadzornikom za mariborski mestni šol. okraj.
*
* *
(Pogreb) pokojnega Antona S u š n i k a , večletnega korektorja Bambergove tiskarne, se je vršil včeraj popoludne ob pol 4. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu ob ugodnem vremenu. Udeležilo se ga je mnogo pokojnikovih prijateljev, posebno pa so bile zastopane tukajšnje tiskarne. Mnogobrojna udeležba in več krasnih vencev so pričali, kako je bil pokojnik obče spoštovan. Pred mrtvašnico in na grobu mu je zapelo pevsko društvo »Slavec" dve krasni nagrobnici. — Počivaj v miru, nesrečni, a sedaj rešeni proletarijec!
(Priznanje.) Svoječasno smo poročali, da je presvetli cesar načelnika ljubljanske postaje južne železnice, g. Evgena Guttmana odlikoval z zlatim zaslužnim križcem s krono v priznanje njegovih zaslug povodom potresne katastrofe. Kakor se nam poroča, so gg. uradniki še po posebnem načinu izrazili svojemu načelniku udanost za njegovo naklonjenost. V ta namen jih je včeraj popoludne 20 priredilo skupen izlet v prijazni Kamnik, kjer so mu v gostilni pri Fischerju ob prosti zabavi poklonili srebrno kupo s primernim napisom v znak spoštovanja in hvaležnosti.
(Za prevažanje kaznjencev in vjetnikov) namerava mestni magistrat uvesti voz, kakoršen se rabi pri državni policiji na Dunaju in drugod.
(Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od včeraj (25.) do danes (26. t. m.) v jutro pet oseb, in sicer: 2 zaradi kalenja nočnega miru, 1 zaradi tatvine in 2 zaradi potepanja. — Zaradi tatvine bil je aretovan hlapec Matija Vilman, ker je svojemu gospodarju Janezu Kunčiču ukral znesek
3 gld.
(Vremenska proguoza dunajske centrale) za prihodnje dni se glasi: Večinoma jasno in gorko, tu in tam nekoliko deževja.	_
Telegrami.
Dunaj, 25. avgusta. „Deutsche Zeitg." poroča, da se je vstavila v proračun za leto 1896 svota 3,400.000 gld. za draginjske
^TpvJiLbijIn^vstr	Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
lirkl Schelhammer & Schattera
doklade in 900.000 za izvanredne podpore državnim uradnikom.
Trst, 25. avgusta. Grški prino Jurij je danes dospel sem s parnikom „Poseidon".
Praga, 25. avgusta. Naučno ministerstvo je ovrglo pritožbo nekaterih krajnih šolskih svetov proti odloku praškega na-mestništva, s katerim se ukazuje, da mora imeti vsaka šola črno-rumeno zastavo.
Cetinje, 25. avgusta. „Glas Črnogorca" izjavlja, da ni res, kar so objavljali nekateri časopisi glede brošure „Srbski narod in Obrenovici".
Petrograd, 25. avgusta. Velika kne-ginja Aleksandra Jožefa je včeraj odpotovala v inozemstvo.
Petrograd, 25. avgusta. Kakor se poroča „Regierungsbote", je bilo na parniku, ki je došel iz Či-fu v Vladivostok, devet bolnikov za kolero, od katerih jih je sedem umrlo._
Umrli so:
23. avgusta. Herta Wenig, magaeinerjeva hči. 3 mesece, Kolizej, želodčni in črevesni katar. — Anton Sušnik, korektor, 45 let, Pristavske ulice, baraka, plučni edem. — Albina Žgajnar, delavčeva hči, 21 let, Karolinška zemlja 21, božjast.
Tržne cene v Ljubljani
dne 24. avgusta.
	gl-	kr.		gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	50	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	66
Rež, „ . . .	b	50		—	72
Ječmen, , . . .	6	80	Jajce, jedno . . .	—	?
Oves, „ . . .	7	—	Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr.	—	
Ajda, „ . . .	6	60		—	64
Proso, , . . .	8	—	Telečje	—	62!
Koruza. „ . . .	7	20	Svinjsko „ „ .	—	6H1
Krompir, „ . . .	3	—	Koštronovo „ „ .	—	38
Leča, hkil. . .	10	_	Piščanec ....	—	40
Grah, . . .	10	_	Golob.....	—	16;
Fižol......	12	—	Seno, 100 kgr. . .	1	70
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „ . .	1	96
Mast, ,, . .	—	66	Drva trda, 4 kub. m.	7	50,
Špeh svež, „ . .		58	„ mehka. 4 „ „	5	~-
MeteorologiČno poročilo.
a ce Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
24	9. zvečer	736'1	18-5 | hI. jvzb.		jasno	o-o
25	7. zjutraj 2. popol.	736-1 7344	12-4 27-2	sl. svzh. sl. vzjvzh.	megla pni oblačno	
25	9. zvečer	737 6	1*8	m. svzb. |skoro jasno		00
26	7 zjutraj 2. popol.	7412 740-5	160 22-6	sr. sever jpol oblačno m. jvzh. |jdel. oblač.		
Srednja temperatura 24. in 25. avgusta 19'8° in 19'S° ozir. za 190 pod in 2 0° nad normalom.
»prejme v stanovanje in hrano
502 5-1
Karolina Malenšek
v Študentovskih ulicah št. 2.
Zahvala
509 1-1
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti moje ljube žene
Katarine ŽirovniK * Mayr
kakor tudi za krasne vence in častno spremstvo k večnemu počitku se najsrčnejše zahvaljujem.
V Št. Vidu pri Ljubljani, dne 25. avg. 1895.
Janko Žirovnik,
nadučitelj.
Zahvala.
„Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Škofjo Loko in okolico" se s tem najspoštljivejše zahvaljuje vsem, kateri so pripomogli, da se je naša vrtna veselica dne 15. t. m. naj-dostojnejše zvršila. V prvi vrsti izreka svojo zahvalo častitemu gospodu govorniku za prekrasni govor, slav. tamburaškemu zboru ljubljanskega „Sokola", spoštovanim gospodom pevcem kvarteta „Ljubljane" in slav. bralnega društva v Škofji Loki, ki so veliko žrtvovali, d» se ie program tako častno dovršil. Slednjič bodi najprisrčnejša zahvala tudi vsem mnogospošto-vanim gostom od blizu in daleč, ki so z zdatnimi prispevki pripomogli, da si je društvo opomoglo do dobre podlage.
Odbor.
Sprejmeta se
dva učenca
za čevljarski obrt k dvema dobrima mojstroma. Več pove upravništvo „Slovenca".	506 3—2
Leopold Tratnik
prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	661 52—35
Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati.
lavno zahvalo
izrekam podpisani blag. gosp. zdravnika dr. Neubergerju v Ložu pri Rakeku za velik trud in za res očetovsko skrb, ki mi jo je skazoval v moji dolgi bolezni. Za Bogom se imam pred vsem zahvaliti njegovi učenosti ter spretni njegovi roki, ki je zopet in zopet nad menoj izvrševala operacijo, da sem zopet popolnoma ozdravil, kar nisem pričakoval niti jaz sam, niti moji sorodniki in prijatelji. Iz dnu hvaležnega srca toraj zakličem: Bog Vam plačuj. blagorodni gospod, in Vas ohrani še mnogo let v tolažbo bolnikom!
508 1—1
Andrej ŽnidarJič,
posestnik in gostilničar v Šmarati.
„Sičara".
Največja izbera
Wpo najnižjih cenahln
trakov, čipk,
volnenega ln svilnatega žameta, pllia, svilnatega blaga, pozamenterije, ovetllo, peres.
najboljše kakovosti, 412 9-9 *
poletne bldze za gospč, rokavloe lz tkanine, svile ln sukanoa, nogavice, pasovi, mrežasti telovniki, klobuki ln slamniki za gospč ln otroke Itd. dobe se pri
K. Recknagel
v Ljubljani, mestni trg St. 24,
nasproti rotovžu.
TRA DE—MARKE.
S CH UT2MAAKE.
Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni ali
Marljaceljski liker;
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
Dobiva se v	441 7
letel Mala il. Mm
v Ljubjani, zraven rotovža
in se vs9K dan s prvo pošto razpošilja.
Št. 7995.
510 2—1
Dne 31. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj prodajalo se bode v deželni hiši:
star les, Škrli, opeka, žlebovi, vrata, okna, parketi, stare peci, železje itcl.
Stvari se lahko pogledajo in se kupni pogoji zvedo vsaki dan od 12. do 1. ure opoldne iu od 6. do 7. ure zvečer v deželni hiši.
Od deželnega odbora kranjskega.
HSJT Uksr

20 4
CesarsMMlfiine cerlrotaTl« srečke po 1 ilfl.
| Zadnji mesec.
Glavni dobitek
vrednosti.
fl^ B-fi- «- priporoča . C?- IMEsa^ei? v Ljubljani.
JO u n a j s k a borza.
Dn6 26. avgnsta.
Slrapni državni dolg v notah.....101 gld.	95	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,	30	„
Avstrijska zlata renta 1%......122	„	96	„
Avstrijska kronska renta 200 kron .	101	„	25	„
Ogerska zlata renta 4 %.......122	„	90	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	65	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1062	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............404	„	10	„
London vista...........120	„	90	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„	07 l/i»
20 mark............11	„	82	,
20 frankov (napoleondor)............9	„	67'/» ,
Italijanski bankovci........45	„	75	„
C. kr. cekini........... 5	„	70	„
Dne 24. avgusta.
državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6<& . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	, južne železnice 5% .
„	, dolenjskih železnic 4%
151 gld. 75		
158		50
196		75
99		70
T46		25
130		50
107		25
112		—
99		25
99		90
225		—
171		80
131		40
99		50
Kreditne srečke, 100 gld................204 gld. 50
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170
Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl. st.v.	3520
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	549
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	77
Montanska družba avstr. plan.....95
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167
Papirnih rubljev 100........129
kr.
50 50
75
50
75
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
»M ISI
Nollzeile it. 10 Dnnaj, Marishiifsrstrasse 74 B.
C U II"
illilin 'ill I lllll IIIWHBM—HMifc
jU" Pojasnila %XL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popoiui varnosti n n 1 o ž e n 1 h tf lavnlc.
Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.