ARHIV] XVII 1994 Ocenc in poročila o publikacijah in razstavah 159 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Sluvenskii «zemlje u;i vojaškem zvmljcvidu iz druge pulnvice 18 stoletja, Sekcije 201-205, 212715; (vzorčni zvezek), Ljubljana, 19 ga linancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, vodi ga dr. Vineene Rajšp v sodelovanju z nekdanjo skupino n rli. visi ov. Publikacija je sestavljena iz krajšega uvodnega o^ predstavitvenega dela, iz osrednjega to jr opisr /seh devetih sekcij, in iz indeks;1. Pomembno dopolnilo sr še fotografije devetih barvnih zemljevidov opisanit sekcij, dveh rokopisnin sirani sekcij 212 in 2)5 ter pregledne karte sekcij Notranje Avstrije, vse v velikosti formata A3. Uradivo, ki ga eitir.jo kot "J osepn mische Landes-anfnanme", je danes hranjeno v dunajskem vojnam arhivu 'Kricgsarehiv' pod signaturc B lXa54. V naši strokovni literaturi k prevedeno kot jožefinsko vojaško načrtanje !?r. Orožen/, Jožefmskt deželna merjenja /1. Voje, E. Umek, B. Korošec/; veljalo p? bi premotriti izpeljave Jakoba Mülleria /Ocena publika cije v Književnih listih, Delo, št 36, 250 /27. 11 1994, str. 15/; k, sklieuioc se nc večjezični slovar geodezije in prevri.ilko Doris Debenj ik predlaga, da ta vir imenrjemo Jožefinska vojaškr izmera in ga pišemo z malo začetnico. Poleg Dörflingerja /Joh.innes D, Die oster rciehlschc Kartographie im lis. und zu Beginn des 19. Jahrhunderts..., Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der W icssensehaften, 1984/ navajajo naši p1 sei vsaj Se Paldnsa /P. Josef, Die mMitänsehe Aufnahmen m Bcrci.ihe oer habsbnrgisehen Länder aus der Zeit Kaiser Joseph II, fi/ian 1919/, redaktor vzorčnega zvezka Vineene Rajšp ga izrecno omeni, ko v uvodnem delu predstavi in pouderi pomen teh kart za naše ozemlic. Kane ip op:si so nastali za rad: poraza v -.edemletni vojni proti Prusiji /1756-1763/, ko so Avstrijci zaradi pomanjkijive kartografske predstave ozemlja zgubili i ležijo. Do 'istega časa :iiso načrtno gojili kartografije, potam pa je Marija Terezija na pobnoo fcldmaršala Lacyja ukazala izdelavo zemljevida s popisi za skoraj celotno habsburško deželo od Nizozemske do Železnih Vrat na Donavi. Pod vodstvom generalnega štaba so po smrti Marije Terezije leta 1765 pod Diidnim očerom Jožefa ]]. vojaški inženirji v 24 letih /176? 1787/ sisCma-tično posneli celotno jzcinlje, slovensko v letih I7e4-178T Zcmljcv'd z opisi |e veljal za strogo vojaško skrivnost več kot 70 let, vse do leta ] R64. Za ilustracijo navedimo sestavek omenjenega avtorja Fr. Orožna, kjer navaja, da štajerski deželni glavar ni dobil na vpogled gornieavst.ijskeg? zemljevida, ker ga pae ne dajo vsakomur Bi. je ročno zrisan n kole riran, v dvojnikih, po sekeijah, od kateiih je bila vsaka na svojem listu velikosti 04crn x 42em, v merilu 1:38.800 popisana na pok papiria. Slovensko ozemlje je obdelano v okviru Notrarje Avstrije in obsega več kol polovico od 250 sekeij in sedem zvezkov opisa. Vzorčna publikacija nam predstavi večji del Dolenjske :n Notranjske, to je ozemlje od Dolenjega Logatca do Mokronoga in Radeč v smeri ZV m še južno od Ljubliar- in Save do Cerkniškega jezera, Velikih Lašč ■! Žužemberka v smeri S J. Barvni zemljevid' ki so približno za tretjino manjši od originalnih in morda zalo težje berljivi, kažejo vso mojstrstvo nekdaniih kartografov, natančno sc izrisane ceste, p'*ti, reke, potok', studenci, močvirja, ribniki, mlake, zidan, m Jeseni moslovi, vzpMine in hribi, gorske pobočja in doline, travniki, painiki, vinogradi in gozdovi. 160 Octnc m poročila «publikacijah in razstavah ARHIVI XVII 1994 Jasno zo izrisani tlorisi naselij pomembnejše stavbe, zlasti cerkve, gradovi, pristave, trdnjave, obzidja in kapelice so nnrisnne v delno poševn, pcrspekt;v<. V tej oubiikariji vizualna plat zemljevida n. posebej predstavljena, kazalo pa bi jo obdelati v na sledn.em zvezku, Se zlast1 vidno izpostaviti legendo znakov ki se poivljajo na karti. Karte niso izdelane na osnov; enotne tnangiilae.jske mreže, vendar prece. realno pr cd stadij njo ozemlje. Glavnina te publikacije so popi "i kart. Vsebujejo mena kra|ev, njho''o medsebojno 3ddaljenost, zra-ženo v urah hoda, omenjene so vse pomembne zgradbe opisane vse vode, eeste, pešpoti, vsi okoliški hnbi, njihova poraŠČcnost z gozdovi in grmičevjem. Narejeni so b>'i ¿a vojaške potrebe, zato je v hiji poudarjena zlasti prehodnost terena, njegova obvladljivost in mozinosli vojaške nastanitve. Bilo je kar neka; popijovalcev slovenskega ozemlja, predstavljene sekcija so poleg še neugotovljenega popisovalca popisovali podprroč.iik Szorch in nadporočnik Megyes. Popi;,' so nibrieni, a slogovno in količinsko precej različni. Slovenski prevod je tiskan vzporedno nemškemu in ju lahko primerjamo. Spremenjen je v tekoči zapis, naslovi mtrik,. ki se pri posameznih zapisovalcih nekoliko Tazl ¡kujejo, so na začetku vsake sekere, v tekstu pa skrajšani 111 pbtjioiiiiif. Ko razbiramo karte, ops.zimo,, da so na njih i mena krajev zapisana drugače, pa (udi cerkva., kapelic in gradov je več, kot jih je v popisu. Zato je njihova podrobna obdelava v končnem tisku nujna. Večino toponimov |e prevajalka Majda Hcko lokalizirala, tistcr ki jih ji ni uspelo najti, je označila z vprašajem. Indeks je pomemben del te publikacije. Pc abecednem redu so razvrščeni vsi kraji, vode, hribi, gozdovi, dohire, cerkve in gradovi iz izvirnika /ti so tiskani krcpkcjc/ in prevoda, takn da so upoštevane vse variame zapisa. Slovenski, imena so "razložena" z nemškim in obratno. Vsakemu imenuje pripisana sekcija in stran publikacije, kjer se pojavlja, in kratica iz legende (k- za kraj, c- za cerkev..). Na ved i mo primer: TielTcn, k 215-Trebnjc 106, 109, 111 Trebnje kraj, v originalu Treffcn se pojavi v sekciji 215, v naši pub ikicui pa na str. 106 10° in 1 i 1. Z istim imenom je označena tudi ccrkcv-c, grad-g. Ker je izvini tekst nemški, verietno pa ludi zaradi pričakovane odmevnosti ob izdaji tega vira v tuji strokovni iavnosti, je t ud. uvodni del preveden v nemški jezik, saj, kakor Feliks Lister, vodja ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta pnja/no nagovarja bralca v uvodni besedi, naj ta pub'ikacija "potrjuje mrogortranske učinke stoletjb dolge avstrijske-slo-venske skupnosti1'. Poneu tega zgodovinskega vin sc bo pokazal ob njegovi vsakokratni uporabi dejstvo pa je, da jc to prva takšna izdaja na Slovenskem in že to govori njej .v pnd. Mojca Grabnar Maj tir. Smole, Vitccloniski urad za Kranjsko, 13. stnlclje - P47, 4. del: Cerkveni: zadeve, lit ],, I.jiibljana 1^94, Puhli krci/a Arluva Republike Slovenije lnvenlarjit Serija: prh i vi državnih in samoupravnih organov in oblastev, Zvezek 4/4. 481 str. G pristojnostih V.tcdomskega urada za Kranjsko na cerkvenem področju n o načelih popisovanja gradiva oziroma izdaje inventarja, ki gn je pripravila pokojna arhivska svetnica Mi.jda Smole, sem spregovoril pr predstavitvah prvega zvezka v Zgodovinskem časopisu, 41 (198"7), 193-104, (črke A-H) ter drugega ¡in tretjega zvezka v internem glasilu Arhiva Republike Slovenije Obvestila, številka 1/1990, 3? 33 (črka C in črke I-K, oba zvezka izšla 19S9). Vsi štirje do sedaj objavljeni zvezki in še dva predvidena, so del cclotc in j bje zalo težko ločeno obravnavah, ne da bi se človek pri tem ponavljal. Poudarim naj le, da je stvarni uvod k celotnemu delu napisala se avtorica sama m ga objavila v prvem delu te obsežne prbli-kacijc (str, V -XII.). Ta uvodje pred uporabo gradiva Vie domskega urada nedvomno koristno prebrali. ( etrti zvezek prinaša torej črko L in jc s tega vidika še posebej dragocen m pomemben za slovenske prestolnico, saj se nbc verziji krajevnega imena, slovenska Ljubljana in nemški Laibaeh začenjata na črko L Kazen S.iri1! izjem, in sicer ŽJipnija Lindar v lslri - Nemci uporabjajo italijansko obliko imena 1 m-tlaro, župnija Loz - nemško Lass, župnija Sevnica ncmšKo Lichtenvvald in cistercij"nsk;. opatija Kostanjevica - nemiSko LandstraR, se večina gradiva v pričujočem inventarju nanaSa na cerkvene ustanove v bj 11 bij ¡. ni. Zarnd: pomena in vloge, ki sta jo obe ustanovi odigrali v mestu in tudi širše v slovenski zgodovini, moramo med njimi na prvem mestu omeniti 'juhljiihsko škofijo in njen stolni kapitelj. Ko človek nekoliko prelista knjigo in se ustavi pri posameznih gc slih, sc mu seveda postavi vprašanic po upravičenosti časovne opredelitve v naslovu inventarja. Gradiva iz 13. stoletja v objavljenem inventarju preprosto ni. In s tega vidika jc njegov nr.slov seveda zavajajker raziskovalce od inventarja pričakuje preveč. Sam,o nekaj primerov prvi dokument za 'jubljanskc škofijo, ki je bila ustanovljena leta 1451/62, torej v drugi polovici 15. stoletja, jc v pričujočem inventarji, šele iz leta !57R, torej iz druge polov ice 16. stol., kar jc z ozirom n? obetaven naslov inventarja nedvomno velik" zamuda. Isto velja tudi zr. ljubljanski stolni kapitelj. Nekoliko boljše sc odreže ena najstar:jših slovenskih župnij Lož. Za bcncfieij sv. Petra v te- župniji najdemo v inventarju prep sc treh dokumentov iz leta 1418, 1429 in 1447, žal pa v inventarju ni povedano, kdai so (i prcniii nastali (str. 66). Za župnijo sv Petra zunaj mesta (v inventarju jc pomotoma rceeno sv. Peter v Ljubljani), ki prav tako ?odi med najstarejše slovenske župnije, pa najdemo prvi dokument šele iz leta 1595. Gradivo vicedomskcga urada za Kranjsko, na katerega opozarja Majda Smole v 4 zvezku svojega inventarja, nam nud: nedvomno zelo dragoccn vpogled v duhovno smikturo Ljubljane rad druge pulo-