NO. /UiERiSk/i Domoviria /»1 ■ 8*. vi‘V.. -; Rusi vidijo na vsakem oglu ameriške špijone Vesoljsko vozilo Surveyor I., ki je imel po splošni sodbi komaj kak dober izgled na uspeh, je danes zjutraj ob 2.17 pristal na Luni in poslal od tam že vrsto odličnih posnetkov. Ti dokazujejo, da je Lunino površje trdno in sposobno za pristanek večje vesoljske ladje. PASADENA, Calif. — Strokovnjaki NASA so sprejeli danes zjutraj že 13 jasnih posnetkov Lune, ki jih je poslalo od tam vesoljsko vozilo Surveyor I. Trdijo, da ti posnetki dokazujejo, da je Lunina površina dovolj trdna za pristanek težje vesoljske ladje, kot je ameriški Apollo, s katerim upata poleteti na Luno prva ameriška astronavta še v tem desetletju, morda že leta 1989. Uspeh Surveyorja je toliko večji, ker so bili izgledi zanj komaj 1:4. Rusom je namreč uspel šele peti poskus te vrste, zato tudi pri nas niso upali, da hi dosegli že prvič tak uspeh. Podobno rusko vesoljsko vozilo je pristalo na Luni 3. februarja letos in poslalo od tam prve neposredne posnetke Lune. Današnji ameriški uspeh je v tem pogledu Ruse dohitel in s tem povečal izglede na uspešen ameriški polet na Luno v letu 1969. ------------------------- so se začeli že leta 1958, pa so nato obtičali, ko so se pojavila druga pereča vprašanja in se je mrzla vojna med Vzhodom in Zahodom zaostrila. Air France bo letal v Šanghaj na Kitajskem PARIZ, Fr. — Včeraj je bil tu podpisan dogovor med Francijo in rdečo Kitajsko o vzpostavitvi letalske zveze Air France s Kitajsko. Francoska potniška letala bodo redno pristajala no letališču v Šanghaju na kitajski celini. Air France je prva zahodna letalska družba, ki je dobila pravico pristajanja na kitajski celini. Podoben dogovor je Kitajska sklenila lani s Pakistanom. Surveyor I. obsega 2,200 funtov in je opremljen s televizijskimi kamerami, ki bodo predvidoma delovale 12 do 14 dni. dokler bo del Lune, kjer je pristal, na soncu in bodo mogle sončne baterije uspešno delovati. Proti Luni so ga pognali pretekli ponedeljek in to je dose- MOSKVA, ZSSR. — Nekaj a- gel po 63 urah lcta danes ZR‘-meriških Železniških uradnikov traj ob 2'17' Koma3 Po1 urc nato je šlo v Rusijo, da vidijo to de- 'je poslal naza3 na Zemljo že želo. Naravno, da so se zanimali prve Posne^e Lune. V presled-tudi za ruske žeteznice, saj to blb 50 Cedile pove. Po objavi spada v njihovo stroko. I strokovnjakov NASA danes zju- Neki ruski časopis je iz muhe lra3 3e Posl£d Surveyor v prvih napravil konja. Svoje bralce je aveb urab na Zemljo 13 jasnih hotel prepričati, da je sam rav- in ličnih posnetkov, ki doka-natelj ameriške armadne obvc-' zu3e3°’ da . Je Lunina površina ščevalne službe naročil turistom trdna !n spasobna za Postanek _ _ . _ '*■ . 3 i x/rtcnl i clri Vi 1 orTi i skih železnic. Ruski železniški u-fadpiki so seveda odklonili vsako informacijo, tako trdi list. V Pentagonu se jim zdi obtožba preotročja, da bi nanjo odgovarjali. -------o--—_ Mladi roparji ubili katoliškega duhovnika SAN JOSE, Calif. _ Tolpa 6 mladih fantov je v ponedeljek pobila 30 let starega katoliškega duhovnika, ki je posvečal vso svojo skrb prav mladini, da bi se polastila $45, ki jih je imel pri sebi. Ista skupina mladih tolovajev je dan preje ubila nekega 40 let starega skladiščnika in ga oropala za $5, vse, kar je imel pri sebi. Policija je vseh šest prijela in sedaj preiskuje oba umora. Rusi so dosegli podoben ’ uspeh že 3. februarja letos, ko je r.a Luni pristalo njihovo vesoljsko vozilo Luna 9 in poslalo od tam prve posnetke Lune s same Lunine površine. Polet Gemini 9 odložen na jutri CAPE KENNEDY, Fla.— Vesoljsko vozilo Gemini 9 je imelo včeraj znova smolo. Komaj tri minute pred odletom se je pojavila napaka v njegovem “živčnem sistemu”, ki je preprečila odlet. Ta je bil odložen na jutri dopoldne ob 9.30. Raketa Atlas je v redu pognala v vesolje vesoljsko ladjo, ki jo naj bi astronavta Stafford in Cernan ujela in izvedla z njo vrsto manevrov. To bosta poskusila storiti jutri, če pojde vse po sreči. Ni izključeno, da CLEVELAND, O. — To vprašanje je pri Združenih narodih na dnevnem redu že dobrih 15 let. Pojavilo se je takrat, ko je Varnostni svet ZN brez velikega premišljevanja sprejemal nove članice kar na tekočem traku. Moskva je mislila, da je v vsaki novi članici dobila vsaj sopotnico, ako že ne zaveznico, Amerika je pa morala tekmovati, da ne pride ob sloves, da tudi ona ljubi male narode. Cim bolj je število malih držav članic rastlo, tem bolj so se večje in velike države počutile neugodno, niso pa o tem z nikomur govorile, šele lani je butnilo nezadovoljstvo na dan, ko je namreč Varnostni svet sprejel v članstvo Maldiv-ske otoke južno od Indije. Ta “država” ima vsega skupaj le 97,000 prebivalcev. Takrat se je pa oglasil k besedi francoski delegat Seydoux in izrazil dvom, ali je prav in dobro, da Varnost- Zdruieni narodi in male države ni svet kar na hitro roko sprejema nove članice. Opozoril je svet na to, da ima na razpolago poseben komitet za oceno novih prošenj za članstvo. Ta komitet spi že od 1. 1949 in bi ga bilo treba oživiti. Sedaj se je na hodnikih ZN raznesla vest, da so imeli delegat j e Amerike in Rusije zaupen sestanek, kjer so obravnavali ravno vprašanje novih članic v ZN. Kaj so na zaupnem sestanku sklenili, ni znano. Niso pa tajili, da jim je naraščanje števila takih malih članic postalo zoprno. Z njimi so baje soglašali tudi francoski in nizozemski delegat j e. Pregled verjetnih novih držav in državic po vsem svetu je namreč pokazal, da bi se sedanje število članstva ZN, ki znaša 117, lahko tekom let povečalo še za okroglo 70. V ZN bi na primer rado prišlo 7 malih držav ob o- balah Perzijskega zaliva. Na Ti- sedaj afriških članic ZN. Azijske hem oceanu in v Karibskem morju se nahaja kar par ducatov otočij, ki vsa želijo priti v ZN. Podobne politične oaze se nahajajo tudi v Afriki. Portugalske kolonije v te niso vštete. Že sedaj so najavile svoje prošnje Gvajana, ki je pretekli teden postala samostojna republika (preje je bila angleška kolonija). Za njo pridejo kmalu na vrsto Basutoland in Bechuana-land v sredini južne Afrike, otok Mauricij, otočje Barbados itd. Liliputanske državice bodo pri debati o njihovem sprejemu imele kar dosti zagovornikov. Arabske države bodo na primer zagovarjale sprejem malih sosed v Perzijskem zalivu. Afriške države bodo zagovarjale vse ostanke nekdanjih kolonij, kakor hitro bodo postali neodvisni. Takih afriških zagovornikov bo pa kar 36. Toliko je namreč države bodo zagovarjale mala o-točja v južnem delu Tihega oceana. Tako bo morda dobila svoje zagovornike tudi morebitna prošnja neznatnega otoka Pitcairn v Tihem oceanu, ki ne šteje niti 100 ljudi, pa je dejansko samostojen, ker nihče ne mara zanj. Treba bo pa hiteti z odgovorom na vprašanje, kdo naj pride v ZN. Ni namreč več daleč čas, ko bo sprejeta v ZN rdeča Kitajska. Ta bo pa gotovo zagovarjala vse anomalije v ZN, samo da ubije pomen in ugled te institucije. je ostala konica, ki bi se morala ločiti od vesoljske ladje, na njej. V tem slučaju se astronavta jutri ne bosta mogla povezati z vesoljsko ladio, ki cd včeraj kroži okoli Zemlje in čaka na n ju. Iz Clevelanda in okolice « Rojstni dan— Danes praznuje svoj 72. rojstni dan poznana rojakinja Mrs. Antonija Novak s 1000 Creek-view Drive. Iskrene častilke! Poroka— G. Jože in ga. Ana Bizjak iz Chardona, Ohio, naznanjata poroko svoje hčerke Marjete z g. Juretom Švajgerjem, sinom g. Romana in ge. Hermne Švajger z 19503 Chardon Rd., Poroka bo v soboto, 4. junija, ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Vida, svatba pa ob pol osmih zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. Čestitamo in želimo vso srečo! Ugodno— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj po ugodnih pogojih ADMIRAL hladilnike in zmrzovalnike. — Več v oglasu! Petnajstič zapored— John R. Telich, zastopnik Sun Life Assurance Company of C;> nada, je dobil 15-ič zaporedno letno priznanje za svoje uspešno delo. Priznanje podeljujeta letno Zveza uprav zavarovalnih družb in Narodna zveza zavarovalnih zastopnikov. Čestitamo. Odbojka— Slovenski športni klub igra odbojko v Euclid Creek vsak torek in peter zvečer ob G.30. Vsi vljudno vabljeni! Razlika zmanjšana— Včeraj so v 20. kongresnem Komunistične partije je na {okrožju začeli ponovno s.: ti kongresu Komuni stične! glasove od primarnih volit; v. partije Češko-slovaške re- Prešteli so glasove s 343 vol: i' publike svaril Ameriko od 517. Sweeney je zmanjša1 pred “napadom na Kubo”, razliko za 57 glasov. Kor.g. M - ‘ ghan še vedno vodi z 247 ,/la-. Leonid I. KQVj. Sodijo, da se utegne ruz- 1 L z n v, generalni sekretar gc. kake spremeniti, kar p e. Ruske Komunistične partije, je!ne bo imel0 vpliva na sam izid. mist sem na kongres Češko. štetje bo danes popoldne ken-slovaske Komunistične partije,! e.ano ki se je začel te dni. Rus je gost j predsednika republike A. Novot-; nyja. V svojem govoru ob od-I prtju kongresa je poudarjal po- j SAIGON, J. Viet. — Po ukazu trebo po ohranitvi trdnosti var-! vlade predsednika Kyja so savske vojaške zveze, dokler ob- i stoja NATO. Vsaka misel na ^ rahljanje te zveze je “naivna in daleč od stvarnosti”, je izjavil Brežnjev. Te besede so brez dvoma letele na stališče Romunije, ki je v zadnjem času jasno povedala, dal Varšavska zveza ni več potrebna I in je predložila, naj se sovjetske I oborožene sile umaknejo iz sa-1 telitskih držav vzhodne Evrope. Brsinjev je svaril v Pragi IM radi Kube Gene ralni tajnik Sovjetske Zadnje vesti Brežnjev je obsodil seveda tudi ameriške “priprave za napad na Kubo" in opozoril, da bo Sov- danes trije polki vladnih čet zasedli mesto Hue, kjer so včeraj nasprotniki vlade požgali ameriški konzulat. Kljub grožnjam in napovedim, da se bodo uprli vsakemu poskusu zasesti mesto, so se nasprotniki vlade danes tiho umaknili in padel ni niti en stre 1. Vlada v Saigcnu sc je sporazumela z zmernimi budisti o razširitvi vojškega direktorata s tem, da bo vanj k 10 generalom sprejetih 10 civilistov. jetska zveza v takem slučaju iz- SANTO DOMINGO, Dom. rep. polnila svoje obveznosti do svo.! jih prijateljev na Kubi. Washington je vse trditve o kakih pripravah za napad na Kubo označil za grdo laž, ki naj bi odvrnila pozornost Kubancev od domačih težav in jih pripravila sprejemljive za žrtve, ko vendar “sovražnik znova ogroža kubansko svobodo”. Brežnjev se torej prav lahko baha, da bo Sovjetska zveza izpolnila svoje obveznosti do rdeče Kube, ko ve, da tej ne grozi nobena nevarnost. Spominski dan je bil pri-lično miren na vietnamskem bojišču SAIGON, Viet. — Naše čete so pa pravila brez izjeme. Lnele na Spominski dan le malo Častno izjemo v dirki za član- sP°Padov s komunističnimi četa- Sivo v ZN tvori bivša kolonija i"! ®1 ie zanje ",ircn clan in 80 „ , ; lahko praznovale spomin na 'i zahtevo, naj se ruske čete umaknejo iz vseh satelitskih držav (iz Romunije so se že 1. 1958), ker Romunija in bogoslovcev in 44 novincev, noče več prispevati k vzdrževanju tistih 2 ruskih divizij, ki Razveseljive so številke mlade harmonikarjem Paterson, N.J. — Vaš učitelj g. Rudi Knez mi je od čistega dobička vašega koncerta poslal $500 v pomoč oo. salezijancem na Slovenskem za šolanje novih duhovnikov. Vsem vam, pa tudi vašim staršem in g. Knezu ter vsem, ki so pri koncertu kakor koli pomagali, kakor tudi vsem, ki so se ga udeležili, se v svojem imenu in v imenu oo. salezijancev v domovini od srca zahvaljujem. Da boste vsaj nekoliko razumeli, v kakšne namene bo vaš dar uporabljen, vam povem tole: Salezijance je ustanovil sv. Janez Boško, da bi učili mladino ter jo vzgajali v poštene državljane in verne katoličane. Na Slovenskem smo imeli več katoliških šol in mladinskih domov (Youth Centers), a komunisti so vse zaplenili. Zadnja vojska in komunistična revolucija sta zadali slovenskim salezijancem veliko žrtev. Komunisti so nam že med vojsko umorili dva duhovnika, šest bogoslovcev in 3 bratje so padli kot domobranci, enega brata la-jika so nam ustrelili Nemci. Z ga naraščaja. Ker pod komunisti katoliške šole niso mogoče, delujejo oo. salezijanci zdaj le na župnijah. Vsega skupaj upravljajo 37 župnij in sicer 20 na Slovenskem, 13 na Hrvaškem in 4 v Srbiji. Doma bodo vaše velikodušne podpore močno veseli in jo bodo uporabili za šolanje novih duhovnikov, ki bodo skušali mladino v domovini ohraniti dobro in verno, kot ste vi. Ko se vam za vašo pomoč od srca zahvaljujem, vam iskreno čestitam k tako lepim uspehom, ki ste jih dosegli pod vodstvom požrtvovalnega g. Rudija Kneza, pa tudi k lepi misli, da ste čisti dobiček od svojega prvega koncerta nesebično namenili v tako vzvišene namene. Rev. dr. Franc Blatnik, SDB. ------o------ if5r. k Ife J, Resnik se safivoljižfefa Cleveland, O. — Prav natiho-ma sva mislila z ženo prekoračiti 45-letnico najinega skupnega življenja, najine skupne življenjske poti. Pa se je našel nekdo in sporočil Ameriški Domovini, da je 23. maja 1966 poteklo 45 let, odkar sva v cerkvi sv. Lovrenca sklenila sveti zakon. Kratka je bila vest v clevelandskih novicah, kratka, pa zato tembolj učinkovita. Začele so prihajati čestitke od vseh strani, da se je poštni nabiralnik dnevno polnil. Prijatelji in znanci so se naju spominjali z lepimi karticami, z lepimi željami za najino osebno srečo. Zal se ne moreva vsem pozornim in ljubeznivim ljudem ustmeno ali pismeno zahvaliti, zato izražava potom našega lista najino toplo zahvalo vsem, ki so se naju ob tej priliki spomnili. Najina goreča želja je, da bi Bog uslišal Vaše želje, da bi res srečna in zdrava dočakala čez pet let zlato poroko. Vse to pa prepuščava Bogu, saj pri Njemu je vse mogoče. Če pa je drugačna Njegova sveta volja, da naju že preje pokliče na odgovor, se pa že sedaj priporočava v molitev. Še enkrat najlepša hvala, dragi številni prijatelji, ki ste se naju spomnili ob 45-letnici poroke. Jakob in Jennie Resnik Bernadette J. Jaketic Cleveland, O. — V soboto, 4. junija, bo graduirala na St. John Collegeu, visoki šoli, ki služi prvenstveno vzgoji učiteljic za katoliške šole, gdč. Bernadette J. Jaketic, hčerka g. Williama in ge. Mary Jaketic in vnukinja poznane ge. Mary Stusek v Wickliffu, O., ter ge. Mary Jaketic v Pittsburghu, Pa. Jeseni bo nastopila službo učiteljice v Worden šoli v Wickliffu. Graduiranka je bila ves čas svojega študija delavna članica St. John Glee Ciuha in je nastopala kot solo pevka na raznih koncertih. Je članica Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KS-KJ. Mladi in nadarjeni mladenki iskreno čestitamo in ji želimo o-bilo uspeha v življenju. A. D. ICnIlumi dogodki ¥ Elwaokee Balincanje v EtičM Euclid, O. — Vreme je lepo in upamo, da bo tako tudi ostalo vsaj še nekaj dni. Klub društev SDD na Recher Avenue pripravlja za nedeljo, 5. junija, popoldne ob enih balincarsko tekmo, na katero vabi vse prijatelje te igre, moške in ženske. Pri tekmah lahko nastopijo skupine posameznih društev in klubov. Vsako leto imamo pri teh tekmah med sabo tudi mestne odbornike Euclida in Clevelanda. Letos žal to ne bo mogoče, ker imajo nekateri druge nujne ob-Vetrinja je bilo vrnjenih 12 bo-j veZnosti. Obljubili so nam pa, da goslovcev in 6 bratov lajikov in nas bodo obiskali za drugo tek-doletela jih je usoda ostalih do-'movanje, ki je določeno za ne-mobrancev. Vsega skupaj 30 del'o, 21. avgusta. mladih življenj, žrtvovanih za j Boga in za domovino. Hvala Bogu, da se je tudi zdaj izkazalo, da je “kri mučencev se- Na tekmovanju bodo na razpolago sendviči, pa tudi raznih vrst pijače. Pridite, četudi ne balincate, me novih kristjanov”. Na izpraz- saj bo dosti veselja tudi z opazo-njena mesta stopajo zdaj novi vanjem tekem, nadebudni mladeniči, ki hočejo Na svidenje v nedeljo, 5. ju-svoje življenje posvetiti Bogu ni ja, po tudi v nedeljo, 21. avgu-in slovenski mladini. V najno- sta! vejšem šematizmu jugoslovan-i JoAnn Milavec, taj. ske salezijanske province berem,! _______n______ da je doma zdaj 93 duhovnikov, 43 bratje lajiki, pa 105 klerikov MILWAUKEE, Wis. — V začetku meseca maja je simfonični orkester iz Chicaga zaključil svojo koncertno sezono za leto 1965/66 in 75-letnico svojega rednega gostovanja v Milwau-keeju. Čikaški simfonični orkester je pod vodstvom znanega dirigenta in muzikalnega direktorja Jean Martinon dosegel zavidljivo umetniško višino. Na zadnjem večeru je bil ves program posvečen mlademu, toda danes že umrlemu madžarskemu skladatelju -Beli Bartoku. Odličnemu izvajanju čikaških u-rnetnikov smo pazljivo prisluhnili ter jih ob koncu sporeda navdušeno nagradili s toplim a-plaVzom. Na svidenje drugo sezono 1966/67 v Pabst gledališču! ♦ Ob istem času je zaključil svojo koncertno sezono tudi mil-wauški simfonični orkester pod taktirko mladega dirigenta Har-ryja Johna Browna. Pri tem koncertu je sodelovala svetovno-znana sopranistka Renata Tebaldi. S svojim edinstvenim glasom nas je očarala tako, da smo na koncu vsi z godbeniki vred vstali ter navdušeno ploskali “pevki po milosti božji” — Renati Tebaldi. Bil je res umetniško. pevski dosežek, ki ga ne bomo zlepa pozabili. m Ne morem pozabiti odlične izvedbe Verdijevega mojsterskega dela “Requiem”, katerega so izvajali “Bel Canto Chorus” s simfoničnim orkestrom, dirigent James A. Keeley in pevci, soprano Phyllis Curtin, altist k a Lili Chookasian, tenor John Alexander in basist Ara Berberian. Verdi je posvetil to mogočno nabožno glasbeno delo velikemu italijanskemu književniku pokojniku Manzoniju. To veliko umetniško glasbeno delo so izvajali prvikrat 22. maja 1874 v cerkvi San Marco v Milanu. Dirigiral je sam Verdi in-dosegel naj večji uspeh, tako da “Requiem” še danes smatrajo za največjo nabožno delo. Velikokrat sem že slišal Verdijev Requiem, najsibo v tujini, kakor tudi pred leti v Ljubljani v izvedbi Glasbene Matidfe, Filharmoničnega Orkestra in solistov ljubljanske opere. Kadar slišim to skladbo, me Vedno prfevzafne in pretrese, o-srdčuje in plemeniti. Dirigent J. znanje, kajti Verdijeva muzika je s pevci in solisti zaživela v vsej moči in lepoti. Odličen orkester je zaigral z vsem elanom, pevski zbor iz preko 150 članov pa je bil skrbno pripravljen, čisto uglašen in zvočno ubran. Polna dvorana Auditoriuma je doumela to Verdijevo gigantsko delo ter dala vsem sodelujočim umetnikom navdušeno priznanje in pohvalo. Iz Londona je prišla vest, da je bil izbran jugoslovanski kipar Oskar Nemon, da izdela v londonskem parlamentu bronasti kip Winstona Churchilla. * Znana slovenska režiserka in vod iteljica Eksperimentalnega gledališča v Ljubljani v Križankah, hčerka odličnega hrvatske-ga skladatelja Baranoviča, Bal-bina, poročena Batelino iz Rožne doline, je prejela umetniško štipendijo “Forda”. V New Yor-ku bo imela več predavanj o jugoslovanski umetnosti. Brala je tudi že pesmi naših pesnikov, kot Prešerna, Župančiča, Kosovela itd. ter je žela veliko uspeha. Kot predavateljica je bila Bal bina BatelinoBaranovičeva povabljena na mednarodni festival umetnikov z Vzhoda in Zapada in to na Havaje. V New Yorku tečejo misli, da bi režiserka Balbina Batelino-Barano-vičeva postavila na oder kako slovensko delo. Režiserki Balbi-ni, ki bo v Ameriki dve leti, želimo prijetnega bivanja in naj-večjega uspeha. • Znani basist ljubljanske opere Ladko Korošec bo prihodnjo jesensko operno sezono v Chicagu pel kot gost čikaške opere zahtevno vlogo pijanega meniha Varlaama v M. Mussorgskega o-peri “Boris Godunov”. Če se ne motim, bo basist Ladko Korošec prvi Slovenec solist, ki bo pel v Čikaški operi. Želimo mu največjega uspeha in umetniškega dosežka. je imel naš duhovnik Rev. Ge-rard MacEvilly. Mike Malley je bil rojen 6. novembra 1881 v slovensko-nemški nasebini Albany, Minnesota, sin Slovenca Johna Mallevja in njegove žene Mary Gretsch, po rodu Nemke. Njegov oče je prišel v Ameriko, ko mu je bilo 19 let. Rojen je bil na Brdu pri Goričah, blizu Golnika. Mike Malley je bil dober mož in zgleden gospodar — posestnik ter skrben oče svojim štirim živečim otrokom. Zapušča ženo Mary, roj. Salokar, hčerke Catherine, por. Tomsha, Helen, por. Murbach, Josephine, por. Gofarth in sina Alberta, ki je gospodar na domu. Pokojni Mike in M^ry sta obhajala pred nekaj leti svojo zlato poroko. Mikov oče in mati Mary sta prišla z družinico v državo Washington, kjer sta dobila državno zemljo (Homestead), katero sta z velikim in trdim delom očistila in jo namakala z jarki. Kmalu je nastala iz neobdelane zemlje lepa, obširna in rodovitna farma blizu Jumpoff Lake. Potem so to prodali in si -kupili drugo farmo, katero je nato kupil od staršev sin Mike. Vsi Malejevi so verni katoličani. Pokojni Mike je bil menda prvi, ki je pripeljal prvi voz kamenja za podlago cerkvi, ki so jo tu gradili v letih 1905 in 1906. Izrekamo sožalje žalujočim sorodnikom, ženi, sinu in hčerkam, trem bratom in eni sestri, vnukom in pravnukom ter ostalemu sorodstvu, katerega je precejšnje število. Ti Maj k, pa počivaj v miru v svobodni in obširni ameriški zemlji. Tvoje življenje nam bo v zgled, tako v družinskem kot v verskem pogledu. Snidemo se pa enkrat vsi, saj Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Te vrstice sem napisala kot pokojnikoA7a soseda Mrs. Margaret Tomsha Poslušajte in podpirajte “Slovensko radijsko uro” na WMIL vsako nedeljo od 10.-11. ure dop. Slovenska radijska ura — Louis Ivanchich s sestro Dolores in Alois Galič — želi tako kot materam izreci tudi očetom za njihov praznik vse najboljše želje in vse dobro. Pozdravljeni! L. G. II NAŠIH VRST VVHko hranilna vrednost CHICAGO, IH. — Mleko ima povprečno veliko več hranilnih ( Keeley je odlično oblikoval to sredstev kot večina drugih živil., delo ter dokazal svoje veliko Fisffio i Zahoda VALLEY, Wash. — Zopet se Vam oglašam z daljnega zahoda Združenih držav, iz države Washington, kjer je tudi že nastopila pomlad, kjer nas razveseljuje cvetoči maj, lep Marijin mesec. Zemlja se je ogrela, prišel je čas setve in sajenja. Vse bi bilo" lepo, toda mi tukaj imamo že dva meseca sušo. Trave in žita že občutijo pomanjkanje mokrote. Upamo, da nam bo dobri Bog kmalu dal potrebnega dežja in napojil zemljo, da bo lahko rodila. Ponekod po naši deželi divjajo viharji, tornadi z vetrom in dežjem, ki povzročajo veliko škodo in poplavo, a tu pri nas je toplo sončno vreme, že dvžT m*-, seča brez kaplje dežja. Pa mi, revni zemljani, ne moremo obvladati ne vetrov ne suše ne dežja ne bliska in groma. Za vse to je še vedno Bog, ki je vladar vesoljstva. Čeprav je človeška znanost na tako visoki stopnji, da skušajo priti na Luno, vendar bliska in groma le ne morejo u-staviti, kot tudi smrti ne morejo preprečiti. * Ni še dolgo tega, odkar smo zopet izgubili pionirja iz nekda-hje stare slovenske naselbine, rojaka Mike Maleja, ki je umrl po parmesečnem bivanju v bolnici sv. Jožefa v Chewelah, Wash., dne 17. aprila. Sv. mašo žadušnico je opravil nečak njegove žene Rev. Charles Skok v cerkvi sv. Jožefa v Jump-off Valley, Wash. Rev. Skok je izvršil tudi pogrebne obrede na pokopališču, govor v cerkvi pa Toronto, Ont. — Cenjena uprava! Priloženo pošiljam ček za obnovo naročnine Ameriške Domovine za eno leto. Z listom smo vsi v družini zadovoljni in tudi dostava je kar točno. Vas vse najlepše pozdravlja in želi polno uspeha v vsem Frank Levec * Eastlake, O. — Spoštovani! Vam prav lepa hvala, ker ste me obvestili, da je moja naročnina potekla. Z listom šem zadovoljna in ga tudi rada berem. Čeprav sem rojena v Ameriki, znam slovensko brati in pisati. Res, prav Vdsela sem lista. S pozdravom Frances Vadnal * Aštoria, L.'L, N.Y. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za nadaljno naročnino za list. Ameriški Domovih! ž&lim mnogo uspeha! > Vincenc Ovca Johnsonburg. Pa. — Spošto-vSho uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi bo potekla riaročnina. Pošiljam Vam naročnino za eno leto. Z listom sem zelo zadovoljna, z vso njegovo vsebino. Najlepše pozdravljam vse či-tatelje, sodelavce in uredništvo. Angela Pirman Madison, O..-— Cenjeno uredništvo! Ker mi bo naročnina kmalu potekla, Vam jo zopet p°' šiljarn za eno leto naprej. Ameriška Domovina mi je zelo pr*' ljubljena, saj me seznanja s svetovnimi in domačimi novicam*’ Prav rada berem dopise rojakov in tudi vse drugo je zanimivo-Zadnje čase pa mi posebno uga' ja Kotičkov stric. Če bom imela kaj časa, mu bom tudi jaz enkrat pisala o svojih doživljaj^1 iz stare domovine. Obenem Vam želim mnogo naročnikov, Vas najlepše pozdravljam. Zbogom! Jennie Novak rimtTin JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST Marko bi najezanemu gospodarju najbrž ne bil nič odgovo-I dl, ko bi ne bila prišla prav takrat k vodnjaku po vodo Ančka. Ali je slutil, da se bo- potegnila zanj, ali pa ji je hotel pokazati, da se ne da kar tako, tega še sam ni vedel, ko je ugovarjal: “Pred svetim Jurijem in po svetem Klemenu mi ne boste nobeno šteli, naj pade doma ali na paši. Od svetega Jurija do svetega Klemena sva se pogodila.” Pa se je res potegnila Ančka Za Marka: “Ata, nikar ponepo-trebnem ne puščobujte.” Podlipnika je bilo skoraj sram in ni vedel, kaj bi še rekel. Rešil ga je Jernej, ki je tudi čez dan z vrta opazoval v Reber in ki ni preslišal Podrobarjevega vpitja na vasi. Ni lahko šel, pa je moral, ko zjutraj ni fanta poučil tudi o tem. Ves čas, ko se je trudil ob palici, da bi kar tiiogoče dobro šel, si je ponavljal, da je res že star, ko vse pozabi. Prišel je vendar še v pravem času, da je segel v besedo: “Prav imaš, deklič. Kakor bi ata ne vedel, da se vsako leto kakšno jagnje, ki se še ni paslo, bažre zelenih listov izpod kur-jic. Nikar letos po vsem strada-I bju. Lanenega olja prinesi, pa Pe bo padlo nobeno jagnje ne gospodarju ne ovčarju.” “Veš, Jernej, če sem vzrojil, sem zato, da se fant navadi. Pokaži mu, da bo drugo leto vedel,” se je izgovarjal Cena in odšel h konjem. Jernej pa se je ustopil na sredo dvora in poklical Volku-Pa. Jarci so ga gledali in čakali. "Volkun poženi!” je ukazal Jernej in zažvižgal na kljuko. ‘‘Poženi! Poženi!” Pes je podil trop po dvoru Paokrog. Obolele živali niso zdržale in niso mogle prav nikjer drugod zaostati nego pri Jerneju na sredi dvora, kakor se Pabere vse slabo žito na sredi tešeta, ker ga odrine od oboda težko, zdravo zrnje. In Jernej je znal; škoda, da le opešal. Zdravim jarcem je odprl Marko ovčjak. Zagrmeli so vanj, da ki se bili skoraj med vrati, kakor so bila široka, zagolsnili. -Solne je pregledoval Jernej in tem, ki jih je napenjalo, sta z žarkom vlila olja, drugim sta Pamazala rane na nogah, ker so se nastopili, in spet drugim je kilo treba puščati kri. Nekateri so imeli črve v nosu. Zalegel jim jih je obad. ^tresali so z glavami in v diru jim je hitro zmanjkalo sape. Pa jih je kljub temu ukazal oča do Večernega zvonjenja poditi po dvoru. In vsi upehani niso smeli Prenočevati v ovčjaku. Izkihali ki obadove ličinke v gnoj in ta zlodejev zarod bi se zaril in Paprej redil. Pa naj zleze črv, P e more, v trdež na dvoru, na katerega in s katerega so tolikokrat vozili s težkimi širokopla-tiščnimi parizarji. Če bodo kakšnega pozabile pobrati zjutraj kbre, ga bo že sonce speklo čez dan. Volkun, seveda, je moral ostati na Podlipnikovem dvoru in k-ena je spustil iz konjaka tudi °ka svoja psa in jima je pripel SPadanici. Saj voleje se ne bodo ^onda letos več pritepli do vasi; pa če bi se? Marko je počakal večerje, 't’bdi Jerneja je vabila Anca, pa Pi hotel čakati, kozarec vina pa, ki ga mu je natočila, je prav rad Popil. Kakor bi se bil otresel Pokaj let, je šel proti domu; ledkokdaj se j c. oprl na palico. ga je vino poživilo ali se je Pri jarcih razživil? Jernej —. Ko pa je sedel doma k peči, §a je spet objela prejšnja trud-host. “Pa sem se res postaral.” “Marko? Zmogel bo. Kako se je postavil Podlipniku po robu, ko ga je hotel za jagnje.” “Ljubi Bog, ti že veš.” Marko je ležal pod strešnjo. Pri redkem pažu si je bil postlal, da je, kadar ni spal, prisluškoval na vas, na polje, v Reber in v Peči. Da bi danes spal. Kako! Položil je bil robevnico poleg sebe in, če nastane ravs na Podlipnikovem dvoru, še cokel ne bo natikal. Ležal je‘par kar oblečen. Pa, saj ne bodo več prišli voleje letos v vas. V polju nekje se je oglasil čuk; za Skavalico je zaukala sova. Pod Skokom je zalajal lisjak. Dež bo. Prav je. Izpral bo pajčevine iz ruše, potem bo čez noč vse zeleno. Ko bi še vsaj po Pečeh pognala trava, da se ne bo Podrobar ujedal. Kakor bi odsekal, je utihnil lisjak in v melu je zahreščal pesek pod raztegnjenimi skoki. Marko je planil pokonci, napel oči skozi špranjo v pažu, pa ni mogel ničesar razločiti. Kako neki; skozi temo čez vso Reber v Peči! Gramoz je završal v vrtincu, obupno je zapihal lisjak in vse je utihnilo.' “Prav gotovo. Volk je ujel lisjaka.” Marko bi sam ubil lisjaka, cc bi ga le mogel. Tisti večer pa mu je bilo žal zanj; ni privoščil volku: “Mrha, beštja, še vedno si upa tako blizu k vasi.” Naj le nastane ravs na Podlipnikovem dvoru. Še bolj si je pripravil robevnico, da jo bo le mimogrede pobral. Na Blatih so se začele sklicevati divje race. Gosi so pripi-skale iz spodnjih krajev od Save nekje, letele čez polje in vas in čez Gosjak, dokler niso utihnile v Medjem dolu. Marku je bilo težko, pa spet ni vedel zakaj. Da. Ančki, ker se je zanj potegnila, bo prinesel rož poleti z gora. Dež je začel drobiti na streho in Marku so se oči same zaprle. V spanju je pasel jarce v tako visoki travi, da se jagneta niso videla iz nje, in zelo £a je skrbelo, ali bo prignal zvečer vsa domov. Pa je bila kar naenkrat pri njem Podlipnikova Ančka, dokaj večja, odkar je ni videl, in jagnje je imela v naročju kakor sveta Neža, jagnje, ki se je s tankim glasom kakor otrok pogovarjalo z Ančko. Še isti teden je zelenje zagrnilo polje, Reber in Peči. Drevje po vrtovih in mejah je začelo odganjati. Pa se še pozebe niso nič bali tisto leto. Da je le sestradana živina megla na pašo. Hvala Bogu! BEČELE ROJE Tistega leta, ko je Cena prevzel gospodarstvo in se pred pustom oženil, je hotel imeti Jernej, spomladi, preden je gnal v planino, še trojo zvoncev, da jih obesi jarcem za vrat. “Saj jih v nobenem tropu toliko ne poje kakor v našem, mu je ugovarjal mladi gospodar. “Tudi nimam locnjev.” “Zvonce daj, locnje že sam naredim,” je moledoval Jernej. “Daj mu jih, daj, Cena. Jernej že ve, česa je pri tropu treba, da Bog da srečo,” je potegnil z ovčarjem stari Podlipnik, ki je takrat še živel. Seveda, obema se je mladi gospodar moral vdati: “Izberi jih, bom že za krave druge kupil.” Oba stara sta čutila, da ni rad privolil. (Dalje prihodnjič) Od leve na desno: Irving W. Distel, glavni podpredsednik Society National Bank Richard Coakwell, manager v Lakewoodu, Robert Lawther, župan Lakewooda pri zasajanju prve lopate. CLEVELAND, O. — Society National Banka je začela razširjati svoj urad v Lakewoodu. Nedavno so začeli tam z deli z malo neuradno slovesnostjo, pri kateri so bili navzoči, kot kaže slika, glavni podpredsednik Society National Banke, manager u-rada v Lakewoodu in župan Lakewooda. Urad gradijo na 14903 Detroit Avenue. Poleg sedanjega parkališča bodo postavili zgradbo za poslovanje iz avtomobilov. Na razpolago bosta dve okni, pa tudi predal za vloge preko noči, ko je urad zaprt. Parkališče bo imelo skoro še enkrat toliko prostora kot doslej. Predsednik Society National Bank Mervin B. France je dejal: “Society je vesela, da more razširiti in rasti v tem predelu in pomagati pri njegovem razvoju. Ta razširitev je izraz našega stalnega zaupanja v važno in svetlo bodočnost Lakewooda!” Society National Banka razširila urad v Lakewoodu ^r“nfhom“^k*°hvneatumt; | imeli najbrže večji in boljši vpo-j gled v vse to. A zato se navadni ljudje največkrat ne zanimamo preveč. Naše ZD imajo ogromne obveznosti po svetu. Te stanejo mnogo denarja. To samo že za politične vladne zadeve. Kaj pa naša mednarodna trgovina? V bilijone gre. Vzemi v roke dnevne časopise. Vsak dan je kako poročilo, kako pride zdaj ta, zdaj oni predstavnik kake države in dežele v Washington na razne razgovore in pogajanja. Kakšna? Večinoma taka, da Ameriko prosijo pomoči za razne zadeve. Samo s kakimi nasveti in s samimi suhimi besedami niso zadovoljni. Dolarje hočejo in to v milijonih in bilijonih. Naš dobri “Stric Sam” daje in posojuje... To je njegovo navada. Največkrat še dobro ne pogleda, ali posojuje na “brade” ali na “sladke besede” prebrisanih tujih diplomatov. Ko pridejo v Washington so polni obljub, kako bodo s posojili zaustavljali komunistična prodiranja v njihove dežele. Ko se vrnejo domov, zopet vozijo po starem. Če kdo naših pobara, kako gre in kakšni so u-spehi, pride odgovor: še več pomoči potrebujemo, pa bo šlo. In dobri “Stric Sam” zopet in zopet daje ... Tako se zdi, da nekako vozimo. Doma ZD gospodarsko še dobro vozijo, vsaj doslej. To kažejo borzna poročila. Investor ji dobro kasirajo dividende. Navadni mali ljudje imajo največ po hranilnicah in posojilnih društvih, mnogi kar čedne prihranke. Hranilnice imajo vloge zavarovane (navadno do $10,000) pri Zveznem zavarovalninskem sistemu, kateri nadzira hranilnice, da previdno ravnajo s posojeva-njem denarja vlagateljev na zanesljiva posojila. To drži zaupanje ljudi v hranilnice. Mednarodni bankirji imajo svoja polja drugje. Denar, ki jim ga vlagatelji zaupajo, investirajo v industrije in trgovino, ki donašajo večje obresti in dividende. Čutijo pa tudi, da mali ! j udje imajo zdaj silne vsote po hranilnicah. So to bilijoni in bilijoni, s katerimi bi se dalo delati ogromen business, če bi jim ga ljudje zaupali. Naše mednarodne denarne zavode prosijo za posojila premnoge tujezem-ske dežele in države. Tako tudi tujezemski industrijalei, ki za to ponujajo visoke obresti. Vprašanje je, koliko so vredna jamstva in poroštva. V časih, kakršnih smo, so kake krize vsako uro mogoče. Mnoge države za-temnujejo po svetu komunistične megle in oblaki. To ustvarja dvome, da v takih slučajih, da bi marsikje jamstva in obljube o-bledile, morda bi jih še vetrovi odnesli in za njimi bi ostali le žaltavi spomini. Odtod so mnogi mnenja, da prihajajo višje obrestne ponudbe za posojila od raznih mednarodnih zavodov. Ljudje po širnem svetu rabijo posojila in taki so pripravljeni obljubiti visoke obresti. Vlagateljem in posojevalcem, to so mali ljudje, ki so težko zaslužili in prihranili denar, je na mestu nasvet: Pazite, kaka jamstva se vam nudi za vaša posojila in investiranje! To, dokler je čas! Po toči je prepozno zvoniti! Regerčan * ČUDNA ZNAMENJA NA so bili prepuščeni samim sebi in NEBU GOSPODARSTVA. — pa “inženirjem bankirstva” v Da na svetu ni nič stalnega ali prejšnjih časih, ki so bili taki, da stanovitnega (med človeštvom sami sebe niso pozabljali. Druge, namreč), o čemer bi mogli reči, kateri so jim zaupali denar, so tako je in tako bo do konca sve-jpa prepuščali gospodarskim ne-ta — to bi moglo biti vsem že vihtam, ki so se pogosto pojav-dolgo znano. Nekaterim je, mno-; ljale in ljudem odnašale največ-gim najbrže ne. j krat vse, kar so zaupali drugim. Že Adamu je bilo to povedano kar jasno: “V potu svojega obraza si boš služil kruh ...” Z drugo besedo: Kakor boš gospodaril, tako boš imel! Po tem pravcu je potekalo življenje vsem rodovom od začetka sveta do danes in gre po tem pravcu še sedaj. Gospodarske krize so doživljali posamezniki, države in narodi. Imeli so na gospodarskih poljih rodovitna leta in slaba suha leta. Odkod to? Pojasnila k temu bi bila lahko taka ali taka. Kjer napredek začne pešati in usiha, mora biti za to nekak vzrok. Kakšen? Tega ni najti lahko vedno — vsaj ne ob pravem času. Po polomijah seveda zna vsak “Šuštar” kaj svetovati. Gospodarskih kriz je bilo na svetu že brez števila. Kdo naj bi jih seštel? Ali smo zdaj na takih srečnih potih, da jih ne bomo srečavali več? Hm, ne bodi- Kako vozimo sedaj po zadnji ali drugi svetovni vojni? Do sedaj, hvala Bogu, še ne preslabo. Dela je dosti. Zaslužek dober, kdor dela in je zaposlen. Je draginja — ta res ogroža tu in tam nekatere. A preslabo še ni. še se da dihati in voziti. Tu pride na vrsto vprašanje, kako dolgo tako? To je novo vprašanje. Odgovor na to bi bil, dokler bo industrija uspevala in vse, kar producira za trg. Industrija za-posljuje p o s a m e z nike, tako trgovska podjetja in dokler imajo ti dovolj naročil, da zmagujejo svoje obveznosti ter da zra ven dobiček delajo, vse lepo vozi. Ako začno naročila padati, pada zaposlitev in dohodki. Kaj potem? Primanjkljaji na vseh koncih in krajih. Konsumer (u-žitkar), ki je odvisen od svojih dohodkov, ne more več toliko kupovati in nabavljati, ker ima manj dohodkov, manj de- čisti zamorci Prebivalstvo republike Haiti sestoji do 95% iz čistokrvnih črncev. mo preveliki otroci! Krize bomo nar j a za življenje. To čuti pro-srečavali, dokler bomo na svetu, dajalec živi jenskih potrebščin in Take in take. j drugi. Od tu naprej čuti vse po Velika gospodarska kriza je vrsti manjši promet, krčiti se sledila po prvi svetovni vojni. Prišla je dobrih 12 ali 14 let po vojni. Par let sem ali tja, to nima pomena. Pokojni F. D. Roosevelt in njegovi svetovalci so u-veljavili po krizi par močnejših zavor, da se ne more tako zvrniti vse na male ljudi in njihove | prihranke. Odtod in iz tega je v oni začne stokati in debelo gle' naših ZD prišlo, vsaj nekaj za-1 dati, kam nas čas vodi in predno začne vse. Tudi država, ker dohodki ljudi so manjši, so tudi dohodki pri davkih manjši. Ta “manj” se čuti vse na okrog. Prav tu in v takih časih začne trkati na vrata vseh “gospa Kri za”. Tega in onega vščipne in povsod se začne poznati. Ta in gotovila,. da so hranilne vloge zavarovane do $10,000 po vladni zvezni zavarovalninski upravi. Mali ljudje v ZD smo zato dolžni pok. Rooseveltu zahvalo. Pred se zavemo, smo v krizi. Vprašujemo se, kaj je temu krivo — zakaj tako? Ce bi sledili bolj pazno in skrbno, kako nekateri predstav- ni j o in rdečo Kitajsko še niso zrahljane. Kitajski komunisti še vedno izvajajo pogodbo o financiranju a 1 b a n skega gospodarstva. Obvezali so se 1. 1961, da bodo v ta namen Albancem posodili $120 milijonov. Ko je bil pred meseci albanski ministrski predsednik Mehmed Shehu v Peipingu, je bil tam nad vse slovesno sprejet in ga je doletela celo čast, da se je dal skupaj s tovarišem Maom fotografirati. Sedaj bo prišel v Albanijo kitajski ministrski predsednik Ču-En-laj na obisk. Tovariš Brežnjev je sicer ponudil spravo albanskim komunistom že na zadnjem kongresu ruske komunistične stranke, toda Tirana na to idejo še ni nič reagirala. Zdi se, da bi Albanija rada igrala isto vlogo napram Peipingu, kot jo igrajo evropski sateliti napram Moskvi: biti v dobrih odnosih s Peipingom, obenem pa iskati povsod po svetu vse, kar bi Albaniji gospodarsko koristilo. Ženske dobijo delo Iščemo gospodinjsko pomočnico za stalno, ki bi živela pri nas, en dan prost, soba, hrana in 50 dolarjev na teden. Robert Tom-sich, 6814 E. Thornapple, Gates Mills, Ohio, telefon 449-0372 ali IV 6-0574. (109) Čistilko stanovanja iščemo za enkrat na teden. Kličite 944-6755. (x) — Letalo more nositi nekako 70 funtov bremena na kvadratni čevelj površine- kril. Moški dobijo delo Gradbene mizarje in delavce v pomoč mizarjem išče Milan Jager 261-2088 ali zvečer 944-6755 (x) KOVINSKA IZDELAVA Pomočniki 21-40 let Skušeni v rezanju in prebijanju, drugih enostavnih strojnih delih, znanje ARC varjenja koristno. Razne druge dolžnosti. Stalna, svetla in čista delavnica. Dobra plača in obrobne koristi. Morate biti dober delavec. ROSE IRON WORKS 1536 E. 43 St. 881-3355 (108) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool So. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - KYBH0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL mmm mills LATHES GAP TURRET LATHES Albanija se še Mne drži rdele Kitajske PRAGA, ČSR. — Lani je kazalo, da se Albanija odmika od rdeče Kitajske. Začela je iskati trgovske stike s svobodnim svetom in satelitskimi državami. Ne brani se kulturnih zvez, vabi tuje turiste, posebno iz Grčije. Sedaj je sklenila celo z Jugoslavijo pogodbo, ki dovoljuje tujim turistom, ki so v Jugoslaviji,’ da gredo za nekaj dni na izlete v Albanijo. Te pravice pa nimajo ameriški turisti. Sedaj so vsi politični opazovalci albanske politike prišli do ENGINE LATHES billing imrnm RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES njim kaj takega -ni- bilo. Ljudje- nikr vbtiijo gospodarsko politi- prepričanja, da zveze med Alba- UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2148 W. 53 St. (2 bloka južno od Lorain A ve.) (114) MALI OGLASI V najem E. 116 — Corlett, nova stanovanja, 3y2 velike sobe, peč in hladilnik, gorkota, prostor za parkanje. $91. Kličite LO 1-0686. (108) V najem 6-sobni Duplex, klet, na E. 74 St. pri Myron A ve. $65.00 na mesec. — Opremljena spalnica in kuhinja, spodaj, s privatno kopalnico .in vhodom $16.00 na teden, blizu cerkve Marije Vne-bovzete in avtobusov. Istotam spalna soba za moškega, na 15220 Saranac Rd. Kličite UL 1-3876 po 5. uri pop. (109) Olepšajte svoje tatove sedaj! Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating 1171 E. 61 St. HE 1-0965. Brezplačen proračuni Delo zajamčeno! V najem Oddamo 3 velike sobe spodaj, porč spredaj in zadaj. Na Norwood Rd., blizu sv. Vida. Kličite EN 1-6997 ali 943-3790. -(109) Gostilna naprodaj Lastnik prodaja gostilno, barvni televižen, parkanje, čisto, lično, stroj za led. Kličite KE 1-5151 po 5. uri. —(108) Hiša naprodaj Prodaja lastnik. Se lahko rabi za enodružinsko ali preuredi v dvodružinsko. V zelo dobrem stanju. Nove preproge, beneški zastori, krasno zasajen vrt. Blizu transportacije pri Grove-wood Ave. Kličite 752-3400, zvečer KE 1-7792. (111) Soba se odda Poštenemu, starejšemu moškemu oddamo čisto in mirno sobo. Kličite 531-6129. (108) Gostilna naprodaj Dolgoobstoječa, prometna gostila v st. clairski slovenski naselbini je naprodaj zaradi bolezni. Za neobvezna pojasnila pokličite KE 1-8463. (111) DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer Sadike Naprodaj paprika in paradižnike in različne cvetlice; dobite jih pri Mrs. Perse, 28836 Chardon Rd. (24,26,27,31, 2,3 jun) C ar st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2231 V najem E. 74 SL, in Donald Ave., mala hišica, 2 sobi in vrt, pripravna za starejšega moškega. Kličite (108) 1 442-4751. (110) Kxiifllllllllliiiiiiiiliiiili iiiinifYTTTTTTfTTTITTT TRYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA GOZDA IIIIIIIIIITT Zato mu je sodni svetnik naglo odvrnil, češ da je bil tudi on slišal, da je šlo vse po pravici, in izgovarjal se je in skušal zabrisati, kar je bil rekel o “starinskem”, in končno je menil: “Saj potem je — Adelajdin mož — posestnik,” in zdelo se je, da se je čutil nekam olajšanega in zadovoljnega. Pri teh besedah pa se major Barre ni mogel več obvladati. Iz polnega grla se je zasmejal glasno in doneče, da so se vsi v sobi prestrašeni ozirali. Sodni svetnik je bil ves osupel. Že zaradi vsega skupaj je imel slabo vest in — zdaj je dal povod še za smeh, ki je vzbudil neprijetno pozornost. Bilo mu je več kot neprijetno in mrzel pot mu je pričel teči počasi izpod lasulje, ki jo je nosil predvsem zaradi svoje pleše. Trdil pa je, da jo nosi na ljubo stari modi. Končno se je major umiril. “Oprostite, sodni svetnik, ker sem se tako smejal, toda kadar slišim v zvezi s svojim zetom tako bedaste naslove kot je posestnik, me vedno od smeha prime krč. On je, reci in piši, kmet in lovec, fant od fare, vse kar hočete — le posestnik ne.” Nova kozarca sta bila prazna in sodnemu svetniku se je mudilo domov praviti sodni svetnici, da se zastran Adelajde lahko pomiri. Adelajdin mož je bil v sorodu s premožnim trgovcem Holderjem. Stari Bjorndal jc bil poročen s Terezo Holder- CHICAGO, ILL. jcvo, s teto trgovca Holder j a. Začuda, koliko človek ve, če le hoče vedeti. 2 Major Barre je stanoval na robu mesta v leseni hišici. Imel je dve sobici in kuhinjo. Ceste — bolje pota — tam zunaj so bila precej samotna, in vrtovi pred hišami so segali tako daleč, da je često med njimi vodila le ozka steza. Da, včasih so moleli plotovi tako daleč naprej, da so čisto zaprli pot, človek je moral iti nazaj in znova poizkušati po ovinkih priti do svo- CHICAGO, ILL. MALE HELP ARE m R0A0BLQCKED ? ? ESTIMATOR Excellent opportunity to work with young Calumet automotive supplier. Must have minimum of high school education with Journeyman tool and die machinist experience. For a challenging future, investigate this opening. We offer you the very best career opportunity. Top benefits. Tuition reimbursement. Send resume. THE BURD COMPANY 700 Chase St. Gary, Ind. (An equal opportunity employer) (109) MALE HELP IMMEDIATE OPENINGS DESIGN ENGINEER Work will involve both theoretical and practical aspects of design and development engineering in the electrical and mechanical field. Must have E. E. or M. E. degree with good mathematical background. MATERIALS SPECIALIST Responsibilities will consist of selecting, processing and evaluating materials in conjunction with design and fabrication activities. Metallurgy or chemical degree or equivalent experience necessary with capabilities in. powdered metal applications. INDUSTRIAL ENGINEER Opportunity for broad functional responsibility of methods cost improvements and work standars — primarily M.T.M. — in fabricationai and/or assembly groups. Degree or equivalent experience necessary. Excellent salary and fringe benefits. Relocation, expense paid. For information or interview, write, phone Personnel Manager. SQUARE D GO. 3700 Sixth St., S. W., Cedar Rapids, Iowa Phone 319—365-4631 An Equal Opportunity Employer (108) EXPERIENCED HARDINGE CHUCKER OPERATORS DRILL PRESS OPERATORS DAY AND NIGHT SHIFTS AVAILABLE CURRENT WORK WEEK IS IN EXCESS OF 55 HOURS LIBERAL COMPANY BENEFITS EXCELLENT WORKING CONDITIONS CONSOLIDATED CONTROLS C0RP. 2338 Alaska Avenue, El Segundo, Calif. An Equal Opportunity Employer ____________________________________(108) TOOL AND DIE MAKERS MUST BE EXPERIENCED JOURNEYMAN MACHINIST Excellent opportunity to work with growing Calumet area automotive supplier. Must have minimum of High School education with journeyman tool and die machinist experience. Steady employment. For challenging future investigate these openings. Send application to: THE BUDO GO. 700 Chase Street, Gary, Indiana An Equal Opportunity Employer jega cilja. Stara gospodična Eleonora Ram ar jeva je zato končno morala prositi nekega fantiča, da ji je pokazal pot do majorjevega stanovanja. Dolgo je stala pred vrati, si urejala kodre pod klobukom in čipkaste naborke na obleki ‘pod plaščem, skrbno je potegnila dolge črne rokavice preko komolcev in preložila sončnik iz ene roke v drugo. Celo zdaj, ko je bila pozna jesen, je nosila sončnik. Precej časa je poteklo, preden je potrkala. Nameravala je obiskati Adelajdo, hčerko svoje sestre, ki je že sedem let ni bila videla. Novica, ki je prodrla prav do nje, jo je pripravila do tega, da je prelomila svoj sklep, da majorja Barreja nikoli več noče videti. Njena sestra se je bila pred sedemnajstimi leti zaradi njegovih denarnih in ženskih zgodb ločila od njega, in od takrat gospodična Ramarjeva majorja ni več videla. Gospa Barrejeva je umrla deset let po ločitvi in hčerka se je morala preseliti k očetu. Gospodična Ramarjeva je pač nekajkrat, odkar je živela v mestu, začutila željo, da bi obiskala svojo nečakinjo, toda majorja na noben način ni hotela več srečati. In Adelajda je mislila, da, odkar prebiva pri svojem očetu, strogi teti ni več dobrodošla; in zato je ni obiskala, čeprav si je večkrat želela, da bi se z njo pogovorila. Gospodična Ramarjeva je večkrat preložila sončnik iz ene roke v drugo, preden se je odločila in potrkala. Odprla ji je Adelajda, in ko je zvedela, da majorja ni doma, je pomirjena vstopila. Adelajda je vedela, da presenetljivi obisk ne pomeni nič dobrega, vendar se je prijazno smehljala, ponudila teti stol in odšla v kuhinjo, da pristavi vodo za čaj in pač tudi zato, da se malo zbere, preden pride to, kar je moralo priti. Gospodična Ramarjeva si je temeljito ogledala čedno, toda skromno opremljeno sobico in si, ko je slišala, da prihaja Adelajda, naglo obrisala oči, da bi ne izdala svojega ganotja. Sama n: imela Bog ve kaj, toda posedovala je svoje krasno1 starinsko pohištvo, dočim je le stara ura in nekaj malenkosti pričalo, da prebivajo tu ljudje višjega stanu. Šele ko sta pili čaj in pokušali pecivo, se je gospodična Ramarjeva razgovorila. Pravili so, da je podobna svoji materi, škofinji; in poznal so jo kot človeka, ki prostodušno pove vsakomur v obraz, kar si misli. “Da, ljuba Adelajda,” je pričela, “gotovo ti je jasno, da me je samo tehten razlog prisilil, da sem prestopila prag hiše tvojega očeta. Slišala sem nekaj o tebi — da, za tvojo poroko gre. Lahko si mislim, da te je k temu pripravil tvoj oče, in moja dolžnost je, da se o tem pogovorim s teboj. Ti veš, da so moji dohodki od poučevanja klavirja precej skromni; toda rada jih delim s teboj, samo da te rešim. Tudi sama lahko izkoristiš svoje sposobnost in svoje1 znanje, pa se bova že pretolki.” Pristavila je še nekaj francoskih besed, ki so zvenele nekako tako kot, češ da je rnamon že marsikaterega obupanca zapeljal. Adelajda je sedela s sklonjeno glavo in se borila s smehom. “Ali ljuba teta,” je rekla, “le kako moreš kat takega verjeti?” “Verjeti?” je vprašala gospodična Ramarjeva ostro. “Kaj si pozabila na najine razgovore o tem? Kaj ti nisem pravila, kakšna usoda vedno doleti žene naše rodbine? Zakaj so bile vse nesrečne? Kaj se ne spominjaš usode svoje matere? Kaj ti nisem pravila, da nobena žena iz naše rodbine ne dobi za moža človeka, ki ga ljubi, in da je nesrečna, če poroči koga drugega? Bogastvo te slepi, Adelajda, in zdaj, ko vidim, kako skromno tu živiš, razumem tvoj korak; toda premisli, kaj storiš, preden je prepozno!” “Ali ljuba teta,” jo je hotela prekiniti Adelajda. “Ne, ne,” nadaljevala gospodična Ramarjeva in trdo postavila skodelico na mizo. “Ravno tega ne veš, kaj te čaka. Če bi bil vsaj izobražen mož iz višjega stanu, ki bi te cenil kakor lekarnar Bohr; toda ...” Tu jo je presenečena pogledala. Adelajda se je dvignila in teta je nerazumevajoče strmela — na vitko, dobro raščeno P°' stavo in na ponosno dvignjen0 glavo; potem pa je vstala tudi škofova hčerka. Bila je PraV tako velika kot Adelajda kljub petdesetim letom ie bil° na njej še jasno opaziti sledove prejšnje lepote in drže. (Dalje prihodnjič) s s Tei.: ENdicott 1-0583 \ URAD S Tel.: IVanboe 1-311* = n Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo JOS. ŽELE IN SINOVI 1 POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago WMmMMm C H\ fipi , 1 FiUl-LeHiin Freezer... Full Size Refnoerator ONLY 33" WIDE FITS ANY KITCHEN in the same or less space than your old refrigerator SAVE NOW $488M ONLY • 19.4 cu.ft. interior spaco, yet only 33" wide! • Full-length ZU'/z lb. subzero freezer! • No-defrosting 13.4 cu.ft. full-size refrigerator! • Five full-width freezer shelves, six freezer door shelves! • Five refrigerator shelves (one glide-out), 24-qt. crisper! • Four door shelves, butter and cheese keepers, 18 egg shelf! • New thinwall design, superefficient foam insulation! ALL NEW 79bb - .; • ■ * ^ ■■ ' ~ Mf, ' • - VKV-JV'.®.:\,V .t ■ w' rp'.-tv A DUPLEK 19 only 33" wide! r - ; •• v > >»- ENKRAT OD DRUGE STRANI — Filmski igralec Yul Brynner je redno pred lečami snemalnih aparatov, na sliki ga vidimo tokrat za njo, ko hoče ohraniti za spomin nekaj zanimivih prizorov. ORDER YOUR ADMIRAL DUPLEX FOR DELIVERY TODA Y! EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK AND SONS Ne, gospa! Ne vzemite tega s seboj... Vam ni treba! Zaposlen dan! — dan selitve, pa obvestite nas zgodaj in uredili bomo, da boste imeli čisto nove telefone umeščene in takoj uporabne. Ne biti brez telefona niti eno uro! Ali ni zdaj čas misliti na telefone? Ne le, kateri so najlepši, temveč kam jih postaviti, da bodo prihranili več časa in stopinj. Dajte umestiti vse svoje telefone obenem, da plačate le $4.75 za napeljavo. Naj Vam Vaš Ohio Bell service zastopnik pojasni vse o najnovejši postrežbi in opremi, odgovarjajoči potrebam Vaše družine in načrtu Vašega doma. Hočete priročno knjižico, kako se seliti? Kličite Ohio Bell... ali pošljite la kupcu r Please send my free copy of 'Moving Made Easy.' Y Ohio Bell Part of the Nationwide Bell System Name___ Address. City___ .Zip No.- Mail to: Ohio Bell, Room 1137, 100 Erieview Plaza, Cleveland, Ohio 44114. J