O stanovanjskih skupnostih
>Praoilno se poudttrja, da je stanovanj-sfca skupnost dejansko razširjena družina v tem smislu, ker se o okoiru stanovanjske skupnosti postopno ustoarja ielmična osno-va, ki bo u lemelju asoobodiia iensko del v gospudinjstou in ji umogočila, da se bo zaposlila in oključila v družbeno žioljenje. In ne samo to. V okoiru. sianovanjskih skupnosti bomo mnogo ceneje prišli do večjih rezultatoo kakor s sedanjim siste-mom. Vzemirno na primer sfimo problem otrok. č'e bi imeli organizirane stanooanj-ske skupnosii v naseljih, mestih, posebno pa v industrijskih krajih, in če bi obstajal plan komune, po katerem bi bilo treba združeDati delo stnnovanjskih skupnosti, bi bilo mogoče v Dsakem bloku zagotuoiti, če že ne cel dom, pa osaj nekaj sob za otroški oriec. za otroške jasli itd. V iakih majlmih jaslih in ortcih ne bi bilo potrebno, da bi bile zaposlenc medicinske sestre, zdravtiiki in oisokokoalificirani slrokoonjaki, ki jili sedaj zahteoajo, lernueč ženske iz tega bloka, ki so pogoslo nezaposlene, starejše ienske, ki imajo dooolj časa in smisla za tako delo in ki bi za minimalen honorar bile pripravljene, da delajo z otroki, da jih oamjejo itd. Zdravsioena služba bi bila Ishko organizirana za ves rajon tako, da b; mogla stalno obiskovali bloke. da bi ugotaDljala, kako se v njih dela, in cla bi intervenirala tam, kjer bi bilo potrebno. Goiouo ./<?, da nas iak otroški vrtec ne bi stal toliko, kolikor nas stane sedaj. Prao tako bi bile na primer iudi pralnice. ki bi bile urejene znotraj tega sistema, gotovo ccnejše, Ttidi moderna druzbena prehrana bi se lahko usmerila k temu. Prao tako trgooina, posebno trgooina za osnovne po-trebe. kjer bi lahko driaoljani organizirali d nckem smislu koniroJo, posebno z orga-niziranjem potrošniških+svetoo, o katerih je bilo prao tako gooora v razpraoi.* (Iz govora tovariša Kdoarda Kardelja na ple-numu Socialistične zoeze delonnega Ijtid-stoa Jue,o$\av\)e na Brionih dne 18. aprila leta i957.)