SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (Id., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove nllce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemenlSkth ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. JŠtev. 194. V Ljubljani, v ponedeljek 26. avgusta 1895. Letnik XXIII. Boj s socijalno demokracijo. Včeraj je imelo slov. kat. delavsko društvo javen shod v Ljubljani. Socijalni demokratje so nagnali k njemu vse svoje zveste od . nadobudnih petnajstletnih .sodrugov" do zaraščenih, v frazah utrjenih možakarjev. Potres jim je iz tujine privel mnogo tovarišev — sobnih slikarjev itd., tako da se je precejšna četa židovsko - socijalne dr. Adlerjeve kompa-nije pomikala včeraj dopoludne proti Eravji dolini, kjer se je imelo na Malinove gostilne dvorišču vršiti zborovanje. Na dnevnem redu je bilo „podraževanje stanovanj" in .splošne razmere delavskega stanu". Pri prvi točki je že še šlo. Govorila sta Go-stinčar in dr. Krek, ki sta predlagala več resolucij in stvarnih predlogov. Socijalista Zeleznikar in Bro-zovič sta sicer že tedaj jela spravljati razpravo na drugo polje, toda stvarnemu govoru se ne da ugovarjati z neslanimi opazkami o tolstih trebuhih itd. Pri drugi točki se je pa začel boj. Iz kat. del. društva je poročal Jakopič, ki je v krepki, domači besedi raztolmačil delavskega stanu težnje in pri tem tudi po pravici potipal socijalne demokrate. Drug za drugim so se nato oglašali k besedi: Eordelič, Kra-maršič, Krobl in drugi. Kdor je jedenkrat pokukal v kak socijalno - demokratični časopis, ve vse, kaj so ti možje povedali. Govorili so, kakor se umeje samo po sebi o cerkvenem kapitalu, o duhovnikih, češ da izsesavajo ljudstvo, o zaslepljenosti katoliških delavcev, ki jih klerikalci samo izrabljajo in drugih tacih stvareh. Zazvonilo je poldne in zborovalci so na glas molili angeljsko češčenje ; socijalisti so pri tem kakor v zasmeh obdržali klobuke na glavah ; ko so jih kat. delavci resno opomnili, da tega ne morejo dopustiti, so se odkrili. — Č. g. A. P 1 e č n i k jih je vsled tega dobro okrcal; kratko in jedrnato jim je ovrgel tudi vse druge ugovore. Blizu jedne je bilo, ko se je shod zaključil. Govornikov je nastopilo 16., poslušalcev je bilo nad 600. Jednega dogodka, ki označuje soeijaliste, pri tem ne smemo zamolčati. Neki socijalistični govornik je mej drugim tudi rekel, davladni zastopnik slabo izvršuje svojo dolžnost, ker pusti, da se govorniki oddaljujejo od dnevnega reda. Socijalisti, ki sicer vedno zabavljajo vojaštvu in policiji, kličejo torej sami policijo na pomoč, koderjim kaže. Vsak dostavek bi oslabil lapidarnost tega dogodka. Pomen slov. kat. delavskega društva je zopet pokazal včerajšnji shod. Kdor se ne prepriča tega iz našega poročila, naj pa prebere te-le vrste iz zadnjega .Delavca" : .Mi privoščimo tem slepiteljem ljudstva v črnih suknjah mastno življenje naših nasprotnikov, ker bi se kmalo g. Kreku in raznoterim škofom, kanonikom, župnikom, kapelanom in redovnikom zmanjšali njihovi tolsti trebuhi in njihova lica, katera se lesketajo krščanske ljubezni že pol ure daleč, bi obledela in bi se jim ne bilo treba zdraviti v različnih kopališčih, boječih se zalitja maščobe. — Ako hočete o izkoriščanju pisati, ožigosajte najprvo vaše lastno izkoriščanje, ker delavca niti na pokopališče ne spremite in mu ne pustite celo zvoniti, ako vam mastno ne plača. — Ako vam nekoliko poide denar, bodisi že na ta ali oni način, sto- pite na prižnico in jamete zavijati svoj hinavski obraz, gledati proti nebu in kmetom vpiti: .Kdor zaničuje nas, zaničuje tistega, kije nas poslal!" .Kakor so Kristusa preganjali, tako smo preganjeni tudi mi, nimamo toliko, da bi se zamogli jedenkrat dositega", tu se jim rigne, kakor — in pristavijo: .Predenj dalje govorimo, prosimo Sv. Duha razsvetljenja iu pomoči I" Ko se vam želodčne slabosti poležejo, še nekoliko kmete sleparite, potem jim oznanite .ofer" — za olje sv. Barbare, katero se prodaja v gostilnah. Odgovorite, kdo izkorišča ljudstvo , vi ali mi ? Mi ga le učimo, vi pa sleparite , dasi imate od države že plačilo, ljudstva biro vsaeega pridelka — še proti pomladi odirate ubogo ljudstvo, dasi samo nima ničesar za jesti. Pred Velko nočjo napravite spraševanje obeh spolov od 16. leta naprej. Vsaka hiša vam mora dati ali povesno prediva ali 10 do 20 kr. Maše, krsti, pogrebi itd. še ni vračunjeno. Kmet mora za vzdrževanje cerkve v davkih plačevati, posebej v biri, pušeo in ako je potreba le sveče kupiti, je že zopet .opfer". Kdo li izkorišča ljudstvo, mi ali vi? Kmet mora prodati kokoši ali jajca, kar sam neobhodno potrebuje doma, da vam prinese v .opfer"." Najhujših stvarij nismo ponatisnili, ker jih ne pripušča časniška dostojnost. Ce še omenjamo Delavčevo bogokletje, ko imenuje našega Izveličarja .pravega komunista" (str. 66) in .modrega Naza-renca", potem smo označili, s kakšnimi ljudmi se je boriti slovenskih katoliških društev udom za svoje svetinje! Črne bukve kmečkega stanu. 12. Nemčija. (Dalje.) Druga posledica je še važnejši. Ce morajo nižji stanovi varčevati pri kruhu, potem gotovo tem bolj varčujejo pri drugih stvarčh. Obrtnih proizvodov se torej v državi, kjer se vedno bolj varčuje pri kruhu, čira dalje manj proda in to menda vsaj škoduje obrtom. To dejstvo nam dokazuje tolikrat pozabljeno resnico, da je red v gospodarskem in sploh družabnem življenju nekaj celotnega, nekaj j e d i n-stvenega, celokupnega. Zato je ravno tako abotno, če kedo v deželah, kjer ni n. pr. velikega obrta, trdi, da ni socijalnega vprašanja, kakor če kedo misli, da se da pomagati samo jednemu stanu v socijalnem boju, ne da bi se oziralo h krati na druge. Ob ti priliki se ozrimo nekoliko v prošle dobe, kako so tedaj živeli delavci in kmetje na Nemškem. Kmetje so dobivali ob tlaki izvrstno hrano: vina, dvojne vrste meso in velike hlebce kruha.1) — Kmečka kuhinja je slovela. Mesa in vina je bilo v izobilju.*) Kako so se imeli dninarji, nam svedočijo razni jedilni redi, ki so se izdali za posamne pokrajine. Tako slove n. pr. ukaz mogun-Skega škofa Bertolda Heulberškega z 1. 1497 :s) »Vsak delavec, naj dela na polju ali sicer, dobi zjutraj juho in kruha, opoldne močno juho, dobro meso, prikuho in pol vrča navadnega vina, zvečer meso in kruh, ali močno juho in kruh.« ') J. Janssen: Oeschichte des deutschen Volkes seit dem Ausgange des Mittelalters. Herder. Freiburg in Breisgau. 5. Aufl. I. B. str. 273. — Sploh vsakemu, kedor se hoče seznaniti z srednjeveškimi kulturnimi in gospodarskimi razmerami, priporočamo prvi zvezek Janssenove zgodovine. ') Janssen o. c. str. 304—30<5. ') Janssen o. o. 308. Grajščak Erazem v Erpahu1) je zaukazal 1.1483: »Vsi dninarji, ki so najeti, kakor tudi tlačanje, hlapci in dekle, naj po navadi dobivajo vsak dan dvakrat meso in prikuho in pol malega vrča vina, izvzemSi postno dni; tedaj naj jedo ribe ali sicer redivne jedi. Tudi naj se vsakemu, ki je mej tednom delal, postreže ob nedeljah in praznikih po maši in pridigi. Dobč naj dovolj kruha in mesa in pol velikega vrča vina; ob velikih praznikih tudi dovolj pečenke. Domu naj se jim da veliki hlebec kruha in toliko mesa, kolikor ga moreta dva pojesti pri južini.« Po hišnem redu bavarskega grofa Joahima Octinškega (f 1520) so dobivali dninarji, tlačanje in hlapci vsak dan tele jedi : Zjutraj juho ali zelenjavo ; delavcem mleko, drugim juho. Opoldne: juho in meso, zelje; popoprano juho ali juho z mesom, zelenjavo ali mleko: štiri jedi. Zvečer: juho in meso; repo in meso; zelenjavo ali mleko : tri jedi. Ženskam, ki prineso peteline, kokoši in jajca, naj se da: juha in dva kruha; če so pa dlje prišle, nego jedno miljo, še jedna jed k juhi in vrček vina.« Na Saksonskem je bila hrana še boljša. Iz deželnega ukaza z 1. 1482 se vidi, da so se morali delavci pritoževati zavoljo hrane, ker ukazujeta vojvoda Ernst in Albert, naj bodo dninarji in kosci zadovoljni, če dobe poleg dnine vsak dan dvakrat, opoldne in zvečer, po štiri jedi: juho, dve mesni jedili in prikuho; o postnih dneh pa pet jedil, juho, dve vrsti rib in dvoje prikuh. Meso je bila tako navadna jed na kmetih, da popisuje »Seelenfiihrer«2) kot neko posebnost: »Nekateri so taki reveži, da celo večkrat po cel teden, ali še dlje nimajo mesa, ali le slabo.« Tudi vino se je umevalo samo po sebi; le če je bilo izrečno rečeno, da n. pr. pastir ali dekla ne dobita vina, ga nista dobivala. Sedaj pa v državi, kjer se je časih tako godilo, stradajo kruha. Ali ni potemtakem brezvestna sleparija ali pa topa nevednost, če se o kmečkem stanu srednjega veka piše po zgodovinah in v leposlovju v tistem kislem pol sentimentalnem, pol prekucijskem duhu, ki ga tolikrat srečavamo v pesnih, romanih, znanstvenih spisih in ki so ga nekateri slovenski opi-čaki presadili žalibog tudi v naše domače slovstvo? (Dalje sledi.) ') Janssen o. c. 308, 309. a) Der Seelenfiirer, ein nutzberlieh buoh fiir jeglichen cristenmenschen zum frumen leben und eeligen sterben. Mainz. Peter Scheffer. 1498, 1. 21. — Janssen o. c. str. 309. Javni shod idrijske „Jednakopravnosti". Sklicaje se na tiskovni zakon z dne 17. grudna 1S62, štev. 6 drž. zak. § 19, zahteva podpisano društvo, da sprejmete v svoj list v smislu istega zakona sledeči popravek: V .Slovenca" št. 182 z dne 10. avgusta 1895 priobfena vest, da: 1. .Delavsko bralno društvo" je bilo menda in corpore navzoče pri shodu polit, društva .Jednakopravnost"; 2. „Zvečer je .Delavsko bralno društvo" napravilo dr. Ferjančiču še zabavni večer", je neresnična. Res pa je, da: 1. .Delavsko bralno društvo" v Idriji ni