268      O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.
O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.
II
(Konec.)
Tako premišljujoč, prehajam za sedaj vsa druga slovenska pravniška dela ter ostajann pred »Zbirko obrazcev« gosp. c. kr. pristava Antona Lev ca (Ljubljana 1889, tisek »Narodne Tiskarne«).
Knjiga je pisana v prvi vrsti za uradnike, kar se uže razvidi iz pripomenka. Ona (stvarno vrejena prav praktično) lahko jako pomaga pri uradovanji, katero je, razun razlogov k razsodbam in odlokom, močno vezano na večkrat ponavljajoče se oblike (for-nmlae), ne more pa knjiga povse ustrezati odvetnikom, katerih skrb b6di med drugim to, da se raznim strankam in oblastvom povsod predstavljajo z dovršenim jezikom (»Der osterr. Juristentag und die Advokatur«, spisal dr. August Pleschner v. Eichstett, str. 9, Praga, tisk. Heinr. Mercy, 1879.). Tak jezik ne more biti vezan na nikake oblike, ki bi bile stalne in bi ostale stalne tudi tedaj, kedar bi bil slovenski jezik uže veliko bolj opiijen, nego li je sedaj.
Slovenski jezik je — in tega ne poudarjajo samo slovenski jezikoslovci, ampak to priznavajo tudi drugi odlični poznavalci slo-vanščine — jako bogat glede na glagol in njegove oblike, in to bogastvo jezika lahko nadomeščuje samostalnike, če bi jih ne imeli v rabljenem jeziku ali če bi se v skrajnem slučaji za rabnost ne dali slovnično prav izobličiti. Treba je samo, da vsi Slovenci pri-poznavajo kak izraz kot jedino veljavno zaznamovanje jedne in iste reči. To priporočati pa ni umestno jezikoslovcu samemu, ampak pravniku, ki ob jednem tudi jezik pozna, in ki v^, kaj hoče imenovati s predloženo besedo. Ta „kaj« odločuje in temu mora služiti jezik. Ker stvar sama (in na to je treba najprej paziti I) rajši dopušča tuje, uže določene izraze, nego nepripravne slovenske termine, moramo Slovenci jako previdni biti, kedar za rabo priporočamo kak izraz, ker drugače bi privajena raba urinjenega ne-pripravnega izraza morebiti izključevala rabo primernejšega izraza. Točnosti jezikove pa na kvar duhu slovenščine ni smeti uvesti's tem, da bi se po nepotrebnem izključevali celo kratki zavisni stavki in uporabljali mesto njih trpežni deležniki preteklega časa, kar na-
o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.      209
pravlja slovenski pravniški jezik okoren in nejezikoslovcu težko, navadnemu, trdemu Slovencu pa popolnem nerazumljiv.
Tega načela pa se je sosebno držati slovenskemu odvetniku. On na jedno stran občuje s6 strankami, katere ali zaradi odgoje ne razumejo težkega, celo še zavitega pravnega jezika, in na drugo stran mu je opraviti z uradniki, izmed katerih mnog celo le »lomi« slovensko in zaradi teh jezik ne sm6 trpeti s tem, da se v pojedinih besedah sicer slovensko govori in piše, a v obče »po tuje misli«.
Če hočemo (mislim tu na »Zbirko obrazcev« g. Levca), da pridobi naš slovenski jezik za vsake razmere stalnost dejansko rabnih, določenih pravniških izrazov, ne smemo katerega juridičnega izraza kar brž vzeti za določen izraz, ker misliti nam je, da ni previdno pred časom zapirati durij juridičnega jezika, ki so se le komaj odprle v nas Slovencih.
Res je sicer, da imamo v slovenskih prevodih raznih avstrijskih zakonov in tudi v sorodnih slovanskih narečjih lepo število juri-dičnih terminov, katere so odlični in zaslužni rojaki priporočali kot prave, ali dvomiti je, da bi ne mogel kdaj kdo predlagati boljših pravniških izrazov. Ne bi bilo torej prav, če bi uže sedaj hoteli take izraze, naslanjaje se na katero, morebiti celo le jezikoslovno avtoriteto, pripoznati kot določene. S temi besedami ne nameravam pomanjšati poguma pravnikom, kateri za rajnkim Cigaletom in za drugimi hvalevredno orjejo prve brazde na nerazoranem slovenskem pravno-jezičnem polji, ali le opozoriti bi želel na dejansko resnico, da, kakor vse človeško, tako in še sosebno tudi naš jezik je v tej stroki jako potreben dovršenja in pripraven za nje. Zaradi tega se pa še sosebno priporoča, naj se ne prenaglimo, kako bi hoteli uvesti določene pravne izraze za Slovence.
III.
Tak6 na pr. se mi vidi od Cigaleta v terminologiji priporočeni izraz ravnanje bolj primeren, nego postopanje, ki vsaj za omenjeni smisel se mi ne vidi slovenskega duha in je nam lahko dvoumnega pomena, ker »pravdar in tožbalec sta postopača, ki rada postopata pri sodiščih, čas in denar tratita, sebe in druge ljudi ter sodišča nadlegujeta«. Ne bi bil morebiti boljši izraz pravno ravanje = Recliisver/aliren, ki je ob jednem tudi prikladna beseda k  izrazu poravnava = Vergleich, pravdno
270       O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.
ravnanje = Streitverfahrcn, kazensko ravnanje = Straf-verfahrai, kazenska obravnava = Strafverhandlnng in, kedar se ustno pravdno obravnavanje = milndliclics Sireit-verfahren uvede v sodišča, tudi temu ravnanju, kakor se je zgodilo pri ravnanji v malenkostnih reč^h = Bagatellver-fdhreii, ki je le prvi poskus k onej uvedbi? Pravdni red = Frocessordttuiig, pravdno ravnanje = Vrocessverfahren, potem imena knjigam pravdni r a v n a 1 n i k = Processordnung in Strcit-sachen, Ic a z e n s k i r a v n a 1 n i k = Strafproccssordnung itd. bi vsa bila prikladna prejšnjim izrazom; morebiti pa bi se zdčlo bolj primarno reči na pr. civilno pravdno razpravljanje pred sodišči (civ. pr. razpravalnik), kazensko razpravljanje (kaz. razpravalnik), ali pa c i v i 1 n i in k a z e n s k i o p r a v i 1 n i k; to zadnje pa bi bilo slično temu, kar » Tcrnion" izraža.
Dalje se mi ne vidi neprav izrečeno posojilna pogodba {Darlehensvcrtrag >mutuum«), nekako neprav se mi glasi izrek po-sodbena pogodba, kakor bi .se »commodatum« ne imenoval p6soda, ampak posodba in bi bistveno ne pomenjal stvari, ampak bi kazal tudi na dejanje, kar tu ni prav. — Gotovo da imata izreka posojilo in posoda stvarsko jedno in isto koreniko, kajti nekdaj, ko denarja še niso poznali, naravno tudi niso poznali razlike med posodo [Leihe, »commodatum«) in posojilom {Darlehcn, »mutuum«), ker tedaj pravno razmerje onega, kdor je nei)lačno drugemu premično ali nepremično reč dal, da jo rabi in po dovršeni rabi »in specie« vrne (lastnina posojene reči ne prehaja od posododajalca na posodojemnika), ni bilo različno od onega, ki dandanes v last daja komu kako množino namestovalnih reči (denarja), da v določenem prihodnjem času njemu povrne jednako množino jednakih namestovalnih rečij (lastnina posojene reči po posojilu pre haja od posojilodajalca (upnika) na posojilojemnika (dolžnika). Na vse to nekako kaže kanonsko pravo, ki ne pozna obresti. Jaz mislim, da bi posoda lahko pomenila »commodatum« [Leih-vertrag), ki se kot stvarna (realna) pogodba ne daje drugače imenovati, in sama na sebi je pravno razmerje, ki nastane med posododalcem in posodojemnikom. Zakaj pa bi ne bilo moči reči: posodna pogodba, posojna pogodba, ali pogodba vsled p 6 s o d e.?
o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.      271
Za Tagsatzung bi bilo vsekakor neprav kdaj reči dan mesto narok, ker narok je uže vdomačena beseda v sedaj omenjenem smislu, in odmenjeni dan (»dies«) pomenja pravniku vse drugo, nego čas, v katerem je kaj opraviti pri sodišči: čas, katerega se more ali mora kaj storiti. >Ročišče« pa bi bil hud »gallimathias*, ker za jezikoslovno zaznamovanje časa bi se vzel prostor v misel, kakor bi se mislilo na dvorano, kamor zahajajo stranke, kedar pridejo k naroku.
Ne želim učiti pravdnega ravnanja, a vidi se mi pravilnejše, če mesto prvo p is rečemo izvirnik, akotudi se mora nepravniku videti čudno, da se prav izvirnik vroči nasprotniku. Ali on naj le na to odgovarja, kar se mu vroči, in mu je le za toliko mari, če nasprotnik sam sebi drugopis ugodnejše napiše, kar bi bilo ob molku (kotumaciji) povod upravičenim pritožbam. Vjemam se z gosp. Levc-em pa popolnem gled^ izrekov: dvojnik, trojnik i. t. d., ker drugopis, tretjepis i. t. d. se boljše glasi.
Če tudi sem zvest načelu, da bodi pravnik vsaj v bes6di, ko uže ne more biti v stvari, lahko razumljiv, ne morem obsoditi izraza spor, ki ima večjo zaznamovalno moč v sebi nego prepir, kateri se mi sicer ne vidi trivijalna beseda, ampak trivijalno je le dejanje, če se na pr. s kolmi in pestmi ali na odljuden način vrši. Izraza pravda, pravden, kise povrhu spominjata Upravde (Justinianus), sta pa ožjega pomena, nego spor, sporen, kajti ne vse, kar je v sporu, je tudi v pravdi, pač pa je to, kar je pravdno, tudi sporno.
Vjemam se popolnem s tem, kar gosp. Leveč omenja o izrazih za vrši ti, skleniti, za vršni govor, za vršni spis protigovor in protispis, končni govor, končni spis i. t. d., menim pa, da bi se uže zaradi tega, ker stvari ni pro-tivno, če bi se ne oddaljili od slovanske jezikovne vzajemnosti, rabili rajši bolj domači in našim (vsaj goriškim) sodiščem uže navadni izrazi končni govor, končni spis; dalje bi bilo priporočati za Acten-Rottibis izraz zavoj pravdnih spisov (uže v rabi po Ci-galetovi terminologiji); den schon geschlossenen Process zvicder cr-offnen zum Belmfe . ..uže zavite spise spet razviti, naj . den Process erneuern: pravdo ponoviti, den Process tvieder mif-nehmen, reassumiren: pravdo povzeti i. t. d.
272      O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenslcih pravnikov.
Izrazi neprihod, izo stanje, izostanek se meni ne vidijo tako primarni, kakor pa n e o gl aš enj e, ker narod pravi oglasiti se pri kom (tukaj pri sodišči), kar pač involvuje prihod dotičnika. Tudi je dejanslci dovolj oglasiti se, da je kdo navzočen, kar je bistveno bolj prikladno volji zakona, da je kdo sam ali pa po pooblaščenci pri obravnavanji navzočen, nego če bi bil prišel, pa je odšel. Izraz oglašenje je morebiti bolj primerno, ker misliti moramo na morebitni novi civilni ravnalnik. Sicer se moramo pravniki pozitivno izražati, ker negativnost ne izraža nič, in tako bi izraz odsotnost pravnikom bolj ugajal, ker izraz molk bi se znal najbolj prilegati temu, da bi latinski izraz »ob contumaciamc bistveno zaznamovali. Dalje se mi tukaj izraz okornost (pri nas goriških Slovencih, vsaj Gorjanih kot UnbelitlfUclikdt v navadi) prav pri-ležen zdi, da bi zaznamoval »contumaciam«.— Cont7i)naz-Urthcil = razsodba vsled okornosti. Odločiti bi se morali Slovenci, ali sprejmemo izraz molk ali okornost kot prikladno besedo, da bi zaznamovali misel: »contumaciac.
Meni se na pr. ne zdi primerna beseda kupščina za Kaiif-schiUlng, Kaufgeld; kupščina pomeni po mojem mnenji bolj splošno kakovost, kakor pa stvarnost: lastnina prehaja od prejšnjega lastnika s predajo stvari za dogovorjeno kupnino, kateri oboji, lastnina in kupnina, sta po mnenji prodajalca in kupca, če tudi za vsakogar izmed njih iz raznih ozirov, jednakoveljavni. Kupnina pa sestojaj v namestovalnih reč^h, ker drugače bi se ne vršil kup, ampak zamena. Kupščina bi po mojem mnenji bolj pomenila zaklad, iz kojega bi se razne kupnine zajemale, na primer: Bismarck je predložil, naj se napravi zaklad (kupščina), iz kojega bi se zajemale kupnine za nakup raznih poljskih posestev. Primerjaj izraze: zavarovalnina, mesečnina, letnina, pri stojbina, odškodnina in tako dalje, kar vse pomenja svoto denarja, ki velja kot jednakoveljavno (za pogodnike!) odplačilo (c^na, Preis) za kako reč, ali za dejanje — opuščenje.
Za sur Vermeidung der Execution je rajnki dr. Lavrič pisal: v ogib eksekucije, ali pa: da se ogne eksekuciji nikoli pa ne: »pod eksekucijoc i. t. d., ker rekel je, da to je nemškutarjenje, in prav je govoril. Tudi izrazi zavračen, nezavračen bi utegnili provzročiti odpor. Dr. Lavrič je rabil: zavrnilen in za-vrniten, nezavrnilen, nezavrniten. Marsikdor morebiti ne bi
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 273
mogel razumeti, kak6 bi se opravičila izraza zavračen, neza-vračen se slovensko slovnico. Sicer po mojem mnenji one besede (dr. Lavričeve) bolj značijo možnost, da je moči o pismu ali priči sumiti, nego s umen, ki ne izraža več one možnosti, ampak naravnost izreče o kakem pismu, da ni le sumljiva, ampak celo sumna, to je, da sum ni več v stopinji mogočosti, ampak gotovosti, in to je veliko, ter niti stranka, niti celo sodnik tega ne moreta izreči.
Morebiti ne bi ustregel stvari, če bi tu omenjal vsakega priporočenega izraza posebe, ker misliti nam je, da, ker gre za jezike, ki so izrasli iz jedne in iste korenike, moramo previdni biti, če hočemo kaj v jeziku priporočenega zavreči.
V obče se mi pa zdi primerno, da izrečem, naj je nam slovenskim pravnikom pred vsem, kakor naravno, paziti na stvar, potem pa gledč jezika t6žiti na to, da se stvar natanko imenuje in označi, če je možno najprej čisto in nebarbarsko po slovensko in slovansko, če pa to ne bi bilo možno, najprvo z latinsko in gr.ško in .šele potem s kako drugo, pred vsem nemško uže znano besedo. V tem bodi strog sistem!
Dr.Fr. Oblak.
18