Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/27 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra V4-1615 Naslov Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Vodja 17034 Nike Krajnc Naziv težišča v okviru CRP 2.3.2 Vzpostavitev sistema za preverjanje kakovosti dela izvajalcev in trga storitev v gozdarstvu Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 640 Cenovna kategorija C Obdobje trajanja 10.2016 - 09.2019 Nosilna raziskovalna organizacija 404 Gozdarski inštitut Slovenije Raziskovalne organizacije -soizvajalke 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.01 Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo 4.01.01 Gozd - gozdarstvo Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FORD 4 Kmetijske vede in veterina 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu, kar predstavlja večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu pa v Sloveniji nismo imeli. To je bilo pomembno izhodišče za projekt katerega cilji so bili: i) priprava postopkov za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več gozdarskih storitev, ii) razvoj metode ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih del ter iii) vzpostavitev spletnega informacijskega sistema, ki bo omogočal povezovanje vseh deležnikov gozdno lesne verige. Cilji projekta so bili doseženi, saj je glavni rezultat projekta metodologija za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdnih del, ki je na voljo javnosti kot spletna programska oprema za sistemske rešitve na področju gozdarskih storitev. Vzpostavljen je bil sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, kateri omogoča izbor najprimernejšega izvajalca (glede na oceno izvajalca). Glavna dodana vrednost projekta je spletni informacijski sistem (www.mojgozdar.si), kateri že predstavlja pomembno stično točko vseh vključenih deležnikov v gozdno lesnih verigah. Portal Mojgozdar.si ima trenutno podatke za okvirno 1500 ponudnikov gozdarskih storitev. V sistemu MojGozdar.si lahko lastniki gozdov izbranim ponudnikom pošljejo povpraševanje, sklenejo pogodbo za izvedbo del v gozdovih ali za odkup lesa na panju, vodijo sistem potrebne skrbnosti s trgom gozdnih lesnih sortimentov, vodijo evidence o izvedenih delih in po opravljeni storitvi v gozdu anonimno oddajo svojo oceno o kakovosti izvedbe del oziroma o zadovoljstvu z izbranim izvajalcem. V spletnem sistemu MojGozdar.si so izvajalci ocenjeni na enostaven, pregleden in objektiven način. Sistem ocenjevanja je sestavljen iz treh stopenj: Prva stopnja je pravno formalna ustreznosti izvajalca; druga stopnja je strokovna ocena in tretja stopnja je ocena zadovoljstva uporabnika storitev. ANG_ In recent years, we have seen a marked increase in the number of forest contractors, which represents greater competition in the market, but at the same time requires consideration of an objective assessment of the quality of contractors. In Slovenia, however, we did not have a comprehensive system of objective assessment of the quality of forest contractors. This was an important starting point for a project whose objectives were: i) preparation of procedures for assessing the quality of contractors who provide one or more forestry services in Slovenia, ii) development of a method for assessing the quality of forestry contractors and iii) establishment of an online information system that will enable the connection of all stakeholders in the forest production chain. The objectives of the project were achieved, as the main result of the project is a methodology for quality assessment of forest contractors, which is available to the public as online software - as system solutions in the field of forestry services. A system for quality assessment of forestry contractors has been established, which enables the selection of the most suitable contractor. The main added value of the project is the online information system (www.mojgozdar.si), which already represents an important point of contact for all involved stakeholders in forest timber chains. The Mojgozdar.si portal currently has data for approximately 1,500 forestry service providers. In the MojGozdar.si system, forest owners can send inquiries to selected service providers, conclude a contract for work in forests or for the purchase of standing trees, keep a system of due diligence with the market of forest wood assortments, keep records of work performed and anonymously submit an assessment of forest contractor after service in the forest (assessment of the quality of the work or satisfaction with the selected contractor). 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 Cilji, ki smo si jih zastavili na začetku so bili zelo ambiciozni, predvsem zaradi tega ker smo začenjali nekaj novega in do sedaj v svetu na področju gozdarstva še ne preizkušenega. Cilji, ki smo jih zapisali v letu 2016 so bili: 1. Glavni cilj projekta je bil povečanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja z razvojem sistema ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del je bil tekom projekta razvit in implementiran pri izbranih izvajalcih gozdnih del. Metodologije za ocenjevanje in rangiranje kakovosti izvajalcev gozdarskih del je bila razvita s pomočjo aktivne udeležbe ključnih deležnikov v gozdarstvu (od izvajalcev del v gozdarstvu, do odločevalcev, gozdarskih strokovnjakov iz Zavoda za gozdove, do lastnikov gozdov). Vzpostavljen je bil sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, kateri bo omogočal izbor najprimernejšega izvajalca (glede na oceno izvajalca). Glavna dodana vrednost projekta je spletni informacijski sistem (www.mojgozdar.si), kateri že predstavlja pomembno stično točko vseh vključenih deležnikov v gozdno lesnih verigah. Samo kakovostni izvajalci del v gozdovih lahko zagotavljajo konkurenčne cene, kakovost izvajanja del ter zagotavljajo lastniku gozda, da bo gozd dolgoročno stabilen in bo z leti pridobival na kakovosti. Sistem Mojgozdar.si ima trenutno podatke okvirno 1500 ponudnikov gozdarskih storitev. V sistemu MojGozdar.si lahko lastniki gozdov izbranim ponudnikom pošljejo povpraševanje, sklenejo pogodbo za izvedbo del v gozdovih ali za odkup lesa na panju, vodijo sistem potrebne skrbnosti s trgom gozdnih lesnih sortimentov, vodijo evidence o izvedenih delih in po opravljeni storitvi v gozdu anonimno oddajo svojo oceno o kakovosti izvedbe del oziroma o zadovoljstvu z izbranim izvajalcem. 2. Podrobni cilji projekta so bili: • enostaven, pregleden in objektiven postopek za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več gozdarskih storitev; • metode ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih del; • spletni portal oz. spletni informacijski sistem, ki bo omogočal povezovanje vseh deležnikov gozdnolesne verige (od ponudnikov gozdarskih storitev (gozdarska podjetja), uporabnikov storitev (lastniki gozdov, upravitelji gozdov), do skrbnikov osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih). V spletnem sistemu MojGozdar.si so izvajalci ocenjeni na enostaven, pregleden in objektiven način. Sistem ocenjevanja je sestavljen iz treh stopenj: Prva stopnja je pravno formalna ustreznosti izvajalca; druga stopnja je strokovna ocena in tretja stopnja je ocena zadovoljstva uporabnika storitev. Vsa podjetja, ki so v Sloveniji registrirana za opravljanje storitev v gozdarstvu imajo dodeljeno oceno pravno-formalne ustreznosti. Izvajalci so preverjeni po podatkovnih bazah AJPES, FURS in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Pravno-formalna ustreznost izvajalca je predstavljena po sistemu semaforja in je generirana avtomatično iz javno dostopnih baz podatkov. Ocena se dnevno posodoblja na podlagi sprememb v katerikoli izmed omenjenih podatkovnih baz. Strokovna ocena temelji na neodvisni presoji gozdarskih strokovnjakov. Strokovno oceno izvajalca predstavljajo storži, ti zamenjajo zeleno luč pri izvajalcih, ki so prostovoljno vstopili v sistem strokovne ocene. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene je trajnostno gospodarjenje z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. Izvajalci se v drugo stopnjo ocenjevanja vključijo prostovoljno, če izpolnjujejo vse pogoje pravno-formalne ustreznosti torej so v prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni z zeleno ali rumeno lučjo. Trenutno ima vsaj en storž že več kot 140 izvajalcev. Ooceno zadovoljstva z opravljeno storitvijo oblikuje naročnik storitve, ki oceni izvajalca po štirih kriterijih. Povprečna ocena uporabnikov, je v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokovne ocene izvajalca. Ocena je predstavljena na lestvici od 1 do 10. Podajanje ocene je v celoti anonimno, medtem ko je komentar uporabnika objavljen brez osebnih podatkov osebnih. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika. Z objavo spletnega sistema www.Mojgozdar.si, z razvojem trostopenjske metodologije ocenjevanja kakovosti izvajalcev ter z drugimi vsebinami, ki smo jih razvili in so na voljo na lastnikom gozdov (sklepanje pogodb, vodenje evidenc) smo dosegli vse zastavljene cilje projekta. Delo po DS: DS1: V okviru DS 1 je bil pripravljen podroben časovni plan izvajanja projekta in podpisana pogodbo o delitvi sredstev med partnerji. V prvem poročevalskem obdobju je bila pripravljena obširna dokumentacija za objavo javnega naročila za izbor zunanjega izvajalca. Na javni razpis so se prijavila tri podjetja, med katerimi je bil na razpisu izbran zunanji izvajalec (podjetje Arctur d.o.o.). S podjetjem je bila dne 14. 4. 2017 podpisana pogodba. V DS 1 smo v mesecu avgustu 2019 pripravili dokumentacijo za potrebe vzpostavitve sistema strokovne ocene MojGozdar in registracijo blagnovne znamke MojGozdar. Dokumentacija MojGozdar obsega naslednje dokumente, ki so v celoti objavljeni na spletni strani www.MojGozdar.si: - Pravila o uporabi znaka MojGozdar, - Splošni pogoji poslovanja znamke MojGozdar za ponudnike storitev, - Odločba o podelitvi pravice do uporabe znamke MojGozdar, - Splošni pogoji spletnega informacijskega sistema MojGozdar (dopolnitve verzije iz maja 2018). DS2: V začetku leta 2017 je bil pripravljen pregled različnih obstoječih spletnih platform in podatkovnih baz. V mesecu avgustu (2017) je bila dokončana metodologija za prvi nivo pravno-formalnega ocenjevanja. Predlagana metodologija zajema enostaven sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Spletni sistem MojGozdar vsem izvajalcem samodejno dodeli zeleno, rumeno ali rdečo luč. Ocena po principu semaforja se redno posodablja in je dostopna vsem uporabnikom sistema (od decembra 2017 dalje). V letu 2018 in 2019 je bilo največ pozornosti namenjeni 2. stopnji vrednotenja izvajalcev (tako imenovani strokovni oceni izvajalcev). Osnovni seznam načel, kriterijev in indikatorjev, ki so osnova za strokovno oceno, je bil pripravljen v sodelovanju s sodelujočimi strokovnjaki s področja kmetijstva in gozdarstva. Izvedli smo več delavnic z več skupinami predstavnikov različnih deležnikov gozdno-lesne verige. Končen rezultat usklajevanja z deležniki je hierarhični seznam kazalnikov, ki zajema 3 načela, 8 kriterijev in 29 indikatorjev. V naslednjem koraku so bila načelom, kriterijem in indikatorjem določena objektivna merila. V določanje objektivnih meril (uteži) je bilo ponovno vključenih večje število deležnikov, kateri so bilo pozvani, da vse indikatorje, kriterije in načela razvrstijo po pomenu. Za določanje uteži je bila izbrana metoda Analitic Hierarcy Process (AHP), ki temelji na parnih primerjavah. Skupno je bilo zbranih 70 izpolnjenih vprašalnikov. Na podlagi izvedenih vprašalnikov smo tako pridobili uteži za predlagane indikatorje. Strokovna ocena MojGozdar se kategorizira po principu storžev. Upoštevajo se naslednje robne vrednosti: - 1 storž pridobi ponudnik, ki v spletno vlogo za strokovno oceno vnese podatke o mehanizaciji in podatke o storitvah, - 2 storža pridobi ponudnik, ki dosega 20 točk - 3 storže pridobi ponudnik, ki dosega 30 točk - 4 storže pridobi ponudnik, ki dosega 40 točk - 5 storžev pridobi ponudnik, ki dosega 50 točk Sestavljena ocena je prikazana poleg ostalih javnih podatkih o pravnem subjektu. Ocena se samodejno korigira v primeru spremembe podatkov (velja za primarne vire podatkov, kakor tudi podatke zbrane tekom osebnega razgovora). V 2018 je bila objavljena 3. stopnjo ocene (tako imenovana Ocena zadovoljstva z opravljeno storitvijo s strani naročnika storitve). Na sistemu MojGozdar lahko svoje izkušnje oz. mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajo tudi naročniki storitev oz. tisti naročniki, ki so tudi včlanjeni uporabniki sistema MojGozdar. Povprečna ocena pridobljena s strani naročnikov storitev bo objavljena poleg pridobljenih kategorij (2. stopnje ocene) izvajalca. Naročniki lahko ocenijo vse izvajalce, ki so registrirani v sistemu MojGozdar. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika naročnikom konkretnih oz. dejanskih storitev. DS3: V sodelovanju z zunanjim izvajalcem je bila izdelana celostna podoba in grafični izgled spletnega informacijskega sistema (junij 2017). Ob koncu leta 2017 je projekt dosegel pomemben mejnik z vzpostavitvijo spletnega informacijskega sistema MojGozdar. Spletni informacijski sistem MojGozdar (v nadaljevanju MojGozdar) je javno dostopen na povezavi www.mojgozdar.si. Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) skrbi za glavni razvoj v sodelovanju s podpornimi inštitucijami. GIS je hkrati glavni upravljalec spletnega sistema MojGozdar. MojGozdar predstavlja osrednje mesto, kjer so objavljeni vsi rezultati projekta. V podporo različnim uporabnikom portala so bila pripravljena uporabniških navodil za spletni informacijski sistem, za še lažje uvajanje uporabnikov pa smo posneli tudi več kratkih video navodil, ki lastnika gozda ali gozdarsko podjetje pelje enostavno skozi navodila in priporočila za uporabo sistema (https://www.youtube.com/channel/UCnx-PQDidfd3nnpiRpnIFlg ). DS4: Testiranje in nadgradnja sistema je potekala vse od njegove javne objave. Od uporabnikov smo zbirali ugotovljene napake ali pomanjkljivosti in v tesnem stiku z razvijalcem sistema le te odpravljali in izboljševali sistem. V zadnjem obdobju projekta smo posebno pozornost namenili zbiranju mnenja uporabnikov in zbiranju priporočil za izboljšave in nadaljnji razvoj. DS5: V okviru DS5 smo izvedli večje število predstavitev sistema MojGozdar različnim deležnikom. Novice o objavi portala in predstavitvi le tega smo objavili na različnih spletnih straneh strokovnih služb in različnih institucij (Biotehniška fakulteta, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Gozdarski inštitut Slovenije, WoodChainManager, e-novice Mreže za podeželje, 1. februar 2018, Zveza lastnikov gozdov, SiDG). Izvedli smo predstavitve projekta na različnih strokovnih dogodkih (Gozdarski študijski dnevi 2017) ter Izobraževanju o rabi lesa v energetske namene (januar 2018), MojGozdar smo predstavili na letnih skupščinah Strojnih krožkov, na sejmu AGRA 2018 in 2019, na kmetijskemu sejmu Komenda 2019 na katerih je sodelovalo skupno več kot 300 udeležencev. V sklopu predstavitev sistema in izobraževanj potencialnih deležnikov za pilotne poskuse smo izvedli 7 predstavitev, na katerih je sodelovalo 40 udeležencev. Poleg tega pa smo v juniju 2018 začeli s promocijsko akcijo med uporabniki sistema in jih povabili k ocenjevanju izvajalcev del s strani uporabnikov. K ocenjevanju smo uporabnike vabili tudi z objavo v publikaciji EkoDežela, ki so jo med drugim delili udeležencem na sejmu Agra v Gornji Radgoni. V času projekta smo objavili 24 novic ali strokovnih objav s katerimi smo med ciljnimi skupinami promovirali rezultate projekta. Ob zaključku projekta smo organizirali zaključno konferenci (5.9.2019), na kateri je bilo več kot 120 udeležencev. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V septembru 2019 je bilo v sistem MojGozdar vključenih 1500 podjetij. Število registriranih uporabnikov sistema MojGozdar pa je naraslo nad 420. Od sredine decembra 2017, ko je bila stran objavljena, do septembra 2019 je imela stran že več kot 57.000 ogledov, 39 podjetji je prejelo ocene uporabnikov, 139 podjetij je pridobilo vsaj en storž in 23 podjetij je vstopilo v sistem strokovne ocene MojGozdar medtem ko so tri podjetja prejela certifikat MojGozdar. V zadnjem obdobju projekta smo posebno pozornost namenili zbiranju mnenja uporabnikov in zbiranju priporočil za izboljšave in nadaljnji razvoj. Skupno smo zbrali 85 mnenj. Med njimi jih je več kot 50 % že uporabljalo oziroma se registriralo v sistem MojGozdar, 95 % pa jih je odločenih, da bi sistem MojGozdar priporočili prijatelju oziroma drugemu lastniku gozda. Slednje je ključno za nadaljnji razvoj in širjenje sistema. Za razvijalce sistema pa je pomembno, da kar 68 % udeležencev meni, da je sistem dovolj enostaven za uporabo. Kar 74 % pa bi ocenilo izvajalca del, kar je prav tako pomembno za nadaljnje širjenje ideje in predvsem za promocijo kakovostnih izvajalcev del v gozdovih. Mnenja udeležencev ter pripombe in priporočila smo zbrali v posebnem poročilu. S pripravo, implementacijo, testiranjem in izboljšavami celotnega sistema vrednotenja izvajalcev del v gozdarstvu smo dosegli vse zastavljene cilje projekta._ 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Projekt je potekal po zastavljenem programu, sprememb programa ni bilo. Vsi načrtovani rezultati so bili doseženi. V zadnjem letu ni prišlo do večjih sprememb v projektni skupini. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 5299622 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Spletno orodje za oceno kakovosti izvajalcev del v gozdovih - primer Sloveije ANG Web-based service for assessment of forestry contractors - the case of Slovenia V tem članku je predstavljen spletni informacijski sistem, zasnovan za oceno kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Spletni informacijski sistem, imenovan MojGozdar, predstavlja in inovativen pristop k preglednejšemu trgu storitev. MojGozdar nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev. Trenutno sistem vključuje več kot tisoč izvajalcev, ki ponujajo raznovrstne gozdarske storitve. Sistem MojGozdar na enostaven, jasen in objektiven način uvaja tristopenjsko oceno trajnosti izvajalcev gozdov. Na prvi ravni vsi vključeni gozdarski izvajalci dobijo oceno formalne ustreznosti po načelu semaforjev. Ocenjevanje, ki ga opravi strokovni usposobljeni ocenjevalec, predstavlja drugo stopnjo ocenjevanja. Glavno načelo Dosežek Opis SLO neodvisne strokovne ocene bo trajnostno gospodarjenje z gozdovi in doseganje višjega standarda na socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvajanja dela. V drugo stopnjo se lahko pridružijo izvajalci gozdarstva, ki pravno in formalno izpolnjujejo osnovne pogoje, tj. ki so bili na prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni kot ustrezni. Tretja stopnja ocene trajnosti je namenjena strankam, da predstavijo svoje izkušnje ali mnenja o kakovosti opravljenih storitev. Celovit sistem ocenjevanja bi moral povečati motivacijo med izvajalci gozdarskih storitev za višjo kakovost izvajanja del v gozdovih. Hkrati je to celovit sistem za objektivno oceno kakovosti ponudnikov in tudi dodatne možnosti za ocenjevanje ponudb za delo v gozdovih v državni lasti, kjer je ponujena cena trenutno edino merilo. ANG This article presents web-based information system, designed to assess the quality of forestry work performance. The web-based information system, called MojGozdar, represents and innovative approach to a more transparent service market. MojGozdar offers support in the search for forestry services. At the moment, the system incorporates over a thousand forestry contractors, offering diverse forestry services. The MojGozdar system covers a three-level sustainability assessment of the forestry contractors in a simple, clear, and objective way. On the first level, all involved forestry contractors get a formal suitability assessment following the traffic lights principle. The assessment made by a professional qualified assessor represents the second assessment level. The main principle of an independent professional assessment will be sustainable forest management and achievement of a higher standard in social, economic, and environmental aspects of work execution. Forestry contractors, who legally and formally meet the basic conditions, i.e. who were assessed as adequate at the first assessment level, can join the second level. The third sustainability assessment level is intended for the customers to present their experiences or opinions about the quality of the provided services. The comprehensive assessment system should increase motivation among the forestry contractors in competition and quality performance of works in forests. At the same time, this is a comprehensive system for the providers' quality objective assessment, also of the additional possibility for evaluating offers for work in the state-owned forests, where offered price is the only criterion at the moment. Objavljeno v Fundacion Conde del Valle de Salazar; FORMEC Spain 2018; 2018; Str. 346-358; Avtorji / Authors: Triplat Matevž, Piškur Mitja, Krajnc Nike Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 5573542 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ocena stroškov gozdne proizvodnje s pomočjo spletnega orodja WoodChainManager ANG Assessment of costs in harvesting systems using WoodChainManager web-based tool Opis SLO Racionalizacija delovnih procesov v težkih tržnih razmerah dobiva vse večji pomen. Pri tem je vedno pomemben razmislek o tem, kaj in koliko vlagati v poslovni proces, da pridobimo želene izdelke ali storitve brez ekonomske izgube. Članek predstavlja orodje za oceno stroškov v gozdnih oskrbovalnih verigah z lesom. WoodChainManager je spletno orodje, sestavljeno iz treh uporabniških modulov, namenjenih oceni materialnih stroškov posameznih strojev ali skupnih stroškov vseh izbranih strojev v sistemu proizvodnje od poseka do končnega uporabnika. Uporabniki lahko preizkusijo vpliv posameznih tehnologij na skupne materialne stroške sistema in s tem optimizirajo proizvodne procese. Osnovno orodje za opis proizvodnih sistemov je matrika, ki vizualno predstavi proizvodni proces od stoječega drevesa v sestoju do gozdnih proizvodov pri končnem uporabniku. Orodje ima vgrajene algoritme, ki preprečujejo izbiro nelogičnega sistema pridobivanja. Izbrana metoda izračuna stroškov za Dosežek posamezne stroje je preprosta, vendar še vedno odraža stanje dejansko nastalih stroškov. WoodChainManager ponuja izračune stroškov za široko paleto tehnologij, strojev in lastnih priključkov. Avtorji prispevka želijo povečati ozaveščenost in razumevanje izračuna stroškov ter ponuditi možnost neposredne primerjave različnih sistemov obiranja. ANG The rationalization of working procedures during difficult market conditions is gaining increasing importance. For rational production, it is necessary to always be aware of what and how much to invest in the business process to obtain the desired products or services without economic loss. This article presents a tool for the assessment of costs in forest wood supply chains. WoodChainManager is a Web-based tool composed of three user modules intended for the assessment of material costs of individual machines or the total costs of all selected machines in a forest harvesting system. Users can test the impact of individual technologies on the total material costs of the harvesting system and thus optimize operation processes. The basic tool for describing harvesting systems is the matrix, which visualizes cutting and hauling from the standing tree in the stand to the forest products at the end user. The tool has built-in algorithms that prevent the selection of an illogical harvesting system. The selected method for calculating costs for individual machines is simple, but still reflects the state of the actually incurred costs. WoodChainManager offers cost calculations for a wide range of technologies, machines and appurtenant attachments. The authors of this paper wish to increase awareness and understanding of cost calculations and to offer the possibility to directly compare different harvesting systems. Objavljeno v Croatian Forests;Forestry Faculty of Zagreb University;Forest Research Institute; Croatian journal of forest engineering; 2020; Vol. 41, iss. 1; 9 str.; Impact Factor: 2.258;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.616; A': 1; WoS: KA; Avtorji / Authors: Triplat Matevž, Krajnc Nike Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 4676006 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev ANG Decision making matrix for the selection of environmentally friendly harvesting system in the production of green wood chips. Opis SLO Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev. Due to the rising prices of fossil fuels and promotion of renewable energy sources, we recently witnessed the growing demands of the public for the exploitation of renewable biomass potentials. Slovenian legislation very Dosežek ANG rigidly defines utilization of logging residues and the production of green chips. In practice, this allows uncontrolled actions that bring new technologies, which raises a number of issues particularly with regard to environmental and ecological burdens. This paper presents a methodological approach used at design of the decision-making tool for the selection of environmentally friendly harvesting system in the production of green woodchips by considering various ecological and technological factors. Basically, a threestep methodological process is used, where in the first step soil and terrain are defined, in the second step, harvesting systems taking into account the diversity in terms of economic impact and ecological suitability are proposed and, last but not least, harvesting systems are placed into decision matrix taking into account technological and environmental constraints of different harvesting systems. The article also suggests 13 harvesting systems that are arranged into decision-making matrix taking into account the ecological, technological aspects in the production of green woodchips. Objavljeno v Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae Slovenica;Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire;Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo; Acta silvae et ligni; 2016; [Št.] 109; str. 120; Avtorji / Authors: Triplat Matevž, Krajnc Nike, Robek Robert Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID 5054886 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Spletni informacijski sistem MojGozdar.si ANG Web-based service MojGozdar Opis SLO Prispevek predstavlja spletni informacijski sistem, namenjen ocenjevanju kakovosti izvajanja del v gozdarstvu. Spletni informacijski sistem, imenovan MojGozdar, je inovativni pristop k večji transparentnosti trga storitev. MojGozdar nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Trenutno je v sistem vključenih nekaj več kot tisoč izvajalcev, ki nudijo različne gozdarske storitve. Sistem MojGozdar bo zajemal tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. V prvi stopnji vsi vključeni izvajalci dobijo pravno formalno oceno ustreznosti po načelu semaforja. Drugo stopnjo ocenjevanja predstavlja neodvisna strokovna ocena s strani strokovno usposobljenega presojevalca. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene bo trajnostno gospodarjenje z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo izvajalci, ki pravno-formalno ustrezajo osnovnim pogojem, torej so v prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni kot ustrezni. Tretja stopnja ocenjevanja je namenjena naročnikom storitev, da predstavijo izkušnje ali mnenje o kakovosti opravljenih storitev. S celovitim sistemom ocenjevanja naj bi pripomogli k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delo na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Hkrati je celovit sistem objektivne presoje kakovosti izvajalcev, tudi dodatne možnosti za vrednotenje ponudb za delo v državnih gozdovih, kjer je trenutno edino vodilo najnižja ponujena cena. This article presents web-based information system, intended for assessing the quality of forestry work per- formance. Web-based Dosežek ANG information system, called MojGozdar, represents and innovative approach to a more transparent service market. MojGozdar offers support in the search for forestry services like motor saw felling, harvesting by tractor, silvicultural works, cable harvesting, machine felling, wood chip production (chipper), and forest construction. At the moment, the system incorporates over a thousand providers, offering diverse forestry services. MojGozdar system will cover a three-level assessment of the service providers in a simple, clear, and objective way. On the first level, all included service performers get a legal/formal suitability assessment following the traffic lights principle. Professional assessment by a professional qualified assessor represents the second assessment level. The main principle of an independent professional assessment will be sustainable forest management and achievement of a higher standard in social, economic, and environmental aspects of work execution. Service providers, who legally and formally meet the basic conditions, i.e. who were assessed as adequate in the first assessment level, can be incorporated into the second level. The third assessment level is intended for the customers to present their experiences or opinion about the quality of the provided services. The comprehensive assessment system should increase the motivation among the forestry work providers in competition and quality performance of works in forests. At the same time, this is a comprehensive system for providers' quality objective assessment, also of the additional possibility for evaluating offers for work in state owned forests, where the lowest offered price is the only guidance at the moment. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v Zveza gozdarskih društev Slovenije; Gozdarski vestnik; 2018; Letn. 76, št. 3; str. 141-151; Avtorji / Authors: Triplat Matevž, Piškur Mitja, Krajnc Nike Tipologija 1.04 Strokovni članek 2. COBISS ID 304178176 Vir: vpis v obrazec Naslov SLO Smernice za vrednotenje izvajalcev gozdarskih storitev : strokovna ocena MojGozdar ANG Guidelines for the evaluation of forestry service providers: expert evaluation by MojGozdar Opis SLO Smernice so ključni dokument v katerem so opredeljena in opisana osnovna načela, kriteriji in indikatorji za ocenjevanje poslovnih subjektov. Metodologija definira ključ (algoritem) in indikatorje (ter indikatorjem določa uteži) na podlagi katerih se ponudnikom dodeli strokovna ocena MojGozdar. Podatki (po indikatorjih) se zbirajo na več načinov: • z ročnim vpisom podatkov v nastavljene obrazce neposredno preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar, • s povezovanjem na druge spletne podatkovne baze (AJPES, IKGLR, FURS). Strokovno oceno MojGozdar se podaja na podlagi: • osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, Inšpektorat RS za kmetijstvo... ) in • (spletnega) obrazca na podlagi katerega reprezentativni predstavnik za vse indikatorje poda potrebne podatke in ustrezna dokazila. Spletni vprašalnik omogoča vnos popravkov oz. spremembo podatkov ali ponovni vnos celotnega spletnega vprašalnika. Podana so pravila za pridobitev strokovne ocene, spletni obrazce ter postopki pridobivanja strokovne ocene. The guidelines are a key document that defines and describes the basic principles, criteria and indicators for evaluating business entities. Dosežek ANG The methodology defines the key (algorithm) and indicators (and determines the weights) based on which the providers are awarded the professional MojGozdar rating. Data (by indicators) are collected in several ways: • manually entering data into the set forms directly through the MojGozdar online information system, • by linking to other online databases (AJPES, IKGLR, FURS). The expert evaluation of MojGozdar is based on: • primary primary sources of information on business entities (AJPES, Judicial register, FURS, Inspectorate of the Republic of Slovenia for Agriculture ...) and an (online) form based on which a representative representative for all provide the necessary information and supporting evidence to the indicators. Online questionnaire allows you to enter corrections or. modifying the data or re-entering the entire online questionnaire. Rules for peer review, web forms, and peer review procedures are given. Šifra F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v www.mojgozdar.si Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 V nadaljevanju navajamo seznam dokumentov, ki smo jih pripravili v podporo delovanja sistema MojGozdar .si vendar zaradi svoje narave niso bili zavedeni v COBISS: • Moj Gozdar - celostna grafična podoba (CGP) • Pravila o uporabi znaka MojGozdar, • Splošni pogoji poslovanja znamke MojGozdar za ponudnike storitev, • Odločba o podelitvi pravice do uporabe znamke MojGozdar, • Splošni pogoji spletnega informacijskega sistema MojGozdar (dopolnitve verzije iz maja 2018). • Pregled sistemov spremljanja na področju spremljanja trga storitev, lesnih sortimentov in lesnih goriv v izbranih državah (Triplat in sod., 2016). • Seznam načel, kriterijev in indikatorjev za ocenjevanje izvajalcev del v gozdarstvu (Ščap in sod., 2017). • Smernice za vrednotenje izvajalcev gozdarskih storitev - strokovna ocena MojGozdar (Triplat in sod. 2019). • Pogoji za opravljanje del v gozdovih (Škrk in Triplat, 2019) • Metodologija za oceno uporabnikov (naročnikov storitev) (Triplat M. 2018) • Nabor podatkov in opredelitev informacijskih komunikacijskih tokov na spletnem sistemu za vrednotenje izvajalcev del v gozdarstvu (Triplat M. 2017). • Razširjen profil izvajalcev (Triplat in sod. 2018). • Navodila za uporabo spletnega informacijskega sistema MojGozdar (Baša M., Triplat M. 2019). • Predlog pravil za strokovno ocena izvajalcev (Triplat M. 2018) • Mnenja in priporočila uporabnikov • Testiranje metodologije neodvisne strokovne ocene podjetij • Podelitev neodvisnih strokovnih ocen pilotno izbranim podjetjem • Promocijski letak 1 in 2 • Bilten "IZZIVI GOZDNE TEHNIKE" lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Najpomembnejši dosežek projekta je seznam načel, kriterijev in indikatorjev, ki so osnova za strokovno oceno izvajanja del v gozdarstvu. Rezultat usklajevanja z deležniki je hierarhični seznam kazalnikov, ki zajema 3 načela, 8 kriterijev in 29 indikatorjev. Le tem pa so bila določena objektivna merila. Celoten sistem uvaja nov pristop k ocenjevanju izvajalcev iz socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikov izvedbe del. Tako je danes vpeljana strokovna ocena MojGozdar, ki se kategorizira po principu storžev (podobno kot zvezdice pri hotelskih nastanitvah). Upoštevajo se naslednje robne vrednosti: - 1 storž pridobi ponudnik, ki v spletno vlogo za strokovno oceno vnese podatke o mehanizaciji in podatke o storitvah, - 2 storža pridobi ponudnik, ki dosega 20 točk - 3 storže pridobi ponudnik, ki dosega 30 točk - 4 storže pridobi ponudnik, ki dosega 40 točk - 5 storžev pridobi ponudnik, ki dosega 50 točk Sestavljena ocena je prikazana poleg ostalih javnih podatkih o pravnem subjektu. Ocena se samodejno korigira v primeru spremembe podatkov (velja za primarne vire podatkov, kakor tudi podatke zbrane tekom osebnega razgovora). Vsi pomembni koraki v projektu so bili narejeni s podporo širše stroke oziroma različni deležnikov, ki smo jih s participativnimi metodami vključevali v manjše oblike delavnice in okroglih miz vse do končnega strokovnega posveta na kateri smo predstavili platformo MojGozdar.si in pridobili povratne informacije od več kot 100 udeležencev. ANG_ The most important achievement of the project is a list of principles, criteria and indicators that are the basis for quality assessment of forest contractors. The result of stakeholder coordination is a hierarchical list of indicators, comprising 3 principles, 8 criteria and 29 indicators. In addition, objective criteria for all indicators were laid down. The whole system introduces a new approach to evaluating forest contractors from the social, economic and environmental aspects. This is how the MojGozdar expert rating is introduced today, which is categorized according to the principle of corns (similar to stars in hotel accommodation). The following boundary values are considered: - 1 cone is acquired by a provider who report mechanization and service data into the online peer review application, - 2 cones are acquired by a bidder who scores 20 points - 3 cones are acquired by a bidder who scores 30 points - 4 cones are acquired by a bidder who scores 40 points - 5 cones are acquired by a bidder who scores 50 points The composite assessment is shown in addition to other public information about the legal entity - forest contractor. The estimate is automatically corrected in the event of a change in data (applies to primary data sources as well as data collected during a personal interview). All important steps in the project were made with the support of the experts or various stakeholders, who were involved in forms of small workshops and round tables until the final project conference where we presented the platform MojGozdar.si and obtained feedback from more than 100 participants. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Število ponudnikov gozdarskih storitev narašča iz leto v leto. Poslovne prakse se spreminjajo in kvaliteta izvedbe del je za lastnike gozdov vse bolj pomembna. V podporo lastnikom gozdov smo v okviru CRP projekta razvili brezplačni spletni sistem MojGozdar.si, ki omogoča iskanje usposobljenega, kakovostnega in zanesljivega izvajalca del v gozdovih. Sistem MojGozdar.si je enostaven za uporabo in omogoča učinkovit prenos informacij končnim uporabnikom. Hkrati pa prispeva k povezovanju povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudi možnost izbire najustreznejšega izvajalca. Uporabnik spletnega sistema MojGozdar.si je lahko vsak, ki dostopa do interneta z računalnika ali telefona. Naš cilj je, da bi spletni informacijski sistem MojGozdar.si (www.mojgozdar.si) postal osrednji informacijski portal izvajalcev del v gozdarstvu in bi bil namenjen ne le uporabnikom storitev, ampak tudi informiranju ter povezovanju deležnikov v gozdno-lesnih verigah. Prednosti razvitega sistema MojGozdar.si: 1. VSI IZVAJALCI NA ENEM MESTU - V sistem MojGozdar.si je trenutno vključenih 1.553 izvajalcev gozdarskih storitev. Med izvajalce gozdarskih storitev se uvrščajo tisti ponudniki, ki opravljajo sečnjo z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojno sečnjo, izdelavo lesnih sekancev (sekalnik), prevoz lesa in gozdno gradbeništvo. 2. HITRO IN BREZPLAČNO - S sistemom MojGozdar.si lahko na enem mestu preverite izbrane javno-dostopne podatke in se prepričate o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca. Obiskovalec z brezplačnim vpisom v spletni sistem MojGozdar.si postane »uporabnik«. 3. ENOSTAVNO - V sistemu MojGozdar.si lahko izbranim ponudnikom pošljete povpraševanje, sklenete pogodbo za izvedbo del v gozdovih ali za odkup lesa na panju, vodite evidence o izvedenih delih in po opravljeni storitvi v vašem gozdu anonimno oddate svojo oceno o kakovosti izvedbe del oziroma o zadovoljstvu z izbranim izvajalcem. Vsi izvajalci imajo v sistemu MojGozdar.si ocenjeno pravno-formalno ustreznost (barvna oznaka). Nekateri izvajalci imajo namesto barvne oznake znak storža, ki predstavljajo del strokovne ocene ustreznosti. Uporabniki storitev lahko dodate svojo oceno zadovoljstva z izvajalcem. Tako gradimo anonimno zbirko izkušenj in pomagamo drugim uporabnikom pri izbiri izvajalca del. Sistem MojGozdar.si omogoča tudi spremljanje cen gozdarskih storitev, lastnikom gozdov nudi pomoč pri sklepanju pogodb za izvedbo del v gozdovih ali pri odkupu lesa na panju ter predstavlja pregledne smernice za doseganje minimalnih pogojev za izvajalca del v gozdovih. Poleg naštetega pa prinaša tudi aktualne novice iz področja gozdarstva. ANG_ The number of forestry service providers is increasing year by year. Business practices are changing, and the quality of the work is increasingly important for forest owners. In support of forest owners, we have developed a free online MojGozdar.si system within this project, which enables the search for a qualified, quality and reliable forest contractor. The MojGozdar.si system is easy to use and enables efficient transfer of information to end users. At the same time, it contributes to the integration of supply and demand and offers users the choice of the most suitable contractor. Anyone who accesses the Internet from a computer or phone can be a user of the MojGozdar.si web system. Our goal is to make the online information system MojGozdar.si (www.mojgozdar.si) the central information portal for forestry contractors and be intended not only for users of services, but also for informing and connecting stakeholders in forest-wood supply chains. Advantages of the developed MojGozdar.si system are: 1. ALL FOREST CONTRACTORS IN ONE PLACE - There are currently 1,553 forestry service providers in the MojGozdar.si system. Forestry service providers include those who perform chainsaw felling, tractor harvesting, silvicultural work, cableyarding harvesting, machine felling, producers of wood chips, timber transport companies. 2. QUICK AND FREE - With MojGozdar.si you can check selected publicly available information in one place and see for yourself the legal and formal suitability of the selected contractor. A visitor with a free enrollment in the MojGozdar.si online system becomes a "user". 3. EASY - In MojGozdar.si you can send a request to selected provider, conclude a contract for the execution of forest works or for the purchase of timber on the stump, keep records of the works performed and after an service in your forest anonymously submit your assessment of the quality of the work or on satisfaction with the contractor you selected. All contractors have a legal-formal suitability (color mark) in the MojGozdar.si system. Some contractors have a corn mark instead of a color mark, which forms part of a professional suitability assessment. Service users can add their own satisfaction rating with the contractor. This is how we build an anonymous collection of experiences and assist other users in selecting a contractor. The MojGozdar.si system also enables monitoring of the prices of forestry services, assists forest owners in concluding contracts for the execution of works in the forests or on the purchase of timber on the stump, and presents transparent guidelines for achieving minimum conditions for the contractor in the forests. In addition, it brings current news in the field of forestry. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v domačih znanstvenih krogih [j pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Sistem MojGozdar.si je namenjen deležnikom na trgu gozdarskih storitev. Po zaključku projekta se aktivnosti nadaljujejo, v zadnjih 6 mesecih (do marca 2020) se je v sistem vključilo več kot 10 izvajalcev. Število vključenih izvajalcev se je povečalo za več kot 50. Z Zavodom za gozdove Slovenije smo vzpostavili sodelovanje, ki omogoča širjenje ideje in uporabe MojGozdar.si med lastniki gozdov. Za uporabo strokovnih ocen se zanima državo podjetje SiDG. 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? rj v mednarodnih znanstvenih krogih □ pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 Projekt je specifičen nacionalen projekt, ki gradi na podatkovnih baz in zakonodaje v Sloveniji. Metodologija sistema vrednotenja izvajalcev del v gozdovih je bil predstavljen na mednarodnih dogodkih. Za možnost implementacije in sodelovanje so se zanimali raziskovalci iz Švedske univerze - Swedish University of Agricultural Sciences (SLU) Department of Forest Biomaterials and Technology, iz Italijanske univerze v Padovi -University of Padua in Univerze iz Zagreba - fakulteta za gozdarstvo. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:1^ Za sodelovanje in pripravo ene diplomske naloge smo se dogovorili z Univerzo iz Zagreba -Šumarski fakultete Zagreb. V letu 2018 smo prijavili ERASMUS+ projekt - »Network of knowledge for efficient private forests- Net4Forest«, ki ga vodi dr. Nike Krajnc in v njem sodeluje Univerza iz Švedske (SLU), gozdarski inštitut in Katalonije (Španija), Zveze lastnikov gozdov iz Estonije ter Latvije. V projektu so deloma vključene tudi ideje iz tega CRP projekta. Projekt je začel teči oktobra 2018 in se zaključi decembra 2021. Vključeni smo bili v prijavo H2020 projekta »Operational tools and innovative solutions for sustainable forestry«, ki ga je vodila SLU, Swedish university of agricultural sciences, department of Forest Biomaterials and Technology, in je vključeval nekatere ideje vrednotenja izvajalcev del, vendar projekt ni bil izbran za financiranje. 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen |t| Uporaba rezultatov V celoti |t i F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti |t i F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov 1V celoti T II F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA Ф; N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA NE Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov T 1 F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat Uporaba rezultatov J F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat Uporaba rezultatov J F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Ф DA ФN E Rezultat Uporaba rezultatov F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen | Uporaba rezultatov V celoti 1 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov T 1 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 Komentar Sistem MojGozdar.si predstavlja pomembno bazo izvajalcev del v gozdovih -je edina taka baza podatkov, ki na enostaven in pregleden način razporeja izvajalce glede na storitve, ki jih izvajajo. Poleg tega pa ponuja edinstven tri stopenjski sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del, ki omogoča lastnikom gozdov, da se lažje odločijo za posameznega izvajalca. Sistem MojGozdra pa ponuja lastnikom gozdov in izvajalcem tudi enostaven način priprave pogodbe o sodelovanju in tako ureja tudi pravno-formalne odnose med naročnikom in izvajalcem storitve. 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o © o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o © o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o © G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o © G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o © o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o ® o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o © o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o © G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička o o © o G.02.09. Nova delovna mesta o ® o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih © o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o 0 0 0 G.02.12. Drugo: o o 0 o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o 0 0 0 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o 0 0 0 G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o 0 O G.03.04. Drugo: Digitalizacija informacijskih tokov o o 0 0 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja ® o O o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o 0 0 o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o 0 0 o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti ® o 0 o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 0 0 o G.04.06. Drugo: o o 0 o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete 0 O o O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o 0 0 o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o 0 0 o G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o O o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o 0 o G.07.04. Drugo: o 0 0 o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 0 0 o G.09. Drugo: 0 0 0 o Komentar Glavni vplivi oziroma učinki projekta se kažejo v inovativnem povezovanju ponudbe in povprašavanja pri izvajanju del v gozdarstvu. 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi Javnih razpisov za sofinanciranje ciljnih raziskovalnih projektov za leta 2016, 2017, 2018 in 201914 Glavni rezultat projekta je spletni informacijski sistem www.mojgozdar.si na katerem so podatki tako o projektu kot tudi o financerjih in projektni skupini. Dostop do nekaterih podrobnejših informacij in gradiv je možen zgolj z registracijo uporabnikov, ki pa je za vse brezplačna. Ocene kakovosti izvajalcev del v gozdovih so vidne prav tako zgolj ob registraciji uporabnikov. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba . vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: i Gozdarski inštitut Slovenije Nike Krajnc ZIG Datum: 8.5.2020 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/27 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta. Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo sprememb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju (največ deset), ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (največ pet), ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka, sistem nato sam izpolni podatke, manjkajoče rubrike o dosežku pa izpolnite. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 v v Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 2 v v Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 3 v v Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 in Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 ter Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016 in Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2020 v1.00 E8-2B-80-05-49-4E-B2-26-CD-AD-E2-D3-5E-91-C5-05-48-78-62-48 f" Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 1: Projektni sestanki Prvi projektni sestanek Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Mirko Basa From: Sent: To: Cc: Subject: Nike Krajnc 13. oktober 2016 6:55 GTE; Krč, Janez (Janez.Krc@bf.uni-lj.si); Mihelič, Matevž; Poje, Anton Tomaz.Remic@gov.si Projektni sestanek - V4-1615: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu uradno Pozdravljeni, S 1.10.2016 seje uradno začel CRP projekt št. V4-1615: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Ker je kar nekaj aktivnosti predvidenih že za prve mesece izvajanja projekta vas vabim na kratek sestanek projektne skupine na kateri bomo predstavili idejo projekta in predviden potek ter se dogovorili o aktivnostih v prvem obdobju trajanja projekta. Projektni sestanek bo potekal v sredo 19.10.2016 ob 10:00 na GIS (v tehnološkem centru). Predviden program srečanja: 1. Predstavitev ciljev in namena projekta (N. Krajnc) 2. Časovni potek projekta (N. Krajnc) 3. Pregled predvidenih aktivnosti od 1.10 do 30.3.02017 (R. Robek, M. Matevž) 4. Pričakovanja financerja (T. Remic) 5. Razprava Sestanek se bo predvidoma zaključil ob 12:00 Dr. Nike Krajnc Vodja oddeleka za gozdno tehniko in ekonomiko/Head of department for forest technique and economics Gozdarski inštitut Slovenije/Slovenian forestry institute Večna pot 2 SI-1000 Ljubljana Tel.00386 1 200 78 17 Fax. 00386 1 257 35 89 www.gozdis.si www.facebook.com/gisgte Vabljeni, Nike Krajnc CRP PROJEKT št. V4-1615: SISTEM OCENJEVANJA KAKOVOSTI IZVAJALCEV DEL V GOZDARSTVU Prvi projektni sestanek, 19.10.2016 Lista prisotnosti Mesto: Ш ; iyO0i)fWft Št. Ime in Priimek Kontđkt Podpis 1. Af2—- 2. \j ^у^ПЛЛГ f t Ц- čTLi 3. f-i, 4. hATE u s ЈкШГ MCAliUl.tt/plcr ftg £j[č>*bs,s/ 5. T^AfUA КооЈлл/ / J • / 6. i ?£1ћ Mf 0 u J IPcM. - Sccito Q, . j/ i Ö Асу 7. A//774- TVs/W^. i i o /h*, fa ■ fin 8. 1 i \J SISTEM OCENJEVANJA IZVAJALCEV GOZDARSKIH STORITEV GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE MATEVŽ TRI PLAT 26.9.2017 NALOGE PO SKLOPIH • Razvoj spletne strani • Prvi pristop k pravnim subjektom • Metodologija za vrednostenje • Promocija SPLETNA STRAN Naloga Termin Odgovorni Priprava vsebin za spletno stran (Priporočila pri izbiri izvajalca, vzorčni dokumenti (npr. pogodba o storitvi, pogodba o odkupu....) 25/10/2017 Sever, Triplat Priprava GIS baze pravnih subjektov (matičnih številk za sekalnike in prevoz lesa) 05/10/2017 Odločitev o naboru storitev, ki bodo vključene v sistem vrednostenja Posredovanje manjkajočih ikon za storitve Tri p I at Vpenjanje WCM novic na spletno stran (RSS feed) 31/10/2017 Seznam podpornih institucij z logotipom in kratkim opisom (največ 200 znakov s presledki). 21/10/2017 Krajnc, Triplat PRVI PRISTOP K PRAVNIM SUBJEKTOM Naloga Termin Odgovorni Seznam pravnih subjektov z manjkajočimi email naslovi 05/10/2017 Arctur Zaposlitev 3 študentov za mesec november (10.11-25.11) 31/10/2017 Kocjan Priprava delovnih mest za študente 10/11/2017 Krajnc Preureditev telefonske centrale, da prikazuje klicateljeva številke (ne št. tajništva) 10/11/2017 Novak Priprava kratke predstavitve projekta (max. lmin) in vprašalnika 10/11/2017 Krajnc Priprava uporabniških imen za vse pravne subjekte z elektronskim naslovom 15/12/2017 Arctur/Triplat METODOLOGIJA VREDNOTENJA Naloga Termin Odgovorni Sestanki z deležniki z namenom predstavitve in uskladitve načel, kazalnikov (LISTA PRISOTNOSTI !!!) 15/10/2017 Tri p I at Usklajena verzija dokumenta "Seznam indikatorjev in predlog metodologije za ocenjevanje izvajalcev del v gozdarstvu" 05/10/2017 Zbiranje dokumentov, ki so trenutno predvideni kot dokazila 31/10/2017 Priprava meril (s točkovanjem) za posamezne indikatorje na podlagi zbranih vzorčnih dokumentov 31/11/2017 Osnutek metodologije brez ponderjev za posamezna načela in kriterije 31/11/2017 Priprava ponderjev za posamezna načel ain kriterije v sklopu strokovnih delavnic (STROKOVNE DELAVNICE) 15/01/2017 Končna metodologija za vrednotenje izvajalcev gozdarskih del PROMOCIJA Naloga Termin Odgovorni Izdelava načrta za promocijo (npr. nalepke in drobni promo material za mojgozdar.si,) Promocijske plakete (npr. NAJ Gozdar po izboru uporabnikov v letu 2017, NAJ Gozdar po izboru stroke, Priporoča mojgozdar.si itd.) IZBOR NAČINA VREDNOSTENJA IZVAJALCEV IKGLR i r wsPRS USTREZNI NEUSTREZNI GIS wsPRS FURS FURS O O O r Samoprijava * * ti ti ti Izbor načina podeljavanje posameznih zvezdic Predlogi: • SMER I - na podlagi zbranih dokazil se pravni subjekt oceni od 6 (50-59% pomeni I zvezdico) - 10 (90-100% prinese 5 zvezdic). • SMER II - na podlagi vstopa v sistem vrednostenje in posredovanih razvrstilnih kriterijev (in urejene spletne osebne izkaznice) se pravnemu subjektu podeli I zvezdica. Vsako načelo, ki ga dosega ob vnaprej določenem deležu prinese še dodatno zvezdico (imamo 4 načela to pomeni še 4 zvezdice) • SMER III - kombinacija I in II kar pomeni: • na podlagi vstopa v sistem vrednostenje in posredovanih razvrstilnih kriterijev (in urejene spletne osebne izkaznice) se pravnemu subjektu podeli I zvezdica. • Preostale štiri zvezdice se podeli na podlagi indikatorjev. Na podlagi skupna ocene pravnega subjekta se podeli I zvezdico, ko doseže 60-69% točk in 4 zvezdice podjetju, ki doseže 90-100% točk. HVALA ZA POZORNOST GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE MATEVŽ TRI PLAT 16.2.2016 f" Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 1: Projektni sestanki Drugi projektni sestanek Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Mirko Basa From: Sent: To: Subject: Nike Krajnc 13. februar 2017 10:12 GTE; Krč, Janez (Janez.Krc@bf.uni-lj.si); Mihelič, Matevž Sestanek za CRP-vrednotenje Pozdravljeni, Ker se bliža prvo vmesno poročilo za CRP bi želeli organizirati kratek sestanek z CRP-Vrednotenje izvajalcev del v gozdarstvu. Glavni namen sestanka je pregled stanja na projektu in dogovor za sodelovanje v letu 2017. Predlagam, da je sestanek v četrtek 16.2.2017 ob 10:00 na GIS. Zanima me ali imata takrat čas in ali bi se lahko sestanka udeležila. Hvala za odgovor in lep pozdrav. Dr. Nike Krajnc Vodja oddeleka za gozdno tehniko in ekonomiko/Head of department for forest technique and economics Gozdarski inštitut Slovenije/Slovenian forestry institute Večna pot 2 SI-1000 Ljubljana Tel.00386 1 200 78 17 Fax. 00386 1 257 35 89 www.gozdis.si www.facebook.com/gisgte Nike ..•••#70 GOZDARSKI INJTITUT SLOVENUE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE > J Ш I. Ч < h —^ o IP ? 4 a Л k * < O -p 4 0 v , i o! \L lli 4 Z, цл Ц -a- t Ji) 5Г ^ Ui 4 lj o lU v Л- O i s •A— Л a) i o o- Ф J i. s? $ и ^ ^ чЈГ ar on J S! -Ui i? M) •nI oO dr \o ^ H- SISTEM OCENJEVANJA IZVAJALCEV GOZDARSKIH STORITEV GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE MATEVŽ TRI PLAT 16.2.2017 IZDELAVA SPLETNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VREDNOTENJE KAKOVOSTI STORITEVV GOZDARSTVU • Javno naročilo objavljeno 7.2.2016 (zamik od plana?? - ZJN3) Javna naročila Dodatna pojasnila: Adriiana Trekman, Tiaša Vidmar IZDELAVA SPLETNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VREDNOTENJE KAKOVOSTI STORITEV V GOZDARSTVU Trajanje: 09.02.2017- 21.02.2017 Povabilo_k oddaji_ponudbe.pdf Navodila_razpisna_dok_JN0007-2016-0003_07.02.2017.pdf Obrazci_razpisna_dok_JN0007-2016-0003_07.02.2017.docx • Podpis pogodbe predviden v marcu 2017 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE - IZDELAVA SPLETNE STRANI • Implementacija grafične predloge (HTML 5, CSS 3) • Prilagoditev za mobilne naprave (responsive design) • Integracija CMS sistema: • Vecnivojska varnostna politika uporabnikov, • Podpora različnim vsebinam (oblikovano besedilo, besedilo s sliko, fotografija, galerija, izdelava obrazcev, pogosta vprašanja, prijava na novice (newsletter), nalaganje poljubnih datotek, vključevanje zemljevidov, Youtube video posnetkov in poljubne HTML kode) • Razvoj in implementacija napredne statistike (Google analyitics) • Implementacija osnovne tehnične optimizacije za iskalnike • Implementacija Facebook in Twitter pasic na vhodni strani • Implementacija zemljevida s pravnimi subjekti (podatke o pravnih subjektih bo zagotovil naročnik) • Prijava na e-novice • Prijava v sistem z različnimi uporabniški računi (možnostjo prijave z Google in Facebook računom) • Namestitev spletne strani na strojni opremi naročnika TEHNIČNE SPECIFIKACIJE - CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA Osnovna vizualna komunikacijska sredstva Koncept in idejna zasnova Razpoznavni znak (logotip + simbol) Barvna paleta Izvor tipične črkovne tipografije Priročnik grafične podobe (obseg cca 3-5 strani) GRAFIČNO OBLIKOVANJE SPLETNE STRANI • Načrtovanje, priprava in izdelava strukture spletne strani po zahtevah naročnika • Idejna zasnova in oblikovanje grafične predloge spletne strani (barvna paleta, črkovna tipografija, grafična zasnova vstopne in vsebinske strani) • Izdelava Mockup-a (predstavitev vstopne strani, tipične vsebinske stran v »responsive design«) TEHNIČNE SPECIFIKACIJE - RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA -1 Razvoj in implementacija modula »Iskalnik subjektov« in »Oddaja povpraševanja«: Obrazec za ročni vnos pravnih subjektov (ponudnikov gozdarskih storitev...) Iskalnik mora omogočati on-time filtracijo zadetkov Obrazec za vnos podatkov o povpraševanju (npr. lokacija izvedbe del, količine, nalaganje slik, druge podrobnosti), ki sproži nadaljno komunikacijo med subjektom in uporabnikom Opomnik pravnim subjektom o novih in čakajočih povpraševanjih (vsaj preko elektronske pošte) Obrazec za pripravo ponudbe glede na prejeto povpraševanje Opomnik uporabnikom o novih in čakajočih ponudbah (vsaj preko elektronske pošte) Nadzor nad povpraševanji in ponudbami (z prikazom statističnih analiz po posameznih vrstah storitev za: • št. oddanih povpraševanj, • št. oddanih ponudb, • povprečna vrednost ponudbe, • status ponudbe oz. povpraševanje, • povprečna ocena pravnih subjektov, • min., max., povprečni čas od povpraševanje do ponudbe, • min., max., povprečni čas od povpraševanje do ocenjevanja storitve s strani uporabnika (po izvedbi posla). Zagotavljanje varnostnih kopij povpraševanj in ponudb TEHNIČNE SPECIFIKACIJE - RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA - II • Razvoj in implementacija modula »Ocena formalne ustreznosti izvajalcev gozdarskih del«: • Avtomatično ocenjevanje storitev na podlagi osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, Inšpektorat RS za kmetijstvo...) samodejno subjektom dodelil oceno (USTREZNO / NEUSTREZNO). • Ocena se samodejno korigira v primeru spremembe podatkov v primarnih virih podatkov, perioda posodobljanja podatkov bo določena naknadno glede na ugotovljeno dinamiko posodobitev posameznih podatkovnih baz (oz. vsaj 2x letno) • Razvoj in implementacija modula »Neodvisna strokovna ocena subjektov«: • Neodvisno strokovno oceno se podaja na podlagi: • osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, Inšpektorat RS za kmetijstvo...) in • podatkov zbranih tekom osebnega razgovora z ocenjevanim pravnim subjektom. • Razvoj ocenjevalnega lista v obliki (spletnega) vprašalnika na podlagi katega reprezentativni predstavnik opravi osebno razgovora z pravnim subjektom. Spletni vprašalnik mora omogočati kasnejšo vnos popravkov oz. spremembo podatkov ali ponovni vnos celotnega spletnega vprašalnika. • Neodvisna strokovna ocena bo vsebovala različne vidike (npr. socialne, tehnološke in okoljske) izvedbe del. Odgovori imajo vnaprej določeno utež. Za vprašanja z več možnimi odgovori naročnik priskrbi algoritem »seštevanja uteži«. Kjer je odgovor število bo naročnik pripravil razrede (od - do) in uteži za razrede. • Združene uteži (po algoritmu, ki ga bo zagotovil naročnik) bodo predstavljale sestavljeno oceno po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami) (od »nezadostno - I zvezdica« do »odlično - 5 zvezdic«). Sestavljena ocena bo prikazana ob ostalih javnih podatkih o pravnem subjektu. • Ocena se samodejno korigira v primeru spremembe podatkov (velja za primarne vire podatkov, kakor tudi podatke zbrane tekom osebnega razgovora). • Obvestilo o preteku »Neodvisne strokovne ocene subjektov«. Neodvisna strokovna ocena pravnih subjektov se dodeli za določen čas z možnostjo podaljšanja. Mesec pred iztekom ocene sistem obvesti pravni subjekt in reprezentativnega predstavnika naročnika. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE - RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA - III • Razvoj in implementacija modula »Rangiranje ustreznosti izvedenih del«: • Zadnji del ocene bo definiran na relaciji pravnih subjektov in uporabnikov portala. Točkovanje od I do 10 je sestavljeno na podlagi različnih kriterijev: • hitrost odziva subjekta na povpraševanje, • čas do izvedbe ponudbe, • ocena uporabnika . • Ocenjevalni list za oceno uporabnika glede kakovosti izvedbe, komunikacije, plačilne discipline, odstopanja od dogovora. • Vabilo oz. obvestilo uporabniko k ocenjevalnemu listu. Spletni informacijski sistem mora omogočati ocenevanje subjektov s strani uporabnikov šele po dejansko opravljeni storitvi. • Testiranje spletnega informacijskega sistema in namestitev na strojni opremi naročnika STROKOVNA NEODVISNA OCENA PRAVNIH SUBJEKTOV IZHODIŠČA VIDIK MOŽNI VPLIVI Ekonomski Nizke plače delavcev (brez nagrajevanja) Vpliv na biodiverziteto in druge pomembe ekološke funkcije gozda Zanemarjanje slabše dostopnih gozdnih potencialov Slaba izkoriščanje lesne biomase (sečni ostanki) ??? ?? NAČELA IN KRITERIJI VREDNOTENJA NAČELO KRITERIJI DOKAZILA Pravno formalno poslovanje in odgovornost do družbenih in okoljskih vidikov Varstvo okolja Doprinos k razvoju lokalnega okolja Poslovna uspešnost Zagotavljanje varnosti pri delu Stalnost in usposobljenost delavcev SI Jr»ost z okoljskimi omejitvami in zahtevami irovine UporaL tehnologij z vidika zmanjševanja toplogrednih plinov Upoštevanje trajn J/ÖQ Varovanje gozda in gozdnih tal p(degradacijami) ja z gozdovi Certificiranje Vključevanje lokalnih deležnikov v proizvodnjo/posel Zmanjševanje vmesnih členov v proizvodnjih verigah (lastna primarna pr Dobava surovine za lokalno poslovno okolje Racionalna izbira surovine za končni izdelek Ekonomska stabilnost / sigurnost v odnostu do strank (plačilna disciplina in drugo) OCENE IN MERILA • Kako postaviti merila?? Multikriterijalno odločanje?? Enostano po vzoru sestavljene ocene (npr. kot pri JN) • Kdo so relevantni deležniki za evalvacijo meril? • Predstavnik varstva narave in predstavnik gospodarstva bosta postavila vsak svoja merila. Kako do ustrezne ocene? • SEZNAM DELEŽNIKOV HVALA ZA POZORNOST GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE MATEVŽ TRI PLAT 16.2.2016 Sistem ocenjevanja izvajalcev gozdarskih storitev 4. Projektni sestanek Moj Gozdar 3.leto DSl: Koo dinacija DS2: Razvoj metod ocenjevanja DS3: Razvoj spletnega sistema DS3 DS4: Testiranje in povratne info. DS5: Prenos znanja in komunikacija || 5§г DSl: Koordinacija projekta № DS: 1 Koordinacija projekta Vodja sklopa dr. Nike Krajnc (GIS) Trajanje od meseca 1 od 36 Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G, Št. izsledka Naslov izsledka Datum (m- mesec) Nosilec Dl.l Projektni sestanki ml, m6, ml2, ml8, m24, m30, m36 GIS, D1.2 Letna poročila ml2, m24, GIS, BF D1.3 Zaključno poročilo m36 GIS, BF Po pogodbi imamo sledeče datume za poročanja: 15.11.2016,15.3.2017,15.9.2017, 15.3.2018, 15.9.2018, 15.10.2019 A DS2: Razvoj metod ocenjevanja in !|f »i* rangiranja izvajalcev gozdarski del M № DS: 2 Razvoj metod ocenjevanja in rangiranja izvajalcev gozdarski del Vodja sklopa: Dr. Nike Krajnc (GIS) Trajanje od meseca 1 do 12 Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D2.1 Pregled različnih obstoječih spletnih platform in podatkovnih baz m3 GIS D2.2 Seznam indikatorjev za ocenjevanje in rangiranje izvajalcev del v gozdarstvu m4 GIS, BF D2.3 Predlog metodologije ocenjevanja izvajalcev del v gozdarstvu m9 GIS, BF D2.4 Predlog metodologije rangiranja izvajalcev del v gozdarstvu s strani uporabnikov storitev ml2 GIS, BF DS2: metode ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih del v treh vsebinsko zaokroženih in medsebojno povezanih podsklopih 1Л O C M (D 1Л ro _c ro Ustreznost glede na osnovne-razpoložljive vire podatkov I11M. ro C (D U O 03 C > o ^ o +J CO Strokovna ocena ustreznosti subjekta 480 komentarjev ш 'B ro 'Eo c ro OČ Rangiranje ustreznosti izvedenih del s strani uporabniko\ DS3: Razvoi soletneea informacijskega t ^S* sistema № DS: 3 Razvoj spletnega informacijskega sistema Vodja sklopa: Matevž Triplat Trajanje od meseca 6 do 18 in od 30 do 36 Sodelujoče organizacije: GIS, zunanji izvajalci Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D3.1 Vzpostavitev spletnega informacijskega sistema (1. Faza) m8 GIS D3.2 Nadgradnja spletnega informacijskega sistema na podlagi D2.4 in D2.5 (2. faza) ml7 GIS D3.3 Priprava uporabniških navodil za spletni informacijski sistem ml8 GIS D3.4 Nadgradnja na podlagi D4.5 (3. faza) m36 GIS www.Mojgozdar.si ^ 22.12.2017 javna objava * Več kot 1000 ponudnikov soritev * Več kot 4000 ogledov mesečno fr Več kot 1800 uporabnikov * Vek kot 180 registriranih uporabnikov 5000 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 dec.17 jan.18 »Users Page Views feb.18 DS4: Testiranje in povratne informacije № DS: 4 Testiranje in povratne informacije Vodja sklopa: dr. Nike Krajnc Trajanje: od 18. od 30. meseca Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D4.1 Testiranje metodologije neodvisnega strokovne ocene podjetij m25 GIS, BF D4.2 Podelitev neodvisnih strokovnih ocen pilotno izbranim podjetjem m26 GIS D4.3 Testiranje metodologije rangiranja izvajalcev del s strani uporabnikov storitev m27 GIS D4.4 Ocena prednosti/pomankljivosti platforme s strani podjetji in uporabnikov storitev m30 GIS, BF DS5: Prenos znanja in komunikacija z ill javnostmi M № DS: 5 Prenos znanja in komunikacija z javnostmi Vodja sklopa: Tina Jemec Trajanje od meseca 1 do 36 Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D5.1 Mreža potencialnih deležnikov za pilotni poskus m3 GIS,BF D5.2 8 objav člankov (vsaj 5 v strokovnih publikacijah) Celotno obdobje projekta GIS, BF 4 članki D5.3 Predstavitev projekta na različnih strokovnih dogodkih Celotno obdobje projekta GIS, BF 2 dogodka D5.4 4x predstavitev portala in izobraževanja potencialnih deležnikov za pilotne poskuse m 18 GIS D5.5 Predstavitveni letaki m 18, m36 GIS 1. letak D5.6 Bilten "IZZIVI GOZDNE TEHNIKE" m24, m36 GIS, BF D5.7 Zaključni posvet in predstavitev portala splošni javnosti m36 GIS, BF |NJ4^C7lCOON)4^C7lCOO OOOOOOOOOO oooooooooo ooooooooooo o MHI ( 1ЧЈ I—* NJ O -p* И O СЛ Ф Ф Ш 3 r> Ф 1ЧЈ h-> -P* o 00 ID И o w ^ M I—> Ln O ^D o W 00 1ЧЈ O ^D O СГ) ui n E o c >u O E "5 o e ш > 4-* 1Л m n c Ш E o o. n 00 (U МЛ 'c ta E o f n 0£ E n 0£ Ш E o O. !u >u O E "5 o c 0) > 0) E o a >C ai > o V) < IN DIKAT0 Rije "Abafal^pkolja Krit erij:HJ poraba [bkoljskoQ primernejših[lehnologij[M3/idika[?l zmanjsevanjaäoplogrednih© plinov' Kriterij:3Jpoštevanje0 trajnostnihS/idikov© gospodarjenja[^[^ozdovi Kriterij :GVarovanjeSestoja[3n[?l gozdnih[Etal[$}red[lrajnim i0 poškodbam i[E(degradacijam i) X N a če I o: [ID op r i n os[?k ffl a z v oj uS loka InegaGbkolja Kriterij :I3/ključevanje[3okalnihl2l de I ež n i kovS/ proizvod njo/pose I N a če I o: \jPos lov n a GDu s peš nost Kriterij : [Ekonom skaSta bil nost HI Kriterijiffikonomskadjspešnostlžl Kriterij iHnvesticije Kriterij:EZmanjševanjea/mesnihHI procesovtzh/GJjroizvodniha/erigah RAZVRSTILNI KRITERIJI KRITERIJI INDIKATORJI POTREBNA DOKUMENTACIJA Obseg dejavnosti Dejanska dosežena realizacija v preteklem letu Organizacija mora biti sposobna zagotoviti izpis letnega prometa in poročati o letni proizvodnji (m3). Št. zaposlenih Št. zaposlenih po AJPES-u (polje VELIK_RS) Tip dejavnosti Storitve, ki jih dejansko opravlja Organizacije se razvrsti po podatkih inšpekcije (Sečnja, Spravilo, Strojna sečnja, Gojenje, Žično spravilo) in po podatkih GIS (sekalniki, prevoz GLS). Pravno organizacijska oblika Pravno organizacijska oblika po AJPES Podatek wsPRS polje OBLIKA. Opremljenost Št. delovnih strojev, ki jih organizacija uporablja za opravljanje storitev Organizacija mora izpolniti obrazec za opis delovnih strojem in pridložiti izbrane dokumente. f" Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 1: Projektni sestanki Četrti projektni sestanek Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ^MojGozdar Pozdravljeni, Ker se bliža vmesno poročilo bi želeli organizirati kratek sestanek z CRP-Vrednotenje izvajalcev del v gozdarstvu. Glavni namen sestanka je pregled opravljenega dela in test metode za vrednotenje meril in indikatorjev za izvajalce del in dogovor za sodelovanje v letu 2018. Predlagam, da je sestanek v četrtek, 1. 3. 2018 ob 09:00 na GIS. Sestanek se bo predvidoma zaključil ob 12:00 Vabljeni, Nike Krajnc Dr. Nike Krajnc Vodja oddeleka za gozdno tehniko in ekonomiko/Head of department for forest technique and economics Gozdarski inštitut Slovenije/Slovenian forestry institute Večna pot 2 SI-1000 Ljubljana Tel.00386 1 200 78 17 Fax. 00386 1 257 35 89 www.gozdis.si www.facebook.com/gisgte Јк 4. projektni sestanek Ljubljana, 1. 3. 2018 * Moj Gozdar Јј^ ..•••70 GOZDARSKI INŠTITUT SLO VENUE slovenian forestry institute Lista prisotnosti št. ---- Imem-priimek —1 -- Organizacija, poklic, Wr. — •• Mail naslov Podpis t 1 M4TBVl 7№ЈГ фЈ ^cuzivf^^f^si £ O^ i— ■ /P* 1* @ Si. ' ' /i t s U Lsm^ ZF S i ije-c.j ~ le (Ov -ии; - /f\s H MALOVRH bF Sp2 /л .p> £ ■ ггул /ovrk. bf uni-l) 1 fH&tbLs? r J - £ c^-Ts / Sistem ocenjevanja izvajalcev gozdarskih storitev 4. Projektni sestanek Moj Gozdar 3.leto DSl: Koo dinacija DS2: Razvoj metod ocenjevanja DS3: Razvoj spletnega sistema DS3 DS4: Testiranje in povratne info. DS5: Prenos znanja in komunikacija || 5§г DSl: Koordinacija projekta № DS: 1 Koordinacija projekta Vodja sklopa dr. Nike Krajnc (GIS) Trajanje od meseca 1 od 36 Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G, Št. izsledka Naslov izsledka Datum (m- mesec) Nosilec Dl.l Projektni sestanki ml, m6, ml2, ml8, m24, m30, m36 GIS, D1.2 Letna poročila ml2, m24, GIS, BF D1.3 Zaključno poročilo m36 GIS, BF Po pogodbi imamo sledeče datume za poročanja: 15.11.2016,15.3.2017,15.9.2017, 15.3.2018, 15.9.2018, 15.10.2019 A DS2: Razvoj metod ocenjevanja in !|f »i* rangiranja izvajalcev gozdarski del № DS: 2 Razvoj metod ocenjevanja in rangiranja izvajalcev gozdarski del Vodja sklopa: Dr. Nike Krajnc (GIS) Trajanje od meseca 1 do 12 Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D2.1 Pregled različnih obstoječih spletnih platform in podatkovnih baz m3 GIS D2.2 Seznam indikatorjev za ocenjevanje in rangiranje izvajalcev del v gozdarstvu m4 GIS, BF D2.3 Predlog metodologije ocenjevanja izvajalcev del v gozdarstvu m9 GIS, BF D2.4 Predlog metodologije rangiranja izvajalcev del v gozdarstvu s strani uporabnikov storitev ml2 GIS, BF DS2: metode ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih del v treh vsebinsko zaokroženih in medsebojno povezanih podsklopih LO O C M (D LO ro _c ro Ustreznost glede na osnovne-razpoložljive vire podatkov I11M. ro C (D U O 03 C > o o +J CO Strokovna ocena ustreznosti subjekta 480 komentarjev ш 'B ro '5b c ro OČ Rangiranje ustreznosti izvedenih del s strani uporabniko\ DS3: Razvoi soletneea informacijskega t ^S* sistema № DS: 3 Razvoj spletnega informacijskega sistema Vodja sklopa: Matevž Triplat Trajanje od meseca 6 do 18 in od 30 do 36 Sodelujoče organizacije: GIS, zunanji izvajalci Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D3.1 Vzpostavitev spletnega informacijskega sistema (1. Faza) m8 GIS D3.2 Nadgradnja spletnega informacijskega sistema na podlagi D2.4 in D2.5 (2. faza) ml7 GIS D3.3 Priprava uporabniških navodil za spletni informacijski sistem ml8 GIS D3.4 Nadgradnja na podlagi D4.5 (3. faza) m36 GIS www.Mojgozdar.si ^ 22.12.2017 javna objava * Več kot 1000 ponudnikov soritev * Več kot 4000 ogledov mesečno fr Več kot 1800 uporabnikov * Vek kot 180 registriranih uporabnikov 5000 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 dec.17 jan.18 »Users Page Views feb.18 DS4: Testiranje in povratne informacije № DS: 4 Testiranje in povratne informacije Vodja sklopa: dr. Nike Krajnc Trajanje: od 18. od 30. meseca Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D4.1 Testiranje metodologije neodvisnega strokovne ocene podjetij m25 GIS, BF D4.2 Podelitev neodvisnih strokovnih ocen pilotno izbranim podjetjem m26 GIS D4.3 Testiranje metodologije rangiranja izvajalcev del s strani uporabnikov storitev m27 GIS D4.4 Ocena prednosti/pomankljivosti platforme s strani podjetji in uporabnikov storitev m30 GIS, BF DS5: Prenos znanja in komunikacija z ill javnostmi № DS: 5 Prenos znanja in komunikacija z javnostmi Vodja sklopa: Tina Jemec Trajanje od meseca 1 do 36 Sodelujoče organizacije: GIS, BF-G Št. izsledka Naslov izsledka Mesec Nosilec Status D5.1 Mreža potencialnih deležnikov za pilotni poskus m3 GIS,BF D5.2 8 objav člankov (vsaj 5 v strokovnih publikacijah) Celotno obdobje projekta GIS, BF 4 članki D5.3 Predstavitev projekta na različnih strokovnih dogodkih Celotno obdobje projekta GIS, BF 2 dogodka D5.4 4x predstavitev portala in izobraževanja potencialnih deležnikov za pilotne poskuse ml8 GIS D5.5 Predstavitveni letaki m 18, m36 GIS 1. letak D5.6 Bilten "IZZIVI GOZDNE TEHNIKE" m24, m36 GIS, BF D5.7 Zaključni posvet in predstavitev portala splošni javnosti m36 GIS, BF |NJ4^C7lCOON)4^C7lCOO OOOOOOOOOO oooooooooo ooooooooooo o MHI ( 1ЧЈ I—* NJ O -p* И O СЛ Ф Ф Ш 3 r> Ф 1ЧЈ h-> -P* o 00 ID И o w ^ M I—> Ln O ^D o W 00 1ЧЈ O ^D O СГ) u O E "5 o e 4-* 1Л m n c Ш E o o. n 00 d) w> 'c ta E o f n 0£ E n 0£ Ш E o O. !u >u O E "5 o c 0) > 0) E o a >C ai > o V) < IN DIKAT0 Rije "Abafal^p »<> XY001 XY001 XY001 O tj? tj? tj? tj? XY001 Slika 2: Različice znaka strokovne ocene MojGozdar Znak MojGozdar naj bi se uporabljal v barvni kombinaciji rjave in zelene (slika 3). Sprejemljiva je tudi različica z odtenki sive ali črno bela izvedba (slika 3). Predlogo znaka za reprodukcijo (v elektronski obliki) po uspešni implementaciji sheme zagotovi nosilec pravic znamke (Gozdarski inštitut Slovenije). Za identifikacijsko številko proizvajalca, ki se nahaja pod znakom, naj bi se uporabljal stil pisave »Arial«. Identifikacijska številka naj bo jasno berljiva. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ? Moj Gozdar Slika 3: Dovoljene barvne kombinacije znaka MojGozdar Oblika in design znaka sta natančno določena in zavarovana kot znamka zato je prepovedano: - spreminjanje razmerja in formata znaka MojGozdar, - dodajanje besedila ali druge vsebine znaku, - dodajanje okvirja, - spreminjanje orisa znaka, - vrtenje znaka, - pozicioniranje znaka na kontrastno ali vzorčasto podlago. Slika 4: Primeri nepravilne uporabe znaka. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 *f' Moj Gozdar Uporaba znaka MojGozdar brez identifikacijske številke proizvajalca je možna izjemoma vendar le po predhodnem pisnem dogovoru z nosilcem znaka (Gozdarskim Inštitutom Slovenije). Znak MojGozdar je samostojna znamka in se ne sme uporabljati kot del imena proizvoda oz. druge blagovne znamke. GIS si pridržuje pravico do odvzema dovoljenja uporabe znamke MojGozdar v primeru, da so ugotovljene kršitve in odstopanja od pravilnika uporabe znamke MojGozdar. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 SPLOSNI POGOJI POSLOVANJA ZNAMKE MojGozdar ZA PONUDNIKE GOZDARSKIH STORITEV I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen (vsebina) S temi Splošnimi pogoji poslovanja znamke MojGozdar (v nadaljevanju Splošni pogoji poslovanja) se določa namen uporabe znamke MojGozdar, upravičence do pridobitve pravice do uporabe znamke, pogoje ter postopek za pridobitev pravice do uporabe znamke, nadzor in odvzem pravice do njene uporabe, pogoje uporabe znamke ter način njene zaščite, pravice in obveznosti uporabnikov znamke, ter ukrepe v primerih kršitev, ki se nanašajo na blagovno znamko. 2. člen (prijavitelj oziroma nosilec) Lastnik, prijavitelj oziroma nosilec znamke je Gozdarski inštitut Slovenije (v nadaljevanju GIS), Večna pot 2, Ljubljana. II. NAMEN UPORABE IN PODOBA ZNAMKE 3. člen (namen znamke) Znamka MojGozdar (v nadaljevanju blagovna znamka) se uporablja za promocijo trajnostno naravnanih ponudnikov gozdarskih storitev in povečuje zaupanje potrošnikov, saj lahko ponudniki gozdarskih storitev naročnikom in drugim končnim uporabnikom z uporabo znamke pokažejo in dokažejo, da dosegajo višji standard z vidka družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov. Glavni namen znamke je vzpostaviti učinkovit sistem vrednotenja ponudnikov gozdarskih storitev z minimalnimi stroški tako, da bo s tem znamka MojGozdar manjšim ponudnikom gozdarskih storitev omogočala vstop na trg, ki dandanes zahteva določen in konstanten nivo kakovosti ter s tem povečevala prepoznavnost kakovosti storitev in pomagala pri trženju storitev. Poleg tega bo prinašala koristi tudi naročnikom in drugim uporabnikom gozdarskih storitev pri dvigu njihove ozaveščenosti, saj bodo na trgu dostopne storitve pod znamko MojGozdar nadzorovane s točno opredeljenimi indikatorji, zaradi česar bo posledično raslo zaupanje v celotno panogo. Blagovna znamka temelji na izpolnjevanju meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. 4. člen (grafična podoba znamke) Znamko upodablja znak, ki je sestavljena iz imena znamke in znaka v barvni podobi. Videzi znamke z oznako vsakega izmed kakovostnih razredov in način uporabe znaka so urejana s Pravili o uporabi znamke MojGozdar, ki so kot priloga sestavni del teh splošnih pogojev. Znamko ni dovoljeno spreminjati ali nanj vpisovati kakršnekoli dodatne podatke ampak se lahko uporablja le na način določen s Pravili o uporabi znamke MojGozdar. 5. člen (certifikat) Opis certifikata znamke: »MojGozdar«. Certifikat prejmejo vsi upravičenci, ki pridobijo pravico do uporabe znamke. III. PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE ZNAMKE 6. člen (pogoji za pridobitev pravice do uporabe znamke) Upravičenci za pridobitev pravice do uporabe znamke so vsi ponudniki gozdarskih storitev, ki izpolnijo zahteve določene za vstop v spletni infomacijski sistem MojGozdar. Zahteve so razvidne v poglavju Registracija storitev, ki je objavljen na povezavi https://www.moj gozdar.si/vodnik/navodila-za-ponudnike. Upravičenci pridobijo pravico do uporabe znamke na podlagi postopka ter kriterijev, določenih s temi Splošnimi pogoji poslovanja in s tem postanejo uporabniki znamke (v nadaljevanju Uporabniki). 7. člen (oseba pristojna za podelitev, nadzor in odvzem pravice do uporabe) Oseba pristojna za podelitev, nadzor in odvzem pravice do uporabe znamke je GIS. GIS glede znamke opravlja naslednje naloge: - opredeljuje kakovostne razrede in specifikacije lastnosti posameznih kakovostnih razredov, - vzpostavlja notranji sistem upravljanja s kakovostjo (opreme in procesov, kvalifikacija zaposlenih, doslednost MojGozdar dokumentacije, notranja kontrola kakovosti), - izvaja nadzor in ugotavljanje skladnosti upravičencev, - podeljuje pravico do uporabe znamke; - izvaja zunanji nadzor in upravljanje s pritožbami, - vodi register Uporabnikov in hrani dokumentacijo o Uporabnikih znamke; - odvzema pravice do uporabe znamke. GIS v okviru podelitve znamke MojGozdar ima vlogo podporne inštitucije, po implementaciji sistema pa deluje kot nadzorna oz. kontrolna inštitucija. 8. člen (vloga za pridobitev pravice do uporabe znamke) Postopek za pridobitev pravice do uporabe znamke se začne na podlagi neodvisne strokovne ocene (v nadaljevanju: strokovna ocena), ki jo upravičenec odda preko spletnega obrazca, objavljenega na spletni strani https://www.mojgozdar.si/registrirajte-se/neodvisna-strokovna-ocena/strokovna-ocena/. Upravičenec izpolni spletno vlogo tako, da v obliki priponk priloži preslikana dokazila ali pa v obliki komentarja dokaže da sledi smernicam posameznega indikatorja. Seznam indikatorjev s pripadajočimi indikatorji je objavljen v prilogi 1. Smernice za pripravo ustreznih dokazil so objavljene v spletni vlogi za pridobitev strokovne ocene MojGozdar, ki je dostopna na povezavi https://www.mojgozdar.si/registrirajte-se/neodvisna-strokovna-ocena/strokovna-ocena/. Izpolnjeno spletno vlogo upravičenec posreduje pristojni osebi na GIS (skrbniku spletnega informacijskega sistema MojGozdar). Po prejemu spletne vloge se predstavnik GIS in upravičenec dogovorita za uvodni sestanek na katerem se predstavi znamko in njen namen ter dogovori še preostale elemente potrebne za sklenitev bodoče pogodbe o sodelovanju. 9. člen (postopek implementacije znamke) Po sklenitvi pogodbe o poslovnem sodelovanju se prične postopek implementacije znamke, ki poteka v štiristopenjskem sistemu in sicer: 1. Podporni del strokovne ocene MojGozdar 2. Presoja strokovne ocene MojGozdar 3. Dopolnilni del strokovne ocene in 4. Nadzorni del strokovne ocene in uporabe znaka MojGozdar. 10. člen (podporni del strokovne ocene MojGozdar) Podporni del strokovne ocene MojGozdar omogoča upravičencu podporo pri pripravi spletne vloge in predstavitev indikatorjev, ki bodo upravičencu omogočili izpolnjevanje zahtev potrebnih za pridobitev znamke. Podporni del strokovne ocene zajema pregled in svetovanje glede indikatorjev opredeljenih v prilogi 2 z namenom doseči čim višji oceno. GIS bo v okviru podpornega dela strokovne ocene MojGozdar izvedel naslednja opravila: - svetovenje pri pripravi dokazil za izpolnjevanje zahtev določenih v prilogi 2, - obisk upravičenca s strani GIS pooblaščene osebe z namenom osebnega pregleda dokumentacije, - pomoč pri vnosu dokazil v spletni informacijski sistem MojGozdar (svetovanje). Obveznosti Upravičenca v okviru podpornega dela strokovne ocene MojGozdar so naslednje: - zagotovitev dokumentacije in ostalega potrebnega za izvedbo postopka implementacije znamke s strani GIS. 11. člen (presoja strokovne ocene MojGozdar) V okviru presoje strokovne ocene MojGozdar s strani GIS pooblaščena oseba (v nadaljevanju presojevalec) opravi neodvisno strokovno presojo vloge, ki jo je upravičenec posredoval v presojo preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar, ter določi ali so dokazila ustrezna in za vsak izbran indikator določi oceno ustreznosti. 12. člen (dopolnilni del strokovne ocene MojGozdar) Dopolnilni del strokovne ocene MojGozdar omogoča upravičencu pripravo dopolnitev spletne vloge na podlagi priporočil presojevalca strokovne ocene. Če se ugotovijo pomanjkljivosti med obiskom ali tekom pregleda dokumentacije, presojevalec določi upravičencu razumen rok za odpravo pomanjkljivosti. Po preteku obdobja mora upravičenec sam dokazati, da je pomanjkljivosti odpravil. V primeru, da nepravilnosti niso bile odpravljene, presojevalec upravičencu strokovno oceno zniža za vrednost ustrezno vrednosti indikatorja. Vrednosti posameznih indikatorjev so navedene v prilogi 2. V primeru, da presojevalec odkrije večje pomanjkljivosti lahko zamrzne presojo strokovne ocene in od upravičenca zahteva odpravo večjih pomanjkljivosti. Večje pomanjkljivosti so tiste, ki trajno vplivajo na izvajanje gozdarskih storitev, kot je na primer prepoved opravljanje storitev s strani pristojne inšpekcije, neizpolnjevanje davčnih obveznosti in podobno. Obveznosti Upravičenca v okviru dopolnilnega dela strokovne ocene MojGozdar so naslednje: - zagotovitev dokumentacije in ostalega potrebnega za izvedbo postopka implementacije znamke s strani GIS, - ponovna oddaja spletne vloge za strokovno oceno MojGozdar. 13. člen (nadzorni del strokovne ocene MojGozdar) V nadzornem delu strokovne ocene MojGozdar GIS izvaja vlogo nadzorne institucije. V začetku nadzornega dela MojGozdar, bo presojevalec preveril dokumentacijo strokovne ocene sistema MojGozdar (doslednost in ažurnost izvajanja ukrepov, ki vplivajo na oceno MojGozdar). Upravičenec je dolžan predstavnikom GIS omogočiti dostop, do vseh relevantnih področij opravljanja gozdarskih storitev, ter do relevantne dokumentacije. Na podlagi obiska in pregleda bo GIS pripravil poročilo o skladnosti, kjer bo ugotovljena ustreznost vseh postopkov ali bodo izpostavljene manjše ali večje pomanjkljivosti, ki bodo ugotovljene. Poročilo o skladnosti vsebuje opis stanja ter rezultate presoje predloženih dokazil. 14. člen (podelitev pravice do uporabe znamke) Po uspešni presoji (to je ko poročilo o skladnosti izpostavi, da ni večjih pomanjkljivosti ali ko upravičenec uspešno odpravi vse pomanjkljivosti iz poročila o skladnosti) GIS z odločbo podeli upravičencu pravico do uporabe znamke MojGozdar. Z odločbo se upravičencu dodeli tudi edinstvena identifikacijska številka in oznaka skupne ocene znamke MojGozdar. Skupna ocena se kategorizira po principu storžev. Uporablja se robne vrednosti opredeljene v prilogi 1 (Priloga 1: METODOLOGIJA PODELJEVANJA STROKOVNE OCENE MOJGOZDAR). 15. člen (javnost odločb) GIS vse svoje odločbe javno objavi na spletni strani www.mojgozdar.si. Na navedeni spletni strani se nahaja tudi register Uporabnikov, to je ponudnikov, ki jim je podeljena pravica do uporabe znamke v katerem se poleg podatkov o ponudniku navaja tudi edinstvena identifikacijska številka in kategorizirano tudi podatke o mehanizaciji ter podatke o storitvah. 16. člen (nadzorni del MojGozdar po podelitvi pravice do uporabe znamke) Po podelitvi pravice do uporabe znamke traja v nadaljevanju nadzorno obdobje tri leta. Načrtovani so letni nenapovedani pregledi, kjer GIS preveri dokumentacijo MojGozdar sistema. Uporabnik lahko dva meseca pred iztekom triletnega obdobja GIS zaprosi za podaljšanje nadzornega obdobja MojGozdar. Pred podaljšanjem nadzornega obdobja GIS izvede kontrolni obisk (evalvacijski postopek), opisan v 10., 11. in 12. členu. Po uspešni evalvaciji se Uporabniku pravica do uporabe znaka MojGozdar podaljša za nadaljnja tri leta. V tem primeru, Uporabnik za podaljšanje nadzornega obdobja sklene aneks k obstoječi pogodbi. Obveznosti Upravičenca v okviru nadzornega dela strokovne ocene MojGozdar po podelitvi pravice so naslednje: - v roku enega meseca sporočiti vse spremembe, ki bi vplivale na spremembo kategorizacije znaka, - enkrat letno posodobiti podatke o stanju mehanizacije, ki jo uporablja za opravljene storitve, - enkrat letno poročati o količinah izvedenih storitev za storitve, ki jih ponuja preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar, - izpolniti druge določbe, ki mu jih bo presojevalec naložil s poročilom o skladnosti. 17. člen (pravica do pritožbe) Zoper odločbo GIS o zavrnitvi ali podelitvi pravice do uporabe znamke ni pritožbe. Upravičenec, ki ni dobil pravice do uporabe znamke lahko vloži ponovno vlogo za pridobitev pravice do uporabe znamke. IV. UPORABA ZNAMKE 18. člen (obveznosti Uporabnikov znamke) Uporabniki znamke imajo pravico uporabljati znamko skladno z namenom 3. člena teh Splošnih pogojev poslovanja. Uporabnik znamke je upravičen uporabljati znamko v eni izmed barvnih ali enobarvnih različic znamke, ki so opredeljena v Pravilih o uporabi znaka MojGozdar. Izpeljanke, ki bi izkrivljale podobo ali namen znamke niso dovoljene in predstavljajo kršitev določb teh Splošnih pogojev poslovanja. Uporabniki znamke imajo pravico, da uporabljajo znamko tako, da: - spoštujejo vse določbe teh Splošnih pogojev poslovanja, Pravil o uporabi znamke MojGozdar, Splošnih pogojev uporabe spletnega informacijskega sistema MojGozdar in sklenjene pogodbe; - uporabljajo znamko izključno za oglaševaje storitev, ki so jih izvedli sami v postopku, ki ga je presojal GIS; - označujejo poslovno, komercialno in reklamno dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gozdarskih storitev; - označujejo lastno mehanizacij o, ki jo uporablj ajo za opravlj anje gozdarskih storitev; - bodo dovolili GIS izvedbo postopka nadzornega dela MojGozdar s katerim se preverja izpolnjevanje pogojev in potrebne kakovosti za uporabo znamke ter izpolnjevanje drugih obveznosti določenih v Splošnih pogojih poslovanja in sklenjeni pogodbi. Pri uporabi znamke se Uporabniki obvezujejo spoštovati Zakon o industrijski lastnini ter vse ostale predpise, ki se nanašajo na področje uporabe znamke te Splošne pogoje poslovanja in sklenjeno pogodbo. Uporabniki lahko pričnejo uporabljati znamko šele od dneva prejema odločbe o podelitvi pravice do uporabe znamke dalje. 19. člen (nadomestilo za uporabo znamke) Uporabniki znamke sami nosijo vse stroške potrebne za uporabo znamke in so dolžni plačati GIS zneske dogovorjene v pogodbi. 20. člen (izguba pravice do uporabe znamke) Uporabnik izgubi pravico uporabe znamke MojGozdar v naslednjih primerih: - če dokumentacija ni v skladu z zahtevami določenimi s temi Splošnimi pogoji poslovanja, Pravili o uporabi znamke MojGozdar, Splošnimi pogoji uporabe spletnega informacijskega sistema MojGozdarali sklenjeno pogodbo; - če Uporabnik ne spoštuje določil Splošnih pogojev poslovanja, Pravil o uporabi znamke MojGozdar, Splošnih pogojev uporabe spletnega informacijskega sistema MojGozdar ali pogodbe; - če Uporabnik ne ravna v skladu z opredeljenim zahtevami v smernicah za strokovno oceno MojGozdar (priloga 2); - če Uporabnik ne poravna vseh stroškov povezanih z znamko MojGozdar, - če se v času letne redne ali izredne kontrole ugotovijo večje pomanjkljivosti, - če pred iztekom triletnega obdobja ne predlaga podaljšanja kontrolnega obdobja. Pred odvzemom pravice do uporabe znamke bo GIS v primerih navedenih v prvi do četrti alineji prejšnjega odstavka Uporabnika pisno opozoril na ugotovljene nepravilnosti in mu postavil rok najmanj 15 dni v katerem lahko ugotovljene nepravilnosti odpravi. V primeru, da Uporabnik v dodatno postavljenem roku nepravilnosti ni odpravil oz. v primeru, ko je nastopil razlog iz šeste alineje prvega odstavka tega člena izda GIS Uporabniku odločbo s katero mu odvzame pravico do uporabe znamke. V primeru ugotovljene nepravilnosti iz razloga pete alineje prvega odstavka tega člena izda GIS Uporabniku odločbo s katero mu odvzame pravico do uporabe znamke. Od vročitve odločbe o odvzemu, Uporabnik ni več upravičen uporabljati znamke MojGozdar. 21. člen (možnosti Uporabnika po izgubi pravice) Po izgubi pravice do uporabe znamke ima upravičenec možnost, da ponovno vloži vlogo za pridobitev pravice do uporabe znamke. Upravičenec lahko predlaga GIS podaljšanje nadzornega dela MojGozdar v katerem bo izpolnil vse potrebno za ponovno pridobitev pravice do uporabe znamke in v primeru, da GIS navedeni predlog sprejme se Upravičenec in GIS z aneksom k pogodbi dogovorita glede podaljšanja nadzornega obdobja. 22. člen (višja strokovna ocena MojGozdar) Uporabnik lahko kadarkoli v času, ko ima pravico do uporabe znamke predlaga GIS, da se opravi preverjanje ali Uporabnik izpolnjuje pogoje za višjo strokovno oceno MojGozdar. Po prejemu predloga GIS in Uporabnik skleneta aneks k pogodbi s se dogovorita o ponovni presoji ter drugih potrebnih medsebojnih obveznostih. GIS po sklenitvi aneksa izvede presojo za višji strokovno ocenoe MojGozdar in pri tem smiselno uporablja določila teh Splošnih pogojev poslovanja, ki se nanašajo na postopek za pridobitev pravice do uporabe znamke. 23. člen (upravljanje s pritožbami) GIS bo vzpostavil sistem upravljanja s pritožbami potrošnikov in tretjih oseb. V primeru suma, da uporabniki znamke MojGozdar ne ustrezajo opredeljenim zahtevam strokovne ocene MojGozdar, se lahko potrošniki in tretje osebe prek spletne strani www.mojgozdar.si s pritožbo obrnejo na GIS. Pritožba naj bi vsebovala sledeče informacije; naziv ponudnika, identifikacijsko številko MojGozdar ter kratek opis pomanjkljivosti oziroma neskladij. GIS bo pritožbe obravnaval in po potrebi izvedel izredni nenapovedani kontrolni obiski pri Uporabniku in v primeru ugotovitve nepravilnosti ravnal skladno z določili teh Splošnih pogojev. V Ljubljani, dne 27. avgusta 2019 Gozdarski inštitut Slovenije Priloga 1: METODOLOGIJA PODELJEVANJA STROKOVNE OCENE MOJGOZDAR Metodologija definira ključ (algoritem) in kriterije (in kriterijem določa uteži) na podlagi katerih se upravičencem dodeli strokovna ocena MojGozdar. z ročnim vpisom podatkov v nastavljene obrazce neposredno preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar, • s povezovanjem na druge spletne podatkovne baze (AJPES, IKGLR, FURS). Podatki (po kriterijih) za strokovno oceno MojGozdar se zbirajo na več načinov in sicer se na podlagi: • osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, Inšpektorat RS za kmetijstvo...) in • (spletnega) obrazca na podlagi katerega reprezentativni predstavnik za vse indikatorje poda potrebne podatke in ustrezna dokazila. Spletni vprašalnik omogoča vnos popravkov oz. spremembo podatkov ali ponovni vnos celotnega spletnega vprašalnika Pravila za neodvisno strokovno oceno. Upravičenec izpolni spletno vlogo tako, da na sistem MojGozdar v obliki elektronskih priponk priloži preslikana dokazila. Ob vsakem izbranem indikatorju je pojasnilo, ki služi kot razlaga pri zbiranju in pripravi dokazil. Upravičenec lahko kandidira na poljubnem številu indikatorjev med vsemi 28 možnimi. Noben indikator ni obvezen. Upravičenec samostojno presodi katere bo predložil. Vsi indikatorji imajo vnaprej določeno število možnih točk (uteži) kot so predstavljene v preglednici 1. Indikatorji skupno prinesejo 100 točk. Indikator Vrednost uteži Poklicno usposabljanje zaposlenih 9 Strokovna izobrazba zaposlenih 7 Pogodbe o zaposlitvi 5 Družbena odgovornost do zaposlenih 3 Zaposlovanje invalidov 2 Periodični pregled strojev in opreme 6 Služba za zagotavljanje varnosti 4 Evidenca poškodb 2 Promocija zdravja na delovnem mestu 2 Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 4 Upravljanje z nevarnimi odpadki 3 Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami 3 Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi 2 Zmanjšanje emisij škodljivih snovi 3 Uporaba biorazgradljivih olj 5 Raba obnovljivih virov energije 2 FSC/PEFC certifikat 5 Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture 6 Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2 Sistem upravljanja s strankami 3 Register pohval in pritožb 2 Javnost podatkov 2 Dolgoročne in trajne pogodbe 3 Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predelava itd.) 3 Naložbe v osnovna sredstva 4 Dodana vrednost na zaposlenega 3 Sodelovanje ali finančna podpora v lokalnih projektih 3 Članstvo v interesnih združenjih 2 Kriteriji za dodelitev strokovne ocene MojGozdar Ocene posameznih indikatorjev se izračunajo v strokovno oceno MojGozdar po enačbi: = Yt+ X2x Y2+...+ X28x Y28 Kjerje: X skupna ocena Xi št. točk doseženih po posameznem indikatorju Yi delež ustreznosti indikatorja s strani presojevalca Strokovna ocena MojGozdar se kategorizira po principu storžev. Predlagane so naslednje robne vrednosti: - 1 storž pridobi upravičenec, ki v spletno vlogi za strokovno oceno vnese podatke o mehanizaciji in podatke o storitvah, - 2 storža pridobi upravičenec, ki dosega 20 točk - 3 storže pridobi upravičenec, ki dosega 30 točk - 4 storže pridobi upravičenec, ki dosega 40 točk - 5 storžev pridobi upravičenec, ki dosega 50 točk Priloga 2: SMERNICE ZA VREDNOTENJE IZVAJALCEV GOZDARSKIH DEL -STROKOVNA OCENA MOJGOZDAR "f" Moj Gozdar Na podlagi 14. člena Splošnih pogojev poslovanja znamke MojGozdar za ponudnike gozdarskih storitev ter pogodbe o sodelovanju glede znamke MojGozdar med upravičencem (podjetje XXXXXX) in nosilcem znamke (Gozdarski inštitut Slovenije) izdaja Gozdarski inštitut Slovenije: ODLOČBO O PODELITVI PRAVICE DO UPORABE ZNAMKE Upravičenec XXXXXXX Identifikacijska številka upravičenca XXXXXXX Strokovna ocena: Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f" Moj Gozdar Upravičenec: XXXXXXXX Številka pogodbe: XXXXXXXX Datum pogodbe: XXXXXXXX Obdobje podpornega obdobja MojGozdar: XXXXXXXX Začetek nadzornega obdobja MojGozdar: XXXXXXXX Izvedba prvega podpornega obiska: XXXXXXXX Namen podpornega obiska: Predstavitev strokovne ocene MojGozdar in sistema za pripravo spletne vloge. Pregled dokazil podjetja, ki kažejo upoštevanje XXXXXXXX okoljskih, socialnih in ekonomskih indikatorjev strokovne ocene MojGozdar. OBRAZLOŽITEV V okviru obiska, ki je bil izpeljan v skladu z 10. členom splošnih pogojev poslovanja znamke MojGozdar (v nadaljevanju Splošni pogoji), je podjetje doseglo 53 točk, zato skladno z 14. členom Splošnih pogojev prejme pravico do uporabe XXXXXXXX storžev znamke MojGozdar. Glede na 16. člen splošnih pogojev po podelitvi pravice do uporabe znamke traja v nadaljevanju nadzorno obdobje tri leta. Znamka naj bi se uporabljala skladno s 18. členom splošnih pogojev ter skladno s »Pravilnikom o uporabi znaka MojGozdar«. Izguba pravice do uporabe znamke je opredeljena v 20. členu splošnih pogojev. GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Oddelek za Gozdno tehniko in ekonomiko Vodja oddelka za Gozdno tehniko in ekonomiko Matevž Triplat Dr. Nike Krajnc Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Splošni pogoji uporabe spletnega informacijskega sistema MojGozdar Delovni sklop 3: Vzpostavitev spletnega informacijskega sistema Avtor: Matevž Triplat Ljubljana, 2017 (dopolnjeno po priporočilih GDPR aprila 2018) Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 MojGozdar Splošni pogoji uporabe spletnega informacijskega sistema MojGozdar 1. Pogoji uporabe Spletni sistem MojGozdar.si je javno dostopen. Njegova uporaba je brezplačna. Ob uporabi vse uporabnike zavezujejo splošni pogoji uporabe spletnega informacijskega sistema MojGozdar (v nadaljevanju splošni pogoji) s katerimi so seznanjeni ob včlanitvi, ki je pravtako brezplačna. 1. Vrsta uporabnikov Gozdarski inštitut Slovenije skrbi za glavni razvoj v sodelovnanju s podpornimi inštitucijami. Gozdarski inštitut Slovenije je hkrati glavni upravljalec spletnega sistema MojGozdar.si (v nadaljavanju SKRBNIK). Spletni sistem je namenjen vsem obiskovalcem medmrežja (v nadaljevanju GOST). Gost lahko z enkratnim vpisom v spletni sistem MojGozdar.si prek elektronske pošte postane naročnik gozdarskih storitev (v nadaljevanju UPORABNIK). Uporabnik ima pravico do dostopanja predstavitvenih strani ponudnikov gozdarskih storitve in z njim povezanih podatkov. Uporabnik lahko pošilja povpraševanja za posamezne gozdarske storitve različnim ponudnikom. Ob registraciji v spletni sistem MojGozdar.si kot uporabnik pridobi uporabniško ime, ki je enako ob registraciji navedenemu naslovu elektronske pošte, ter geslo. Uporabniško ime in geslo uporabnika nedvoumno določata in povezujeta z vnesenimi podatki. Če želi uporabnik svoj naslov elektronske pošte ali geslo zamenjati z drugim to stori z uporabo povezave »Urejanje profila«, ki se nahaja v uporabniškem meniju. Spletni sistem je namenjan uporabi ponudnikov gozdarskih storitev (v nadaljevanju PONUDNIKI). To so registrirani pravni subjekti - izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje opredeljeni v poglavju »Registracija storitev«, ki je del »Navodil za ponudnike«. 2. Storitve Spletni sistem MojGozdar.si nudi uporabnikom pošiljanje povpraševanj za naslednje storitve: • Sečnja z motorno žago; • Spravilo s traktorjem; • Gojitvena dela (Gojenje); • Strojna sečnja; • Spravilo z gozdarsko žičnico; • Izdelavo sekancev oz. ponujanje storitev sekalnika; Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "r Moj Gozdar • Prevoz okroglega lesa ali sekancev; • Odkup lesa • Gozdno gradbeništvo. 3. Pogoji za vključitev ponudnikov Pogoj za sodelovanje ponudnikov v spletnem sistemu MojGozdar je izpolnjevanje predpisaih pogojev opredeljeni v poglavju »Registracija storitev«, ki je del »Navodil za ponudnike«. Skrbnik preveri verodostojnost podatkov in si pridržuje pravico, da ponudnika ne uvrsti na seznam. Vsi ponudniki, ki želijo prejemati povpraševanja navedejo veljaven elektronski poštni naslov in delujočo mobilno telefonsko številko. 4. Pravila podeljevanja l.stopnje ocene Sistem MojGozdar predvideva tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev: 1.stopnja - ocena pravno-formalne ustreznosti, kjer so izvajalci ocenjenji na podlagi informacij AJPES-a, FURS-a in inšpektorata 2.stopnja - Strokovna ocena MojGozdar se podeli ponudnikom na podlagi trenutno veljavnih splošnih pogojev poslovanja znamke MojGozdar za ponudnike gozdarskih storitev (v nadeljavanju splošnih pogoji znamke MojGozdar) 3.stopnja - Ocena zadovoljstva z opravljeno storitvijo s strani uporabnikov storitve za posameznega ponudnika 5. Pravila podeljevanja l.stopnje ocene Ocena 1. stopnje ali ocena pravno formalne ustreznosti se podeljuje po principu semaforja. Zelena luč: zeleno luč imajo ponudniki gozdarskih storitev, ki so ob inšpekcijskem pregledu ustrezali predpisanim pogojem, niso davčni neplačniki in so po podatkih poslovnega registra aktivni pravni subjekt. Rumena luč: rumeno luč imajo ponudniki pri katerih gozdarska inšpekcija ni preverila izpolnjevanja predpisanih pogojev (to so npr. podjetja, ki izdelujejo le sekance) Rdeča luč: rdeča luč opozarja, da je bilo ponudniku z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost za katero ima prepoved je posebej označena) ali je davčni neplačnik ali je po podatkih poslovnega registra neaktivni pravni subjekt. 6. Pravila podeljevanja 2.stopnje ocene 2.stopnjo ocenjevanja predstavlja strokovna ocena MojGozdar. Strokovna ocena MojGozdar se podeli ponudnikom na podlagi trenutno veljavnih splošnih pogojev poslovanja znamke MojGozdar za ponudnike gozdarskih storitev (v nadaljavanju splošnih pogoji znamke MojGozdar). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "r Moj Gozdar 7. Pravila podeljevanja 3.stopnje ocene 3. stopnja ocenjevanja MojGozdar predstavlja ocena zadovoljstva uporabnikov ali naročnikov gozdarskih storitev. Mnenja, ocene in priporočila, ki jih uporabniki napišejo, so del funkcionalnosti spletnega sistema MojGozdar.si, in so namenjeni skupnosti vseh uporabnikov. Spletni sistem MojGozdar.si dopušča, da oceno poda katerikoli uporabnik, ki dokaže sodelovanje z izbranim izvajalcem (npr. priloži sliko pogodbe ali računa). Skrbnik pred končno objavo oceno pregleda. Skbnik si pridržuje pravico, da ne objavi komentarjev, ki se bodo kakorkoli izkazali kot žalitvi, neprimerni ali po oceni skrbnika ne nudijo nobene koristi drugim uporabnikom. Gozdarski inštitut Slovenije ne odgovarja za vsebino, ki jo objavijo uporabniki in se odveže od take odgovornosti. Z oddajo mnenja ali komentarja se uporabnik izrecno strinja s pogoji uporabe njegovega mnenja ali komentarja in dovoljuje objavo dela ali celotnega teksta. Avtor mnenja hkrati izjavlja in zagotavlja, da je lastnik materialnih in moralnih avtorskih pravic za napisana mnenja in komentarje ter da te pravice neizključno in časovno neomejeno prenaša na spletni sistem MojGozdar.si. 8. Oddaja povpraševanja (za uporabnike) Oddaja povpraševanje je omogočena zgolj uporabnikom. Uporabnikom priporočamo, da ob včlanitvi navedejo kontaktno telefonsko številko na podlagi katere lahko skrbnik uporabnika pozove, da dopolni podatke v povpraševanju. Če skrbnik ugotovi, da uporabnik krši veljavne splošne pogoje, se lahko povpraševanje odstrani in uporabniku onemogoči nadaljne oddajanje povpraševanj. Skrbnik ne odgovarja ali jamči odziva izvajalcev ali oddane ponudbe. Uporabnik je dolžan sam navezati stik s ponudnikom. Ob zaključku naročila (po izvedbi storitve) lahko uporabnik poda oceno za ponudnika, v primeru, da izkaže sodelovanje, tako da naloži sliko pogodbe ali računa. Uporabnik ne sme posredovati kontaktov izvajalcem tretjim osebam. V primeru, da skrbnik sumi, da bo uporabnik zlorabljal povpraševanja, lahko brez opozorila ali utemeljitve uporabniku prepreči uporabo spletnega sistema MojGozdar.si. Povpraševanja in ponudbe so nezavezujoče ter skrbnik ne more vplivati na odločitev posameznika. Za določitev pogojev se uporabnikom svetuje, da z izvajalcem Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f" Moj Gozdar sklenejo pogodbo. Osnutek pogodbe lahko pripravita tako uporabnik kakor tudi ponudnik z uporabno povezave »Pogodbe«, ki je del uporabniškega menija. 9. Spletna predstavitvena stran ponudnika Spletna predstavitvena stran ponudnika je spletno mesto namenjeno oglaševanju ali lastni promociji ponudnikov gozdarskih storitev. Ponudniki lahko svojo predstavitveno stran samostojno urejajo z uporabo povezave »Razširjen profil« na način kot je opisan v poglavju »Razširjen profil uporabnikov«, ki je del »Navodil za ponudnike«. Skrbnik si pridržuje pravico, da ne objavi vsebine, ki se bo kakorkoli izkazala kot žalitva, neprimerna ali po oceni skrbnika ne nudijo nobene koristi drugim uporabnikom 10. Prejem povpraševanja in oddaja ponudbe (za izvajalce) Uporaba spletnega sistema MojGozdar.si je za ponudnike brezplačna. Ponudnik lahko prejme neomejeno število povpraševanj. Za storitve, za katere je bilo ponudnik s strani inšpektorata z odločbo prepovedano opravljati dela v gozdovih izvajalec ne more prejemati povpraševanj in niti posredovati ponudbe. Prejem povpraševanja in oddaja ponudbe je omogočena ponudnikom, za katere je spletni sistem MojGozdar.si pridobil veljavno telefonsko številko in naslov elektronske pošte ter so sprejeli elektronsko vabilo skrbnika za včlanitev v spletni sistem MojGozdar.si. V kolikor ponudnik vabila ni prejel predlagamo, da se obrne na skrbnika (gteinfo@gozdis.si). Povpraševanje uporabnika je nezavezujoče. Skrbnik ne mora vplivati na odločitev uporabnika o izvedbi projekta. V primeru, da skrbnik ugotovi, da je uporabnik kršil pogoje uporabe ali drugače zlorabljal spletni sistem MojGozdar.si, ali manipuliral s ponudniki ali jih drugače oškodoval, o tem obvesti ponudnika in uporabniku prepreči dostop do spletnega sistema MojGozdar.si 11. Onemogočenje pridobivanja povpraševanj Ponudnik lahko izključi funkcijo pridobivanja povpraševanj za določeno obdobje ali do preklica. Skrbnik si jemlje pravico za onemogočenje pridobivanja povpraševanj za izvajalca v primeru, da niso izpolnjeni osnovni pogoji določeni v »Splošnih pogojih«. Skrbnik o onemogočenju izvajalca obvesti na naslov elektronske pošte v roku treh dni od onemogočenja. Skrbnik si pridružuje pravico do spremembe kriterijev za izključitev. 12. Uporaba in zloraba Kakršnakoli uporaba spletnega sistema MojGozdar.si, ki bi lahko poškodovala, onemogočila, preobremenila ali škodila spletnemu sistemu, tehnični opremi ali Gozdarskemu inštitutu Slovenije ni dovoljena. Skrbnik si pridržuje pravico, da Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "r Moj Gozdar nemudoma odstraniti s seznama uporabnike, ki bi kršili ta pravila ali kako drugače škodovali spletnem sistemu MojGozdar.si. V primeru ponavljajočih kršitev iste pravne osebe ali zasebnika, ki bi Gozdarskemu inštitutu Slovenije povzročala poslovno škodo, si Gozdarski inštitut Slovenije pridružuje pravico do sprožitve pravnega spora. 13. Varnost Spletni sistem MojGozdar.si uporablja ustrezna tehnološka in organizacijska sredstva za zaščito prenosa in shranjevanja osebnih podatkov. Spletni sistem MojGozdar.si v te namene uporablja 128-bitni SSL certifikat, ki ga je izdala za to pooblaščena organizacija. 14. Spoštujemo vašo zasebnost Skrbnik spletnega sistema MojGozdar.si se zavezuje, da bo ravnal v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. V primeru, da nam na strani ponudite katerikoli osebni podatek, bomo spoštovali vašo zasebnost. Naša politika glede varovanja podatkov je naslednja: • Uporabnikom vedno natančno povemo, kako bomo uporabili podatke, ki jih vpišejo v različne obrazce na spletni strani. Vsi ti podatki pa nikoli niso dostopni tretjim osebam, razen v primeru, ko jih tretji osebi želi posredovati sam uporabnik. • Podatkov o naših uporabnikih nikoli ne dajemo v najem, jih ne prodajamo in ne dovolimo, da bi jih uporabila katerakoli tretja oseba. 15. Varstvo podatkov Gozdarski inštitut Slovenije se zavezuje, da podatkov, ki jih boste posredovali preko spletne strani www.mojgozdar.si ali na kakršenkoli drug način, ne bo prodajalo, posojalo ali kakorkoli drugače posredovalo tretjim osebam. Vsi podatki bodo obravnavani zaupno in bodo uporabljeni zgolj za interno evidenco in v namen, zaradi katerega so bili posredovani. Vaši podatki bodo skrbno varovani pred izgubo, zlorabo, nepooblaščenim dostopom, razkrivanjem, spreminjanjem ali uničenjem. Ob obisku strani se nekateri podatki (IP naslov, datum, čas, naslov strani, s katere prihajate) shranijo na strežnik. Ti podatki so anonimni in se uporabljajo zgolj za statistične obdelave. 16. Izjava skrbnika posamezniku o obdelavi osebnih podatkov Skrbnik se zaveda vrednosti vaših osebnih podatkov, zato se vsak dan trudi, da bi lahko zagotovil ustrezno obdelavo vaših osebnih podatkov. Izjava upravljavca posamezniku o obdelavi osebnih podatkov vas obvešča o vseh novostih in pomembnostih na področju varstva vaših osebnih podatkov. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar Prosimo vas, da pred podajo privolitve v obdelavo osebnih podatkov naslednjo izjavo skrbno preberete. Zagotavljamo vam, da bodo vaši osebni podatki obdelovani v skladu z najnovejšimi standardi in zakonodajo iz področja varstva osebnih podatkov. 17. Kaj so osebni podatki Osebni podatki so katerikoli podatki, ki se nanašajo na določeno fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri so izraženi. Gre za podatke na podlagi katerih vas je mogoče identificirati. Primer osebnih podatkov so: EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila, številka osebnega transakcijskega računa... Posebne vrste osebnih podatkov so podatki o posamezniku, ki razkrivajo njegovo rasno ali etnično poreklo, politično prepričanje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu in obdelava genetskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovo spolno usmerjenostjo, spolnim življenjem, podatki o obsodbah... 18. Kako ter za koliko časa bomo vaše osebne podatke hranili? Osebni podatki, ki jih bomo zbrali na podlagi vašega izrecnega soglasja bodo shranjeni v elektronski ali fizični zbirki osebnih podatkov. Zbrani osebni podatki se lahko vodijo v zbirki osebnih podatkov do preklica vašega soglasja v obdelavo osebnih podatkov ali največ toliko časa, kolikor je potrebno, da se doseže namen, za katerega se vaši osebni podatki obdelujejo ali dosežejo zakonske zahteve. Vse zbirke osebnih podatkov bomo skrbno varovali z najnovejšimi tehničnimi varnostnimi sredstvi. 19. Obdelava in uporaba vaših osebnih podatkov Vaše osebne podatke v skladu s predpisi lahko skrbnik upravlja, zbira in obdeluje le: • na podlagi vašega izrecnega pisnega ali elektronskega soglasja, • če je zbiranje vaših osebnih podatkov potrebno zato, da lahko z vami sklenemo pogodbo, • če zbiranje osebnih podatkov zahteva veljavna zakonodaja (npr. glede podatkov, ki so na izdanem računu). 20. Za katere namene obdelujemo osebne podatke Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar Vaše osebne podatke za katere je potrebno vaše izrecno in pisno soglasje, skrbnik upravlja, zbira in obdeluje zgolj v okviru namenov, za katere so nam bili podatki posredovani. 21. Preklic soglasja za obdelavo osebnih podatkov Pravico imate, da kadarkoli prekličete dano soglasje v obdelavo osebnih podatkov za enega ali vse namene obdelave osebnih podatkov s katerimi ste soglašali. Pravico imate preklicati dano soglasje na podlagi izjave za preklic soglasja za obdelovanje osebnih podatkov. Pisno izjavo za preklic soglasja za obdelavo osebnih podatkov pošljete na naš naslov ali na elektronski naslov dostopen na naši spletni strani. V primeru vašega preklica soglasja v obdelovanje osebnih podatkov bo družba vse zbrane osebne podatke, izbrisala ter jih takoj prenehala obdelovati. 22. Pravice uporabnikov na področju varstva osebnih podatkov Uporabniki in ponudniki imajo na področju varstva osebnih podatkov naslednje pravice: • Pravica do izbrisa/pozabe in popravka netočnih osebnih podatkov - Od skrbnika imate pravico zahtevati, da popravi oziroma dopolni netočne oziroma pomanjkljive osebne podatke v zvezi z vami. - Od skrbnika imate pravico zahtevati takojšen izbris osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z vami. - Skrbnik vas mora v primeru popravka, dopolnitve ali izbrisa osebnih podatkov o popravku, dopolnitvi ali izbrisu brez odlašanja obvestiti. • Pravica do omejitve obdelave osebnih podatkov - Od skrbnika imate pravico zahtevati, da skrbnik omeji obdelavo vaših osebnih podatkov v primeru njihove netočnosti, nezakonitosti, prenehanja namena obdelave ali vložitve ugovora. • Pravica do prenosljivosti vaših podatkov - Od skrbnika imate pravico zahtevati, da vam posreduje osebne podatke, ki jih obdeluje v zvezi z vami. - Od skrbnika imate pravico zahtevati, da osebne podatke, ki jih obdeluje v zvezi z vami, na vašo zahtevo posreduje drugemu upravljavcu. • Pravica do ugovora Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar - Poleg pravice do preklica privolitve lahko v primeru če po prejeti odločitvi skrbnika menite, da skrbnik ni v celoti odločil o vaši zahtevi, ali če menite, da osebni podatki, ki ste jih prejeli, niso osebni podatki, ki ste jih zahtevali, ali da niste prejeli vseh zahtevanih osebnih podatkov, lahko pred vložitvijo pritožbe pri skrbniku vložite obrazložen ugovor v osmih dneh od prejema odločitve skrbnika. - Ugovor lahko posredujete pisno po pošti na naš naslov ali na elektronski naslov dostopen na naši spletni strani. • Pravica do dostopa do osebnih podatkov v zvezi z vami - Od skrbnika imate pravico dobiti potrditev ali se v zvezi z vami obdelujejo osebni podatki in dostop do osebnih podatkov v zvezi z vami in naslednje informacije: namen obdelave, vrsto osebnih podatkov v zvezi z vami, uporabnike vaših osebnih podatkov, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov, vir osebnih podatkov. • Kršitev varstva osebnih podatkov - V primeru kršitve varstva vaših osebnih podatkov in v primeru, da bi bila ob tem izkazana verjetnost, da bi taka kršitev varstva osebnih podatkov lahko povzročila veliko tveganje za vaše pravice in svoboščine, vas bomo o tem nemudoma obvestili. - V primeru kršitve varstva osebnih podatkov bomo brez nepotrebnega odlašanja, najkasneje pa v 72. urah po seznanitvi s kršitvijo varstva vaših osebnih podatkov, o njej obvestili pristojni organ. • Pravica do pritožbe - Pravico imate, da v primeru kršitve varstva osebnih podatkov zoper skrbnika vložite pritožbo pri pristojnem nadzornem organu na naslov: Informacijski pooblaščenec, Zaloška 59, 1000 Ljubljana ali na: gp.ip@ip-rs.si. 23. Pomembne informacije v zvezi z obdelavo vaših osebnih podatkov Zavezujemo se, da bomo vse zbrane podatke obdelovali zgolj v okviru naštetih namenov upravljanja oz. obdelave osebnih podatkov ter v skladu z veljavnimi predpisi in sicer zakonom o varstvu osebnih podatkov ter drugo zadevno področno zakonodajo kot tudi skladno z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (GDPR). 24. Uporaba orodij za kalkulacije stroškov Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar Spletni sistem MojGozdar.si v sodelovanju s spletnim informacijskih portalom WoodChainManager (http://wcm.gozdis.si)uporabnikom in gostom omogoča možnost informativnega izračuna stroškov določenih storitev. Orodja WoodChainManager so razvili raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko. Orodja so bila razvita s podporo evropskega teritorialnega sodelovanja. Evropska komisija ali avtorji orodij niso odgovorni za nobeno morebitno uporabo informacij, objavljenih v sklopu aplikacij WoodChainManager. Izračuni so informativne narave, avtorji orodij ne odgovarjajo za točnost izračunov in za morebitno nastalo materialno ali moralno škodo. 25. Izključitev odgovornosti Spletna stran www.mojgozdar.si je postavljena in vzdrževana z največjo možno mero skrbnosti. Kljub temu podjetje Gozdarski inštitut Slovenije ne more jamčiti za ažurnost, točnost ali pravilnost vseh informacij na straneh. Vse informacije na spletni strani se lahko spremenijo brez predhodnega obvestila. Prav tako podjetje ne sprejema odgovornosti za kakršnokoli škodo, ki bi neposredno ali posredno nastala zaradi uporabe, nepravilnega delovanja in/ali nedostopnosti te spletne strani. V primeru sklicevanja ali povezovanja te spletne strani z drugimi, ki so v lasti ali upravljanju tretjih oseb, podjetje Gozdarski inštitut Slovenije ne prevzema odgovornosti za vsebino ali pravilnost delovanja teh spletnih strani. 26. Sprememba splošnih pogojev Skrbnik si pridržuje pravico do kakršnih koli sprememb splošnih pogojev. O spremembah bo vnaprej obvestil uporabnike in izvajalce obvestil na naslov elektronske pošte, vsaj tri dni predno stopijo v veljavo. Veljavni pogoje bodo vedno enostavno dostopni na spletnem sistemu MojGozdar.si 27. Uporaba piškotov (»cookies«) Naša spletna stran uporablja tehnologijo "piškotkov" (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa "piškotka" naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna. Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov: - SERVERID: uporablja se za identifikacijo strežnika, ki je aktiven na vašo zahtevo. Namen je izboljšanje delovanja spletne strani. Piškotek ne shranjuje nobenih osebnih podatkov. Trajanje do konca seje. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "r Moj Gozdar - Sejni piškotki: služijo za shranjevanje začasnih informacij. Trajanje do konca seje. - Google Analytics (__utma - trajanje 2 leti,__utmb - trajanje 30 minut, __utmc - trajanje do konca seje,__utmz - trajanje 6 mesecev, __utmv - trajanje 2 leti, _ga - trajanje 2 leti, _gat - trajanje 10 minut): služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o gibanju na spletnih mestih brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev. - Facebook (reg_fb_gate - trajanje do konca seje, reg_fb_ref - trajanje do konca seje, datr - trajanje 2 leti): služijo za slednje učinkovitosti registracije, ugotavljanju kako je uporabnik prišel na Facebook prvotno, ko si je ustvaril račun. - YouTube (PREF - trajanje 8 mesecev, VISITOR_INFO1_LIVE - trajanje 8 mesecev, YSC - trajanje do konca seje,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje povezanih reklam znotraj posnetka na omrežju YouTube. - Vimeo (__utma - trajanje 2 leti,__utmb - trajanje 30 minut,__utmc - trajanje do konca seje,__utmz - trajanje 6 mesecev,__utmv - trajanje 2 leti, vuid - trajanje 2 leti, _utmt_player - trajanje 10 minut): služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o ogledu posnetkov na omrežju Vimeo. - Google Map (SID - trajanje 2 leti, SAPISID - trajanje 2 leti, APISID -trajanje 2 leti, SSID - trajanje 2 leti, HSID - trajanje 2 leti, NID - trajanje 6 mesecev, PREF - trajanje 8 mesecev): služijo za merjenje števila in za sledenje obnašanja uporabnikov Google Maps. 28. Avtorske pravice © Avtorske pravice (MojGozdar.si - Gozdarski inštitut Slovenije) 2017. Vsa besedila, slike, grafike, animacije in drugi dokumenti, ki jih vsebuje spletna stran www.mojgozdar.si, so v zakonsko dovoljenem okviru predmet avtorske zaščite ali druge oblike zaščite intelektualne lastnine. Vsebino spletne strani ni dovoljeno kopirati, razpečevati, spreminjati ali na kakršenkoli drug način reproducirati, razen v primeru pisnega soglasja podjetja Gozdarski inštitut Slovenije, ki aktivno uveljavlja svoje pravice do intelektualne lastnine v največji možni meri, ki jo dovoljuje zakon. 29. Pristojnost za spore Vse zlorabe nemudoma sporočite skrbniku strani. Sporazum o sprejemu teh splošnih pogojev je sklenjen v Ljubljani. Za spore, ki izhajajo iz uporabe storitev spletnega sistema MojGozdar.si, teh splošnih pogojev, se uporablja izključno pravo Republike Slovenije. Morebitne nastale spore iz te pogodbe bodo vpletene stranke reševale sporazumno. V nasprotnem primeru lahko vsaka pogodbena stranka sproži spor pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE PREGLED SISTEMOV SPREMLJANJA NA PODROČJU SPREMLJANJA TRGA STORITEV, LESNIH SORTIMENTOV IN LESNIH GORIV V IZBRANIH DRŽAVAH Matevž Triplat, Robert Robek, Mitja Piškur, Jaka Klun, Darja Kocjan, Nike Krajnc, Jernej Jevšenak Ljubljana, december 2016 Ekspertiza: PREGLED SISTEMOV SPREMLJANJA NA PODROČJU SPREMLJANJA TRGA STORITEV, LESNIH SORTIMENTOV IN LESNIH GORIV V IZBRANIH DRŽAVAH Triplat M., Robek R., Piškur M., Kiun J., Kocjan D., Krajnc N., Jevšenak J., 2016. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana, 19 str. Kazalo vsebine 1 UVOD...................................................................................................................................................4 2 IZHODIŠČA TER OPREDELITEV PROBLEMA.............................................................................................6 3 PREGLED IN ANALIZA DOSEDANJIH RAZISKAV IN RELEVANTNE LITERATURE..........................................8 3.1 Primeri dobrih praks spletnih portalov za optimalno izbiro ponudnika storitev........................................10 3.2 SPREMLJANJE IN PRIMERJAVA CEN LESNIH SORTIMENTOV IN LESNIH GORIV V SLOVENIJI IN TUJINI.................................14 4 VIRI.....................................................................................................................................................18 Kazalo slik Slika 1: Cenik peletov s podrobno specifikacijo na portalu peleti-ceneje.si 15 Kazalo preglednic Tabela 1: Seznam nekaterih domačih in tujih spletnih portalov za ocenjevanje in primerjavo izvajalcev in ponudnikov storitev ter izdelkov. Najpomembnejši slovenski portali so označeni krepko..............................................................................................................................................13 Tabela 2: Seznam nekaterih domačih in tujih spletnih portalov, ki spremljajo cene lesnih sortimentov in lesnih goriv..................................................................................................................................17 1 UVOD V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu kar predstavlja večjo konkurenco na trgu a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu pa v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število izvajalcev gozdarskih del ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini se merilo najnižje cene storitev vse bolj pogosto sooča z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. V predlaganem projektu želimo prispevati k povečanju konkurenčnosti slovenskega gozdarskega sektorja z razvojem in implementacijo preglednega sistema ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih del. Po vzoru uveljavljenih spletnih platform za povezovanje ponudnikov in naročnikov storitev v gospodarstvu in turizmu ter z upoštevanjem posebnosti poslovnih procesov v gozdarstvu bomo razvili pregleden in objektiven spletni informacijski sistem za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več faz gozdarskih del. Osnova za spletni informacij ski sistem bo inovativna metodologij a za ocenj evanj e in rangiranj e izvajalcev del. Metodologija za ocenjevanje izvajalcev del bo sestavljena iz avtomatizirane ocene formalne ustreznosti izvajalca gozdarskih del na podlagi osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih, ki jo bomo nadgradili z neodvisno strokovno oceno ustreznosti poslovnega subjekta za opravljanje določenih gozdarskih del, po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami). V sklopu razvoja neodvisne kategorije bomo določili obdobje veljavnosti take kategorije in postopke nenapovedanih kontrol za preverjanje doseganja podeljene kategorije. Glavno vodilo pri oblikovanju metode bo neodvisnost kategorije, možnost pridobitve kategorije za različno velika podjetja in upoštevanje kriterijev, ki so ključni za kakovostno izvedbo del v gozdovih in lahko uporabniku storitev pomaga pri končni izbiri izvajalca. Poleg kategorije izvajalca gozdarskih del bo razvita tudi metoda za neposredno rangiranje kakovosti opravljenih storitev s strani naročnikov. Povprečni rang pridobljen s strani uporabnikov storitev bo objavljen poleg pridobljenih kategorij (prvotne kombinirane ocene) izvajalca. Range bomo pridobili za tiste izvajalce del, ki bodo v času trajanja projekta prostovoljno vstopili v sistem pridobitve neodvisne strokovne ocene, za kar bo izdelan in uporabljen poseben vprašalnik za naročnike konkretnih storitev. Dodatno bomo preučili možnosti rangiranja izvajalcev del s strani naročnikov storitev neposredno na spletnem informacijskem sistemu (portalu). Za zagotavljanje verodostojnost ocenjevalca določenega izvajalca bomo vzpostavili mehanizme za preprečevanje zlorab spletnega informacijskega sistema. Razvite metode bomo uporabili za vzpostavitev spletnega portala oz. spletnega informacijskega sistema, ki bo omogočal povezovanje vseh deležnikov gozdno-lesne verige (od ponudnikov gozdarskih storitev (gozdarska podjetja), uporabnikov storitev (lastniki gozdov, upravitelji gozdov), do skrbnikov osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih. Z razvojem osnovnih gradnikov spletnega informacijskega sistema bomo stremeli k dejstvu, da je glavna dodana vrednost predlaganega projekta spletno mesto, ki bo zagotavljajo osnovo za vključevanje vseh ciljnih skupin uporabnikov. Za potrebe vzpostavitve in vzdrževanja informacijskega sistema bo tekom celotnega trajanja projekta sklenjena pogodba z zunanjim izvajalcem, člani projektne skupine pa bodo skrbeli za vsebinsko ustreznost razvitih aplikacij. Pri testiranju spletnega informacijskega sistema bomo vzpostavili povratno zanko in na podlagi rezultatov testiranja pripravili in izvedli izboljšave, pri tem pa aktivno vključevali različne nivoje uporabnikov. Že pred začetkom testnega obdobja bomo zagotovili mrežo potencialno zainteresiranih uporabnikov, ki bodo pilotno vključeni v spletni informacijski sistem. Testiranje bo prilagojeno predlaganim tehničnim rešitvam spletnega informacijskega sistema in prilagojeno posameznemu uporabniškemu nivoju (izvajalci del, najemniki storitev, skrbniki podatkovnih baz...). Testna podjetja bodo izbrana tako, da bodo različna tako po velikosti kot tudi po spektru dejavnosti, ki jih opravljajo. Izbrana podjetja, ki se bodo strinjala s testnim ocenjevanjem, bodo pri razvoju metod aktivno sodelovala. Tekom izdelave neodvisne strokovne ocene bomo pridobili podatke za določeno število referenčnih uporabnikov storitev v zadnjem letu, ki jih bomo kontaktirali in od njih neposredno pridobili sestavljeno oceno (110) o kakovosti konkretno opravljene storitve. Povprečni rang pridobljen s strani uporabnikov storitev bo objavljen poleg pridobljenih kategorij izvajalca. Za prepoznane deležnike bo v začetnem obdobju projekta izvedena delavnica za predstavitev spletnega informacijskega sistema in za zbiranje pričakovanj deležnikov. Glavne rezultate bomo predstavili na zaključni konferenci, na kateri bo predstavljen tako proces nastajanja kot testno obdobje, izboljšave ter njena končna podoba in funkcionalnost. Glede na doseženo odmevnost spletnega informacijskega sistema se bomo na zaključni delavnici z naročnikom projekta dogovorili za nadaljnje pogoje uporabe glavnih rezultatov projekta. V vseh fazah projekta bo velik poudarek namenjen prenosu znanja in promociji spletnega informacijskega sistema med končnimi uporabniki, ki so gozdarska podjetja oziroma registrirani izvajalci del v gozdarstvu, lastniki gozdov in upravljavci gozdov (mestne občine, upravljavci infrastrukture, državne in lokalne inštitucije ter interesna združenja kot so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza). Ciljnim skupinam bomo prilagodili metode in orodja za komuniciranje in prenos znanj. Za informiranje in ozaveščanje ciljnih skupin o poteku in napredku aktivnosti bomo uporabili različne medije; predvidevamo radijska gostovanja, objave strokovnih ali znanstvenih člankov v domačih in tujih revijah, objave na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije ter na družabnih omrežjih (Facebook stran Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko). Projekt bomo predstavili tudi v okviru različnih nacionalnih in mednarodnih projektov, ki jih Gozdarski inštitut Slovenije izvaja. Na ta način bomo dosegli najprej strokovno javnost, potem lastnike gozdov in splošno javnost. 2 Izhodišča ter opredelitev problema V Sloveniji je trg gozdarskih storitev dinamičen. Zaradi hitrih sprememb in pojavljanja vedno novih izvajalcev so možne zlorabe in prevare. Problem se (še posebej) izkaže pri povečanem povpraševanju po storitvah ob veliko površinskih motnjah (npr. žledolom, napad podlubnikov itd.), kjer posamezni lastniki gozdov (npr. lastniki, ki nimajo neposrednega stika z gozdom) nimajo informacij o ponudnikih storitev in njihovi kakovosti oziroma zanesljivosti. Uporabniki storitev, predvsem manjši lastniki gozdov, ki redkeje potrebujejo usluge in nimajo izkušenj z gospodarjenjem z gozdom, nimajo druge možnosti, kot da se odločajo zgolj po intuiciji in osebnih poznanstvih (»ustno izročilo soseda ali znanca«). Pričakujemo lahko, da se bo z 20-letnim zamikom trg storitev na področju gozdarskih del dodatno prestrukturiral po spremembah organiziranosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Na Švedskem (Sääf in Norin 2013) se je struktura (število in značilnosti) od 60-ih do 90-ih let prejšnjega stoletja spreminjala od samostojnih izvajalcev s konji, z večjim pojavom strojev so nastala gozdarska podjetja, ki so imela lastne stroje in zaposlene delavce, do tega, da so delavci v gozdarskih podjetjih imeli lastne stroje, v zadnji fazi pa so le ti postali samostojni. S temi spremembami se je izrazito povečevala tudi produktivnost. V srednjeevropskem prostoru (Borchert in Benker 2015a) prevladujejo mala podjetja, največkrat samozaposleni izvajalci del, ki v povprečju opravljajo storitve na površini manjši kot 1.000 ha in opravijo tretjino storitev v domačem okolju. Usposobljeni, motivirani in dobro informirani izvajalci gozdarskih del so osnova za stroškovno učinkovito in ekološko prijazno gospodarjenje z gozdovi. Izvajalci gozdarskih del imajo največji vpliv na spoštovanje zakonodaje in okoljske vidike dela v gozdu, po drugi strani pa je večina odgovornosti na lastniku gozda. Na primer pri certifikacijskih shemah je eno osnovnih izhodišč, da je lastnik gozda odgovoren za zagotavljanje skladnosti z zahtevami standardov za gospodarjenje z gozdovi (npr. PEFC in FSC). Z vidika presojanja podjetij, ki izvajajo gozdarska dela, je zaradi kompleksnega vpliva na ekonomiko pridobivanja ter socialne in okoljske vidike gospodarjenja z gozdovi, ocenjevanje le-teh zapleteno. Vidiki poškodb tal in drevja so po eni strani najbolj kompleksni in jih je težko ovrednotiti, po drugi strani pa niso ključni kriterij pri odločanju lastnikov (upravljavcev) gozdov pri izbiri. Zaradi tega je za ocenjevanje podjetij primernejša kombinirana ocena, ki zajema tako ekonomske (kot najpomembnejše pri izbiri) kot tudi socialne (po zgledu npr. koncepta družbene odgovornosti podjetij) in ekološke/okoljske vidike. Vidiki izvajanja del in s tem okoljska primernost so le posredno lahko presojani z orodji, kot je LCA, ki jo lahko opredelimo kot: ''Metoda ocene življenjskega kroga proizvodov je proces, s katerim ovrednotimo obremenitve okolja, povezane s proizvodnjo izdelka ali usluge, tako da ugotovimo, koliko energije in materialov glede na vrsto in količino je potrebnih, kakšne so vrste in količine odpadkov in emisije v okolje in kakšne so možne posledice za okolje'' (Košir 1999). Na primer: poraba energije na funkcionalno enoto (kaže na sodobnost strojev in tehnologij pridobivanja lesa). Dodaten argument, da vrednotenje podjetij, ki izvajajo dela v gozdarstvu, zahteva širok nabor kazalnikov za ocenjevanje, je tudi na splošno relativno majhen pojav neustreznih praks. Na podlagi letnih poročil gozdarske inšpekcije ter letnih poročil ZGS ni zaznati, da bi bila kakovost gozdarskih del pri gospodarjenju z gozdovi problematična ali da bi bila odstopanja od določil Zakona o gozdovih prisotna v večjem obsegu, še posebej, če upoštevamo oceno, da letno v gozdovih seka okrog 100.000 lastnikov gozdov (50.000 kmetijskih gospodarstev je pridobivalo sortimente po Popisu kmetijstva 2000). V Sloveniji zaenkrat o večjem obsegu praktičnega presojanja kakovosti izvajalcev del ne moremo govoriti. Nekatera redka podjetja zbirajo mnenje uporabnikov o kakovosti njihovih storitev, dostopna so tudi vodila dobrega ravnanja za posamezne okoljsko zahtevnejše tehnologije. Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko, Gozdarski inštitut Slovenije, se z idejo o enotnem vrednotenju izvajalcev del v gozdarstvu ukvarjamo že nekaj časa; pobuda je bila predstavljena na posvetu »Izzivi gozdne tehnike 2016«, ki je potekal marca letos, in bila deležna spodbudnih odzivov udeležencev, ki so bili predstavniki ciljnih skupin s področja gozdarstva in predelave lesa. Poleg javne razprave, na kateri so udeleženci izrazili strinjanje ter potrebo po tovrstnem delu, so tudi z odgovori na anonimnem anketnem vprašalniku izrazili svoje strinjanje z idejo o portalu za izvajalce del v gozdarstvu. Namreč več kot 50 % udeležencev je kot pomembno ali zelo pomembno označilo trditev, da je bonitiranje gozdarskih podjetij koristno. Pregled nad izvajalci del in njihovimi bonitetnimi ocenami ne bi koristil samo zasebnim lastnikom gozdov temveč tudi podjetju, ki bo upravljalo z gozdovi v državni lasti. S povratno informacijo državnega podjetja o kakovosti storitev pa bi ogromno pridobili tudi zasebni lastniki gozdov. Pregled izvajalcev del z bonitetnimi ocenami bi koristil tudi njim kot promocija njihove kakovosti in zanesljivosti. Čeprav je pridobivanje lesa relativno enostaven proizvodni proces, ostaja vprašanje ocenjevanja kakovosti del vsaj na praktični ravni relativno nedorečeno. Potrebujemo preproste, vsakomur dostopne in korektne metode ocenjevanja izvajalcev, ki pa bodo zajemale vse bistvene vidike za izbiro in promocijo dobrih izvajalcev storitev v gozdni proizvodnji. Na trgu storitev je nekaj primerov dobrih rešitev (wwww.mojmojster.net; www.booking.com), katere bi si želeli strokovno prilagoditi posebnostim ponudbe in povpraševanju gozdarskih storitev. Glavni cilj projekta je povečanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja z razvojem sistema ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Do cilja bomo prišli postopno tekom trajanja projekta s posameznimi rezultati delovnih sklopov in sicer na podlagi predlagane metodologije za ocenjevanje in rangiranje kakovosti izvajalcev gozdarskih del. Vzpostavljen bo sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, kateri bo omogočal izbor najprimernejšega izvajalca (glede na oceno izvajalca). Glavna dodana vrednost projekta bo spletna platforma oz. informacijski sistem, kateri bo predstavljal stično točko vseh vključenih deležnikov. Deležniki bodo pozvani k aktivnemu vključevanju pri razvoju sistema. Sočasno oz. tekom celotnega projekta bo projektna skupina skrbela za promocijo sistema za ocenjevanje kakovosti izvajalcev del med različnimi deležniki (tudi prek komunikacijskih kanalov samih deležnikov oz. njihovih interesnih združenj). Z razvojnimi, testnimi in promocijskimi aktivnostmi si bo projektna skupina prizadevala, da bi predstavljeni spletni informacijski sistem postal osrednji informacijski portal gozdarskih storitev v Sloveniji. S predlaganim projektom želimo prispevati k doseganju naslednjih strateških ciljev ciljnega raziskovalnega programa: • Povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, gozdarstva, ribištva in živilstva. • Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom povezanih javnih dobrin. 3 Pregled in analiza dosedanjih raziskav in relevantne literature Statistični urad Republike Slovenije (SURS) v okviru letnega statističnega raziskovanja gozdarske dejavnosti v Sloveniji z vprašalnikom Gozdarska dejavnost (GOZD-MEHAN/L) zbira podatke o aktivnosti podjetij registriranih za gozdarsko dejavnost. Z anketo je vsako leto zajetih okrog 350 poslovnih subjektov. Opazovane oz. poročevalske enote so za gozdarsko dejavnost registrirana podjetja, gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Za potrebe ocenjevanja kakovosti izvedbe gozdarskih storitev agregirani podatki raziskave nimajo neposrednega pomena. Služijo nam za prepoznavanje trendov v obsegu izvajanja gozdarskih storitev po količinah sortimentov, urah opravljenih del, opremljenostjo z mehanizacijo/stroji in porabi goriv ter maziv. Na trgu gozdarskih storitev v srednjeevropskem prostoru (Borchert in Benker 2015a) in tudi pri nas prevladujejo mala podjetja, največkrat samozaposleni izvajalci del. Posledično v povprečju opravljajo storitve na površini manjši kot 1.000 ha oz. opravijo tretjino storitev v domačem okolju (v oddaljenosti do 20 kilometrov od sedeža podjetja). Pogosto imajo staro ali izrabljeno mehanizacijo, sočasno pa so pri pridobivanju del izpostavljeni veliki konkurenci. Nedavna analiza tega segmenta gospodarstva na Bavarskem (anketa je zajela 10 % podjetij) je pokazala (Borchert in Benker 2015b), da zato, ker ima pri pridobivanju dela na trgu najbolj pomembno vlogo cena storitve, kakovost izvedbe del nazaduje, čeprav je prav stanje gozda po opravljenih delih eno od bistvenih vprašanj trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Nizko donosnost gozdarskih podjetij, predvsem tistih, ki izvajajo pridobivanje lesa s strojno sečnjo in spravilom, podjetniki pogosto nadomeščajo z odlašanjem posodabljanja mehanizacije in z zaposlitvijo manj usposobljenih delavcev. Načinu ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdnih del in možnih kriterijih ocenjevanja so se raziskovalci v Sloveniji (KOŠIR et al. 1996) posvečali ob uvajanju koncesij v državnih gozdovih v RS. Zaradi celovitosti posegov v gozdove v okviru koncesijskih razmerij so bila med zaključnimi ugotovitvami opredeljene: zahteva po celoviti presoji izvajalcev gozdnih del, vsakoletna objava lestvice izvajalcev gozdnih del, stalnost spremljanja kakovosti zainteresiranih izvajalcev in neodvisna usposobljena skupina ocenjevalcev. Celovito spremljanje kakovosti izvajalcev gozdnih del bi temeljilo na točkovanju in zbiranju podatkov kot podlagi za predhodno oceno kakovosti. Oceno izvajalca bi sestavljali tehnološki, kadrovski, ekološki in ekonomski vidik presoje ustreznosti izvajalca gozdnih del. Za posamezne vidike so bili predlagani vprašalniki za zbiranje podatkov neposredno od izvajalca, kjer so posamezna vprašanja obravnavala njegov odnos do gozda, družbenega okolja, tehnologije, gospodarnosti dela oz. celovite organizacije podjetja. Vprašanja so izhajala iz stanja družbenih sprememb in želela opredeliti ustreznost izvajalca, da je usposobljen v imenu lastnika gozda le tega gospodarno upravljati. Koncept v praksi ni zaživel. Praktično vrednotenje kakovosti izvedbe del se v tujini bodisi osredotoča na ocenjevanje poškodb drevja in tal v proizvodnih fazah spravila lesa do kamionske ceste oziroma v zadnjem času na preverjanje kakovosti izvajalcev in kakovosti izvedenih del glede na izbrane indikatorje v okviru certifikacijskih shem FSC in PEFC (Seizinger 2013, DFSZ 2016). Slednje kontrole zajemajo le izvajalce, ki izvajajo storitve v certificiranih gozdovih. Na podlagi standardov FSC, PEFC oz., standardov kakovosti ISO 9000 (kakovostno upravljanje), ISO 9001 (kakovostno delo s strankami), ISO 19011 (načini preverjanja) in ISO 17021 (ocenjevanje sistema kakovosti), se v Nemčiji uvaja certifikat kakovosti gozdarskih storitev. V preteklosti je bilo v Avstriji nekaj poskusov vrednotenja izvajalcev del na osnovi pregleda delovišča po opravljeni storitvi po principu 'Bonus-Malus' (Ofner 2005), a se ta pristop ni prijel v širšem obsegu. Les je teoretično trajnostno obnovljiv naravni vir, njegova pridelava in predelava pa je v praksi obremenjena s številnimi negativnimi vplivi. Te najbolj celovito zajame analiza življenjskih ciklusov izdelkov iz lesa (ang. LCA), ki vključuje tudi kakovostne vidike izvedbe del. Čeprav so metode LCA v gozdarstvu poznane, do sedaj niso našle vidnejšega mesta pri presoji kakovosti del v gozdarski praksi (Heinimann 2012, Cosula in sod. 2016). Zaradi velikega pomena kakovosti izvajanja del predvsem v zasebnih gozdovih z vidika zagotavljanja skladnosti z zahtevami certificiranih površin za gospodarjenje z gozdovi, se za neodvisno certificiranje izvajalcev gozdarskih del razvijata tudi oba certifikacijska sistema (FSC in PEFC). Poudarek pri teh shemah je na socialnih vidikih ter spoštovanju zakonodaje. Poleg tega morajo izvajalci del v certificiranih gozdovih izvajati dela v skladu z določili certifikacijskih shem, torej zagotavljati skladnost z določili vezanimi na socialne, ekološke pa tudi ekonomske vidike. Pri okoljskih vidikih je velik poudarek na varovanju vodnih virov. Družbena odgovornost podjetij je v dokumentu Evropske komisije z nazivom Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij (Commission of the European Communities (2001): Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM (2001) 366 final, Brussels) opredeljena kot "koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki". Definicija družbene odgovornosti po standardu ISO26000:2010: Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in etično ravnanje: • prispeva k trajnostnemu razvoju, vključujoč zdravje in blaginjo družbe; • upošteva pričakovanja deležnikov; • je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter • je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. Kakovost izvajalcev ni aktualna samo za del zasebnih gozdov, kjer najemajo storitve na trgu, temveč tudi pri gospodarjenju z državnimi gozdovi, kjer je zaradi pravil o javnem naročanju glavno merilo ponujena cena. Na ta vidik na primer opozarjajo tudi v latvijskem državnem podjetju LVM (Gercans 2013). V Sloveniji je eno izmed gozdarskih podjetij, ki presojajo kakovost izvajanja del, Gozdno gospodarstvo Bled d.o.o.. Zbirajo mnenja uporabnikov o kakovosti njihovih storitev (GG Bled 2016) in tudi sicer načrtno povezujejo kakovost del z nagrajevanjem svojih proizvodnih delavcev (Soklič 2015). V zadnjem času smo v Sloveniji dobili vodila dobrega ravnanja za posamezne okoljsko zahtevnejše tehnologije (Krč in sod. 2015, Košir 2007). Slednje so sicer v pomoč izvajalcem, naročniki konkretnih gozdarskih del pa si z njimi ne morejo kaj pomagati. Že danes, v prihodnje pa bodo še bolj, v naše gozdove izvajalci del uvajali nove stroje in tehnologije, ki se v tujini tržijo kot okolju prijazne (Visser, Stampfer 2015), naročniki del pa nimajo možnosti preverjanja njihove ustreznosti v naših pogojih. Izvajalci gozdarskih storitev svojo dejavnost vedno pogosteje oglašujejo na medmrežju, med njimi pa je težko izbrati zanesljive. Vendar redkeje na lastnih spletnih straneh ali na socialnih omrežjih, bolj pogosto pa uporabijo različne portale za oglaševanje. V Sloveniji obstaja nekaj namenskih medmrežnih portalov, ki ponujajo promocijske predstavitve ponudnikov gozdarskih storitev (www.gozd-les.com/ponudba/pregled-podjetij) ali objavljajo sezname ponudnikov gozdarskih storitev (www.slonep.net/gozd/delo-v-gozdu/ponudniki). Zaradi intenzivne kampanje sanacije posledic žleda v l. 2014 v zasebnih gozdovih so sezname ponudnikov gozdarskih storitev (tudi ponudnikov iz tujine) oblikovali tudi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarsko inšpekcijo in Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Lastnikom gozdov ponuja Zveza lastnikov gozdov informacijski portal www.mojgozd.net, ki registriranim uporabnikom ponuja podporo gospodarjenju z gozdovi in informacije na sorodna spletišča. Portal je nastal v sodelovanju s podjetjem STEZA informacijske storitve in svetovanje d.o.o., ki ponuja prijavljenim uporabnikom spletno mesto (www.steza.net) ažurnih informacij o ponudbah za prodajo kmetijskih zemljišč in gozdov, podatke o javnih naročilih, dražbah in razpisih za širok nabor področij, in podatke o cenah lesa in storitev v gozdarstvu. Na Gozdarskem inštitutu smo v okviru projektov oblikovali bazo ponudnikov s področja priprave in pridobivanja lesne biomase (www.biomasstradecentre2.eu/wood-biomass-production/service-providers/) in objavili tudi kataloge sekalnikov v Sloveniji. Za zagotavljanje večje transparentnosti ponudnikov storitev se v zadnjem času vzpostavljajo tudi portali, ki omogočajo uporabnikom podajanja ocen in mnenja o uporabljenih storitvah in s tem gradijo lestvice referenc in zaupanja vrednih ponudnikov (www.vsestoritve.com/, www.povezujemo.si), med katerimi je tudi nekaj gozdarskih podjetij. Pristopi so sodobni, usmerjeni na digitalno pismenega uporabnika, a le delno odgovarjajo celoviti presoji kakovosti storitve, največkrat so omenjeni le na promocijo ponudnika ali na relativno aktualiziran seznam ponudnikov gozdarskih storitev. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije se z vprašanji kontrole kakovosti ukvarjamo že dalj časa. Uspešno smo razvili in v prakso prenesli enostaven sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti za proizvajalce lesnih pelet imenovan S4Q. Cilj S4Q sistema je vsakemu proizvajalcu prilagoditi sistem zagotavljanja in kontrole kakovosti (kot je opredeljen v standardu SIST EN 15234-2:2012) zahtevam in potrebam vsakega individualnega proizvajalca pelet (Prislan in sod. 2015). Prav tako nam področje vrednotenja podjetij ni tuje, saj smo razvili metodo za vrednotenje izvajalcev gozdarskih del. Metoda v prvi fazi temelji na izločitvenih kriterijih (pravno formalni vidiki), ki presojano podjetje definirajo kot 'ustrezno' ali 'neustrezno' formalno urejeno. V kolikor je podjetje prepoznano kot formalno 'ustrezno' se prične druga faza vrednotenja na podlagi socialnih, ekonomskih, tehnoloških in ekoloških dejavnikov. Metoda je bila razvita z namenom odkrivanja dobrih praks in v sklopu projekta FOROPA tudi preizkušena v Avstriji, Italiji, Grčiji, Srbiji, Slovaškem in Romuniji (Triplat, Krajnc 2014). 3.1 Primeri dobrih praks spletnih portalov za optimalno izbiro ponudnika storitev Razvoj svetovnega spleta in dvig računalniške pismenosti prebivalstva je omogočil hitrejši pretok informacij in enostavnejšo uporabo le-teh. Različne spletne platforme tako omogočajo primerjavo ponudnikov istih storitev ter izbiro optimalnega. Kupci storitev imajo možnost izraziti svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo in tako nagradit oziroma kaznovati ponudnika storitve. Poleg cene storitve se bodoči kupci odločijo za ponudnika storitve tudi na podlagi ocen uporabnikov. Različne študije so potrdile vpliv mnenj kupcev na obseg prodaje izdelka oziroma storitev (Hu in sod. 2008, Vermeulen in Seegers 2008, Zhu in Zhang 2010). Anketa skupine BrightLocal (2016) razkriva, da 84 % ljudi zaupa spletnim ocenam v enakem obsegu, kot osebnim priporočilom. O pomembnosti spletnih ocen poroča tudi Dimensional Research (2013), saj je kar 90 % anketirancev odgovorilo, da na njihovo odločitev pri nakupovanju vpliva mnenje predhodnih kupcev. Glede na funkcije, ki jih omogočajo, lahko spletne platforme v grobem razdelimo na več kategorij: 1. spletne platforme, ki omogočajo primerjavo cen izdelkov oziroma storitev, 2. spletne platforme, ki omogočaj o primerj avo ocen izdelkov oziroma storitev predhodnih uporabnikov, 3. spletne platforme, ki zagotavljajo neodvisno in strokovno oceno izdelka oziroma storitve, 4. spletne platforme, ki omogočajo neposredno pošiljanje povpraševanja ponudnikom storitev. V praksi večina platform ponuja več različnih kombinacij funkcij, ki so na voljo. Primere ocenjevanja kakovosti storitev najdemo na zelo različnih področjih poslovanja. Amazon (https://www.amazon.com/) velja za eno izmed prvih spletnih trgovin, ki je omogočila ocenjevanje izdelkov že leta 1995 in še danes velja za pomemben vir podatkov o najrazličnejših izdelkih. Kupci lahko izdelek ocenijo s sistemom zvezdic od 1 do 5. Bodoči kupci tako dobijo vpogled v povprečno oceno in tudi frekvenčno porazdelitev ocen, sledita najbolj uporaben in najnovejši komentar. Choice (https://www.choice.com.au/) je spletna platforma iz Avstralije, kjer se ponudniki izdelkov in storitev registrirajo ter plačajo članstvo v organizaciji, ki nato testira in preveri njihov izdelek oziroma storitev. Podoben princip delovanja poznajo pri neprofitni organizaciji ConsumerReports (http://www.consumerreports.org), kjer pa sami izbirajo, kupujejo in testirajo najrazličnejše izdelke. Ocenjevanja turistične ponudbe po celem svetu omogoča TripAdvisor (https://www.tripadvisor.com/). Njihova končna ocena je izračunana po posebnem algoritmu, ki temelji na skupnem številu ocen, vsebinski oceni in času objave ocene. Za ponudnika je najbolje, če ima veliko število nedavnih in pozitivnih ocen. Na področju hotelirstva prevladujeta Booking.com (http://www.booking.com) in Hostel World (http://www.hostelworld.com/), vse bolj se uveljavlja tudi Airbnb (https://www.airbnb.com), ki omogoča lastnikom enostavno oddajo njihovih stanovanj. Vsak gost lahko oceni izkušnjo in tako omogoči lažjo izbiro bodočim uporabnikom. Yelp (https://www.yelp.com/) je brezplačno dostopna spletna stran za ocenjevanje vseh vrst podjetij. Katerokoli podjetje se lahko brezplačno registrira in omogoči drugim uporabnikom, da napišejo mnenje o njih. V Sloveniji je med potrošniki zelo priljubljena spletna stran Ceneje.si (https://www.ceneje.si/), kjer lahko uporabniki primerjajo cene istih produktov ter preberejo mnenja in ocene predhodnih kupcev. Na spletni strani kajkupiti (http://www.kajkupiti.si) lahko preberemo neodvisne ocene in mnenja za različne izdelkov, večinoma s področja elektronike. Spletna stran ponuja tudi primerjavo nekaterih kabelskih, internetnih in mobilnih operaterjev. Primerjavo cen elektrike in bančnih storitev vsako leto opravi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Portal čakalne dobe (http://www.cakalnedobe.si) uporabnikom ponuja primerjavo čakalnih dob izvajalcev zdravstvenih storitev (http://www.cakalnedobe.si/). Spletni portal omisli.si (http://omisli.si) je namenjen iskanju najugodnejšega ponudnika izbrane storitve. Ko uporabnik potrebuje neko storitev, izpolni spletni obrazec, ki je prilagojen želeni storitvi. Povpraševanje dobijo podjetja, ki so se predhodno registrirala in ustrezajo željam uporabnika. Uporabnik prejme največ 5 ponudb, torej od izvajalcev, ki so se odzvali najhitreje. S pomočjo prispelih ponudb in ocene (ratinga) izvajalcev s strani predhodnih uporabnikov, lahko uporabnik izbere optimalnega izvajalca. Po opravljeni storitvi uporabnik izpolni obrazec za ocenjevanje izvajalca storitve. Zainteresirani izvajalci storitev se registrirajo na portalu omisli.si in ustvarijo svoj profil. Izvajalci lahko vsa povpraševanja preberejo brezplačno, poslano ponudbo potencialni stranki pa izvajalci plačajo s točkami dobroimetja. Izvajalci storitev torej kupijo želen paket točk (300 točk stane 57 €; 0,19 € na točko; 600 točk stane 97.20 €; 0.17 € na točko; 900 točk stane 138.60 €; 0.15 € na točko). Ob registraciji izvajalec prejme 100 brezplačnih točk. Vsako povpraševanje preveri in ovrednoti agent portala omisli.si, vrednost predstavlja število točk, ki jih morajo plačati izvajalci storitve za poslano ponudbo. S paketom 900 točk bodo izvajalci v povprečju poslali 90 ponudb. Portal nudi t.i. garancijo zadovoljstva, kar pomeni, da če izvajalci z nakupom vsaj 600 točk ne pridobijo vsaj en nov posel, prejemajo brezplačne točke dokler ne realizirajo prvega posla. Spletni portal z isto idejo in principom delovanja, kot omisli.si, je tudi portal primerjaj.si (https://www.primerjam.si/). Uporabnik na primerjam.si prejme 6 ponudb in ima nekoliko večjo izbiro. Ponudniki storitev plačajo vsako povpraševanje, ne glede na to, ali nanj odgovorijo ali ne. Primerjam.si ne ponuja garancije zadovoljstva. Iskanje in primerjavo izvajalcev, ponudbe in izdelkov za gradnjo in prenovo ponuja spletna stran MojMojster.net (http://www.mojmojster.net/). Slednji deluje po podobnem principu kot omisli.si ter primerjaj.si, le da je osredotočen na področje gradbeništva. MojMojster.net omogoča primerjavo izvajalcev in ponudnikov glede na njihovo oceno, ki je sestavljena iz priporočila strank, poslovanja, števila let na trgu in referenc. Vsako podjetje se predstavi s svojim profilom, kjer so poleg splošnih podatkov, naštete še dejavnosti podjetja in območje delovanja. Uporabnik portala MojMojster lahko brezplačno pošlje povpraševanje izbranim izvajalcem storitev in glede na prejete ponudbe izbere najugodnejšega. Podjetja ob registraciji izberejo paket, ki ustreza njihovim potrebam. Paketi se med sabo razlikujejo glede na obseg povpraševanja (možno število izbranih regij), število izbranih kategorij poslovanja, največja vrednost prejetih povpraševanj, podpori platforme, oglaševanje, objavljanje člankov in možnost prodaje preko spletne trgovine. Podjetja lahko uporabljajo tudi mobilno aplikacijo, ki jih sproti obvešča o aktualnih povpraševanjih. Poleg treh spletnih portalov za iskanje optimalnega izvajalca, obstaja še portal VseStoritve.com (https://www.vsestoritve.com/), ki vključuje vsa registrirana podjetja v Sloveniji. Uporabniki portala lahko ocenjujejo izvajalce najrazličnejših storitev in napišejo mnenja o njih. Izvajalci storitev lahko izdelajo svoj profil in portal uporabijo za svojo promocijo. Obstaja tudi spletni portal Izračun (http://izračun.si) za izdelavo brezplačnih informativnih izračunov za različne storitve in izdelke, ki pa še ni zaživel. V Sloveniji posebnega spletnega portala za primerjavo izvajalcev sečnje in spravila ni. Najbolj razširjene spletne strani za iskanje optimalnega izvajalca (omisli.si, primerjam.si, mojmojster.net) nimajo registriranega nobenega izvajalca gozdarskih del. V tujini je dober primer spletnega portala iz Belgije Fordaq (http://www.fordaq.com/), ki na enem mestu združuje ponudnike storitev in izdelkov s področja gozdarstva in lesarstva iz vseh držav sveta. V njihovo shemo je vključenih več kot 140.000 podjetij s področja gozdarstva in lesarstva, od proizvajalcev in posrednikov žag, mednarodnih prevoznikove, odkupovalcev lesa do izvajalcev sečnje in spravila ter ponudnikov opreme. Za vsako podjetje, ki se vključi v njihov sistem ocenjevanja, preverijo dostopne informacije ter če je le mogoče, podjetje tudi osebno obiščejo. Pri ocenjevanju upoštevajo pridobljene certifikate, članstva v mednarodnih združenjih in tudi priporočila ostalih članov Fordaq organizacije. Na podlagi zbranih podatkov sestavijo oceno od 1 - 3, pri čemer 3 predstavlja najvišjo oceno. Tabela 1: Seznam nekaterih domačih in tujih spletnih portalov za ocenjevanje in primeijavo izvajalcev in ponudnikov storitev ter izdelkov. Najpomembnejši Ime portala Spletni naslov Slovenski DA/NE Neposredna primerjava izvajalcev/ izdelkov Ocenjevanje izdelkov/ izvajalcev s strani uporabnikov (kupcev) Ocenjevanje izdelkov/izvajalcev s strani ekspertov (lastniki portala) Uporabniki lahko objavijo delo in zbirajo ponudbe izvajalcev Zemljevid z lokacijo izvajalcev Amazon https://www.amazon.com/ NE DA DA NE NE NE Booking.com http: //www.bookins .com NE DA DA NE NE DA Ceneje, si https: //www. cenei e. si/ DA DA DA NE NE NE Choice https://www.choice.com.au/ NE DA NE DA NE / C onsumerReports http: //www.consumerreports. ore NE DA DA DA NE NE Čakalne dobe http://www.cakahiedobe.si DA NE NE NE NE DA Fordaq http://www.fordaq.com/ DA DA NE DA NE NE Hostel World http: //www.hostelworld. com/ NE DA DA NE NE DA kaj kupiti http: //www.kaikupiti. si DA NE DA DA NE NE MojMojster.net http://www.moimoister.net DA DA DA DA DA DA omisli, si http://omisli.si DA DA* (tistih, ki so se odzvali) DA NE DA / primerjam.si https: //www. primeri am. si/ DA DA* (tistih, ki so se odzvali) DA NE DA / TripAdvisor https: //www. tripadvisor. com/ NE DA DA NE NE DA VseStoritve.com https://www.vsestoritve.com/ DA DA DA NE NE DA Yelp https://www.velp.com/ NE DA DA NE NE DA slovenski portali so označeni krepko 3.2 Spremljanje in primerjava cen lesnih sortimentov in lesnih goriv v Sloveniji in tujini Spremljanje cen lesnih sortimentov in goriv je za potrošnika dobrodošla informacija, saj lahko na ta način prihrani pri nakupu sortimentov in še posebej pri ogrevanju nepremičnin. Statistični urad RS spremlja odkupne cene lesnih sortimentov na mesečni ravni (http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolj e/16_gozdarstvo_lov/05_16564_les/05_16564_les .asp). Podatki so na voljo za različne skupine sortimentov, to so hlodi, les za celulozo in plošče, drug okrogel industrijski les in les za kurjavo. Podatki so na voljo ločeno za iglavce in listavce, pri hlodovini pa za iglavce, bukev in hraste. Cen lesnih sekancev, pelet in briket Statistični urad sistematično ne spremlja. Spletni portal SteZa (www.steza.net/) objavlja aktualne cene okroglega lesa na kamionski cesti in storitev poseka ter spravila. Cene so zbrane iz več različnih virov in prikazane po regijah ter drevesnih vrstah. Vključen je tudi prikaz in analiza gibanja cen lesa, ki je izveden na podlagi podatkov Statističnega urada Slovenije. Bavarsko deželno ministrstvo za hrano, kmetijstvo in gozdarstvo (http://www.stmelf.bayern.de/wald/holz/004816/index.php) izdaja četrtletna poročila o trgu lesnih sortimentov na Bavarskem. V poročilih opišejo trenutne razmere na trgu lesnih sortimentov in sicer ločeno za okrogel les iglavcev in listavcev, industrijski les in les za kurjavo. Poleg gibanja cen lesnih sortimentov opišejo tudi splošne razmere in trende v gozdarstvu, ki vplivajo na cene lesnih sortimentov. Podoben sistem spremljanja poznajo tudi v zvezni deželi Spodnja Saška, kjer njihova kmetijska zbornica objavlja aktualne cene lesnih sortimentov (http://www.lwk- niedersachsen.de/index.cfm/portal/forstwirtschaft/nav/0/article/15277.html). Cene objavljajo za različne sortimente, ločeno za drevesne vrste (bor, smreka, bukev in hrasti) ter glede na kvaliteto. Cene lesnih sortimentov v Nemčiji so na voljo tudi na nekaterih drugih spletnih portalih, povezanih z gozdarsko tematiko, npr. Wald-Prinz.de (http://www.wald-prinz.de/holzpreise-und-holzpreisentwicklung-fichte/383). Cene lesnih sortimentov v Avstriji spremlja njihova kmetijska zbornica (https://ooe.lko.at/?+Holz+&id=2500,,1298094). Cene spremljajo na mesečni ravni, in sicer za različne regije in vrste lesnih sortimentov ter glede na kvaliteto posameznih skupin drevesnih vrst. Uporabnik dobi vpogled v cene v intervalu 'od -do'. Za najpogostejše skupine lesnih sortimentov so na voljo krivulje gibanja cen vse od leta 1995. Gozdarski Inštitut Slovenije od leta 2011 spremlja cene lesnih goriv na slovenskem trgu. Cene se spremljajo dvakrat letno, na začetku in koncu kurilne sezone. V analizo so vključene najpogostejše kategorije trdih biogoriv: polena, sekanci, peleti in briketi. Cene so objavljene na spletni stranem portalu, ki je namenjen shemi S4Q (http://www.s4q.si/cene-lesnih-goriv). Poleg cen, so uporabniku na voljo koristne informacije s področja ogrevanja s peleti. Do leta 2014 je Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta BiomassTradeCentreII (www.biomasstradecentre2.eu) spremljal cene lesnih energentov tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Romuniji, Grčiji ter na Irskem in Hrvaškem. Neposredno primerjavo cen peletov v Sloveniji omogoča spletni portal peleti-ceneje.si (http://www.peleti-ceneje.si/). Namen portala je omogočiti uporabnikom izbiro cenovno najugodnejšega ponudnika izbrane kakovosti na želeni lokaciji. Poleg cene in možnosti dostave oziroma prevzema, dobi uporabnik tudi podatke o surovini, kakovosti, pakiranju, pepelu, vlagi, trdnosti, kurilni vrednosti in gostoti peletov. Naročilo peletov je možno neposredno preko portala peleti-ceneje.si. Portal poleg cen uporabnikom nudi tudi splošne informacije o ogrevanju s peleti in priporočila za optimalno izbiro. Kakovost [-vse- Pakiranje |-vsa- Pepel Vlaga Trdnost Gostota Min Min Min Cena/ Cena/ Cena/ Cena/ km Lokacija Prevoz Naziv produkta Pakiranje Kakovost Vrsta lesa MJ/kg % % % kg/m3 dobava kg vreč GJ paleto tono vrečo "B 9,7 prevzem Ljubljana ali dostava Fas Pellet Natura 15 kg vreča A2 ustreza 100% smreka 19,62 0,80 7,50 98,10 650,00 1 paleta 1.050 70 10,00 209,31 199,00 2,99 prevzem ^ ^ If 9,7 Ljubljana ali Biopeleti ,9 dostava A2 ustreza 80% bukev, 20% smreka 18,90 0,94 7,94 NP 633,00 1 paleta 1.080 72 11,00 232,56 215,00 3,23 "R 9,7 Ljubljana prevzem ali dostava Peleti Arboreko A2 15 kg vreča A2 certifikat smreka 18,36 0,87 5,70 99,00 649,00 1 paleta 975 65 11,00 211,25 216,00 3,25 _ __ .. ... ,. vzem Peleti Sava Ensa 15 kg "И 9,7 Ljubljana al, д2 dostava A2 certifikat 30% bukev, 70% smreka brez lubja 19,40 <0,88 <8,00 NP 650,00 1 paleta 975 65 11,00 216,45 221,00 3,33 "S 9,7 prevzem Ljubljana ali dostava Peleti Sava Ensa Al 15 kg vreča A1 certifikat 100% smreka NP 0,66 5,96 NP 650,00 1 paleta 975 65 0,00 228,80 234,00 3,52 л _ .. ... prevzem pe|etj дгђ0геко 15 kg "S 9,7 Ljubljana al, Д1 vrJ dostava Al certifikat smreka 18,36 0,60 5,00 98,20 662,00 1 paleta 975 65 13,00 232,70 238,00 3,58 "S 9,7 prevzem Ljubljana ali dostava Energija Narave mešani 15 kg vreča Al ustreza 20% bukev/hrast 80% smreka 18,70 0,56 <8,00 NP 633,00 1 paleta 975 65 12,00 232,70 238,00 3,58 prevzem , "Д 9,7 Ljubljana ali Enerles Peleti _9 " - vreča dostava A2 certifikat 100% smreka 18,90 1,00 7,94 NP 633,00 1 paleta 1.050 70 12,00 251,30 239,00 3,59 "R 5,5 prevzem Ljubljana ali dostava MBH Pellets 15 kg vreča Al certifikat 70% smreka in 30% bukev 18,00 <0,50 7,60 98,70 602,00 1 paleta 990 66 13,00 239,99 242,00 3,64 -tap g Begunje na Prevzem Smrekovi 15 kg " ' Gorenjskem jostava Energija narave vreča Al ustreza 100% smreka 20,12 0,51 9,62 NP NP i . 1.050 70 12,00 256,20 244,00 3,66 Paleta "H 75,6 Straža samo prevzem N-EKO peleti 15 kg vreča Al ustreza 100% smreka 19,44 0,61 7,63 98,67 693,87 1 paleta 1.050 70 12,00 257,25 245,00 3,68 prevzem _. -m .. Enerqiia narave 15kq 1? 40,8 Gorenja vas ali _ „a , , mešano vreča dostava Al ustreza 80% smreka, 20% listavci 20,10 0,51 9,62 97,76 623,08 1 paleta 1.050 70 12,00 258,30 246,00 3,69 5,5 prevzem Ljubljana ali dostava N-EKO peleti 15 kg vreča Al ustreza 100% smreka 19,44 0,61 7,63 98,67 693,87 1 paleta 1.050 70 12,00 258,99 246,00 3,70 ... . Profiles 15 kg Д 9,7 Ljubljana ali _. _ . *->'>> BioProfrt vreča dostava A2 ustreza 80% bukev, 20% čista smreka 19,04 <0,91 7,94 NP 633,00 1 paleta 1.350 90 12,00 333,00 246,00 3,70 * 9,7 prevzem _ .... .. ... .. Energija Narave Ljubljana ali _ 11 j Smreka dostava 15 kg vreča Al ustreza Smreka 100% 18,97 0,56 <8,00 NP 633,00 1 paleta 975 65 13,00 241,15 247,00 3,71 Slika 1: Cenik peletov s podrobno specifikacijo na portalu peleti-ceneje.si Sistem zbiranja cen lesnih goriv v Nemčiji ima organizacija C.A.R.M.E.N. (https://www.carmen-ev.de/infothek/preisindizes). Informacije o cenah dobijo neposredno od vseh znanih ponudnikov posameznih lesnih goriv in tako spodbujajo transparentnost trga. Cene lesnih sekancev spremljajo od leta 2003 na četrtletni ravni. Od leta 2012 ločeno spremljajo cene lesnih sekancev iz hitrorastočih plantaž. Cene pelet spremljajo od leta 2002 na mesečni ravni. Poleg ponudnikov iz Nemčije, so v sistem spremljanja cen pelet vključeni tudi vsi znani ponudniki iz Avstrije. Cene lesnih briket spremljajo od leta 2012 na mesečni ravni. Informacije o gibanju cen peletov v Avstriji so na voljo na spletnem portalu propellets (http://www.propellets.at/de/ueber-propellets/), ki predstavlja neke vrste združenje peletne industrije v Avstriji. Cene peletov so na voljo za posamezne regije v Avstriji. Spletni portal nudi veliko koristnih informacij, med drugim tudi večletno gibanje cen po posameznih avstrijskih regijah in primerjavo ogrevanja z drugimi energenti. Cene lesnih sortimentov in nekaterih lesnih goriv na mednarodni ravni spremlja organizacija UNECE (The United Nations Economic Commission for Europe; http://www.unece.org/forests/output/prices/sources.html). Na njihovi strani so na voljo podatki o uvoznih ter izvoznih cenah za posamezno državo za obdobje 1964 - 2014. Uporabnik lahko dostopa tudi do izvornih podatkov o cenah oziroma ima na voljo povezave do nacionalnih statističnih uradov. Spletni portal Fordaq (http://www.fordaq.com/) omogoča uporabnikom iskanje ponudnikov okroglega lesa in lesnih goriv iz vseh koncev sveta. Ponudniki se morajo predhodno registrirati, uporabniki pa lahko preko spletnega portala ponudnikom neposredno pošljejo povpraševanje. Tabela 2: Seznam nekaterih domačih in tujih spletnih portalov, ki spremljajo cene lesnih sortimentov in lesnih goriv Ime portala Spletni naslov Slovensk i DA/NE Cene lesnih sortimento v Cene lesnih goriv Primerjava cen posameznih ponudnikov Statistični urad Republike Slovenije http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolie/16 gozdarstvo lov/05 16564 les/05 16564 le s.asü DA DA NE NE SteZA www.steza.net/ DA DA NE NE Bavarsko deželno ministrstvo za hrano, kmetijstvo in gozdarstvo http://www.stmelf.bavem.de/wald/liolz/004816/index.php NE DA DA NE Kmetijska zbornica Spodnje Saške http://www.lwk-niedersachsen.de/mdex.cfm/por1aVforstwirtschaft/nav/0/article/15277.htinl NE DA NE NE Wald-Prinz.de http://www.wald-priiiz.de/liolzpreise-und-holzpreisentwicklun2-fichte/383 NE DA NE NE Avstrijska kmetijska zbornica https://ooe.lko.at/?+Holz+&id=2500„1298094 NE DA NE NE S4Q http: //www. s4q. si/cene-lesnih-2oriv DA NE DA NE peleti-ceneje.si http://www.peleti-ceneie.si/ DA NE DA DA C.A.R.M.E.N. https://www.caniien-ev.de/infotliek/preisindizes NE NE DA NE Propellets http: //www.propellets. at/de/ueber-propellets/ NE NE DA NE UNECE http://www.unece.or2/forests/output/prices/sources.htn1l NE DA DA NE Fordaq http://www.fordaq.coni/ NE DA DA DA 4 VIRI KOŠIR, B., 1999. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 59, str. 89-120 SÄÄF, M., NORIN, K., 2013. The Business Between Contractors and ClientsContractor Forestry. Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, Norway, 11-13 November 2013, str.: 6-7 BORCHERT, H., BENKER, K., 2015a. Forstunternehmen in Bayern, Forst und Technik, št. 4, leto 2015 , str. 18 - 22 Commission of the European Communities (2001): Green Paper on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM (2001) 366 final, Brussels GERCANS, J. 2013. JSC Latvia's State Forests Logging Service Procurement Principles and Challenges. Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, Norway, 11-13 November 2013. Str.: 15 BORCHERT, H., BENKER K., 2015b. The economic situation of forest contractors in Bavaria, 2 v: Proceedings of the 48th FORMEC Symposium 2015: Challenges in forestry, 4.-8. oktober 2015, Linz, Avstrija, str. 31 - 34 HEINIMANN, H. R., 2012. Life Cycle Assessment (LCA) in Forestry - State and Perspectives, Croatian Journal of Forest Engineering, št. 2, leto 2012, letnik 33, str. 357 - 372 COSOLA, G. et al., 2016. Carbon Footprint of Forest operations under Different Management Regimes, Croatian Journal of Forest Engineering, št. 1, leto 2016, letnik 37, str. 201 - 217 SEIZINGER, E., 2013. Lohnunternehmerzertifizierung in FSC-Wäldern - Erläuterung der aktuellen Regelungen, Forest Stewardship Council Arbeitsgruppe Deutschland e.V., F000213, Das Zeichen für verantwortungsvolle Waldwirtschaft, 2 str. DFSZ, 2016. Deutsches Forst-Service-Zertifikat - Systembeschreibung 2016, © VdAW Beratungs- und Service GmbH, 19 str. OFNER, H., 2005. Bonus-/Malus-System für Harvestereinsätze, BFW-Praxisinformation, št. 7, leto 2005, str. 13 - 14 GG Bled 2016. Spletni vprašalnik. http://www.ggbled.si/sl/novice/vprasalnik.html (dostop 4.7.2016) SOKLIČ, I., 2015. Analiza obstoječega sistema nagrajevanja delavcev v gozdni proizvodnji GG Bled, Dipl. Delo (VS). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 87 str. VISSER, R.,STAMPFER, K., 2015. Expanding Ground-based harveting onto Steep terrain: A Review, Croatian Journal of Forest Engineering, št. 2, leto 2015, letnik 36, str. 321 - 331 KRČ, J. in sod., 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 40 str. KOŠIR, B. in sod., 2007. Vodila dobrega ravnanja pri spravilu lesa z žičnico Syncrofalke s procesorjem Woody 60, Končno poročilo projekta, Gospodarsko interesno združenje gozdarstva, Ljubljana, 28 str. KOŠIR, B., 1999. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 59, str. 89-120. KOŠIR, B., WINKLER, I.; MEDVED, M., 1996. Kriteriji za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdnih del. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 51, str. 7-26. TRIPLAT, M., KRAJNC, N., et al. Hands on guidelines on the improvement of biomass SCORPS : (experiences, best practices, challenges and opportunities), (Sustainable networks for the energetic use of lignocellulosic biomass in South East Europe, wp4). [S. l.: s. n.], 2014. 77 str. https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200862#!/Uradni-list-RS-st-62-2008-z-dne-20-6-2008 PRISLAN, Peter in sod. 2015. Shema S4Q (Support for quality / podpora za kakovost). Dokumentacija certifikacijske sheme. Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana. 15 str. VERMEULEN, I. E., SEEGERS D., 2008. Tried and tested: The impact of online hotel reviews on consumer consideration. Tourism Management, št. 30, str. 1 - 5 ZHU, F., ZHANG X. M., 2010. Impact of Online Consumer Reviews on Sales: The Moderating Role of Product and Consumer Characteristics. Journal of Marketing, letnik 74, št. 2, str. 133 - 148. HU, N., LIU, L., ZHANG, J.J., 2008. Do online reviews affect product sales? The role of reviewer characteristics and temporal effects. Information Technology and Management, št. 9, str. 201 - 214. BrightLocal, 2016. https://www.brightlocal.com/learn/local-consumer-review-survey/ http://dimensionalresearch.com/ GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Seznam načel, kriterijev in indikatorjev za ocenjevanja izvajalcev del v gozdarstvu Avtorji: Špela Ščap, Matevž Triplat, Nike Krajnc Sodelujoči: Tina Jemec, Darja Kocjan, Mitja Piškur, Jaka Klun, Marjan Dolenšek, Janez Krč, Matevž Mihelič, Anton Poje Ljubljana, september 2017 KAZALO 1 Uvod..........................................................................................................................4 2 Razvrstilni kriteriji......................................................................................................5 3 Seznam načel, kriterijev in indikatorjev za ocenjevanje poslovnih subjektov...............6 3.1 Ocena formalne ustreznosti izvajalca gozdarskih del (MINIMALNI POGOJI).....................8 3.2 Neodvisna strokovna ocena.........................................................................................11 4 Viri...........................................................................................................................17 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IKGLR Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo FURS Finančna uprava Republike Slovenije GIS Gozdarski inštitut Slovenije 1 UVOD V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu, kar predstavlja večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu pa v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število izvajalcev gozdarskih del ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas se merilo najnižje cene storitev vse bolj pogosto sooča z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni, kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. Naš cilj je razviti enostaven, pregleden in objektiven postopek za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več faz gozdarskih del. Metodologija za ocenjevanje izvajalcev del je sestavljena iz treh delov, in sicer iz: 1) ocene formalne ustreznosti izvajalca gozdarskih del na podlagi osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih. 2) neodvisne strokovne ocene ustreznosti poslovnega subjekta za opravljanje določenih gozdarskih del, po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami). V sklopu razvoja neodvisne kategorije bomo določili obdobje veljavnosti take kategorije in postopke nenapovedanih kontrol za preverjanje doseganja podeljene kategorije. 3) neposrednega rangiranja kakovosti opravljenih storitev s strani naročnikov. Povprečni rang pridobljen s strani uporabnikov storitev bo objavljen poleg pridobljenih kategorij (prvotne kombinirane ocene) izvajalca. Range bomo pridobili za tiste izvajalce del, ki bodo v času trajanja projekta prostovoljno vstopili v sistem pridobitve neodvisne strokovne ocene, za kar bo izdelan in uporabljen poseben vprašalnik za naročnike konkretnih storitev. Dodatno bomo preučili možnosti rangiranja izvajalcev del s strani naročnikov storitev neposredno na spletnem informacijskem sistemu (portalu). Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca določenega izvajalca bomo vzpostavili mehanizme za preprečevanje zlorab spletnega informacijskega sistema. Vsi subjekti in njihove ocene bodo objavljeni na skupnem portalu: mojgozdar.si, ki bo predstavljal osrednji sistem iskanja ponudnikov oziroma bo omogočal aktivno povezovanje lastnika gozda (iskalca storitve - povpraševanje) s ponudnikom želene storitve. Vse predstavljene aktivnosti so del CRP projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, ki ga financirata MKGP in ARRS. 2 RAZVRSTILNI KRITERIJI Preglednica 3: Razvrstilni kriteriji KRITERIJI INDIKATORJI POTREBNA DOKUMENTACIJA Obseg dejavnosti Dejanska dosežena realizacija v preteklem letu Organizacija mora biti sposobna zagotoviti izpis letnega prometa ali poročati o letni proizvodnji (m3) po dejavnosti, ki jih poslovni subjekt izvaja. Št. stalno zaposlenih Št. stalno zaposlenih po AJPES-u (polje VELIK_RS) Št. sezonskih delavcev ?? Tip dejavnosti Storitve, ki jih dejansko opravlja Organizacije se razvrsti po podatkih inšpekcije (Sečnja, Spravilo, Strojna sečnja, Gojenje, Žičniškoo spravilo) in po podatkih GIS (sekalniki, prevoz GLS). Pravno organizacijska oblika Pravno organizacijska oblika po AJPES-u Podatek wsPRS polje OBLIKA. Razpoložljive tehnologije izvajalca Št. lastnih delovnih strojev, ki jih organizacija uporablja za opravljanje storitev Organizacija mora izpolniti obrazec za opis delovnih strojem in predložiti izbrane dokumente. Nabor razpoložljivih tehnologij za delo v različnih razmerah Organizacija mora izpolniti obrazec za opis delovnih strojem in predložiti izbrane dokumente. 3 SEZNAM NAČEL, KRITERIJEV IN INDIKATORJEV ZA OCENJEVANJE POSLOVNIH SUBJEKTOV Opis kriterijev: I. Zagotavljanje varnosti pri delu Pogoji dela v gozdarstvu in lesno-predelovalnih obratih so zelo pomemben del gozdno-lesnih proizvodnih verig. V Sloveniji obstajajo številni predpisi glede zdravja in varnosti pri delu ter tudi glede varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme in strojev. Pravilna uporaba varovalne opreme in strojev je bistven kriterij za preprečevanje nezgod pri delu v gozdarski in lesno-predelovalni panogi ter ustvarja stalno konkurenco med gozdarskimi podjetji. Sistemski pristop poslovnega subjekta in nadgradnja na področju preventivnih aktivnosti s področja varovanja zdravja in varnosti pri delu se odraža tudi v ukrepih povezanih z načrtovanjem reševalne verige na delovišču, promocijo zdravja med delovnim časom, usposobljenostjo nudenja prve pomoči in drugih aktivnostih. II. Stalnost in usposobljenost delavcev V vsaki fazi gozdno-lesne proizvodne verige, morajo imeti zaposleni v gozdarskih podjetjih v skladu z veljavnimi zakoni pogodbo o zaposlitvi za izvajanje vseh dejavnosti (od sečnje v gozdu do izdelave proizvodov). Poleg tega morajo vsi posamezniki, ki so vključeni v gozdno-lesno proizvodno verigo, dokazati ustrezno raven usposobljenosti glede na njihovo vlogo v tej verigi. III. Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Skladnost z okoljskimi predpisi zagotavlja ustrezno raven varstva okolja, istočasno pa prispeva k spodbujanju zakonitosti in preglednosti vzdolž celotne gozdno-lesne verige. Ukrepi za zmanjševanje invazivnosti tehnologij pridobivanja lesa so odraz sistemskega pristopa poslovnega subjekta. Tak pristop pomeni nadgradnjo zgolj upoštevanja predpisov s področja varstva gozdov in izvajanja del in vpliva na kakovost izvedenih del iz vidika poškodb sestoja, tal in gozdne infrastrukture, ter znižuje stroške sanacije in vzdrževanja. IV. Sledenje certificiranega lesa (nadzor izvora lesa) Zagotavljanje sledljivosti izvora lesa omogoča preglednost v celotni proizvodni verigi. Poleg tega potrošniki v vse večjem številu iščejo dokaz za okolju neškodljive proizvodne postopke in zahtevajo zagotovila in dokaz od predelovalne industrije, da les in surovina, ki jo uporabljajo, prihaja iz stalno nadzorovanih virov. Evropski parlament in Svet sta oktobra 2010 sprejela Uredbo o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (EU št. 995/2010), in je stopila v veljavo 3. marca 2013. Od takrat dalje morajo vsi proizvajalci, ki dajo na EU trg lesne proizvode, dokazati zakonitost le-teh. V. Uporaba okoljsko primernejših tehnologij z vidika zmanjševanja toplogrednih plinov Vzdrževanje količine emisij, ki nastajajo vzdolž celotne proizvodne verige (tj. od poseka v gozdu do prodaje končnih izdelkov), pod določenimi mejnimi vrednostmi prispeva k zmanjšanju globalnega segrevanja in onesnaženju zraka. Analiza emisij, nastalih v posameznem procesu proizvodne verige (ogljični odtis), lahko izboljša logistiko znotraj procesov in tudi omogoča zmanjšanje posrednih in neposrednih stroškov v verigi. Poleg tega uporaba obnovljivih virov energije prispeva k zmanjšanju emisij na svetovni ravni. VI. Upoštevanje trajnostnih vidikov gospodarjenja z gozdovi Uporaba FSC ali PEFC certificiranih lesnih proizvodov zagotavlja, da proizvodi prihajajo iz gozdov, s katerimi se upravlja v skladu z mednarodno določenimi standardi za trajnostno gospodarjenje. VII. Varovanje gozda in gozdnih tal pred trajnimi poškodbami (degradacijami) Uporaba surovine iz premalo izkoriščenih gozdov prispeva k zmanjšanju staranja in degradacije gozdov ter tako preprečuje izgubo biotske raznovrstnosti. VIII. Promocija certificiranih proizvodov Skladnost s tehničnimi standardi, kot sta EN 14961 (Specifikacije goriv in razredi) in EN 15234 (Zagotavljanje kakovosti goriv), zagotavlja sledljivost materialov vzdolž proizvodne verige in upošteva parametre lastnosti proizvoda (npr. vsebnost vode, velikost delcev, vsebnost pepela,...). IX. Vključevanje lokalnih deležnikov v proizvodnjo/posel Aktivna vloga različnih lokalnih deležnikov znotraj gozdno lesne proizvodne verige lahko spodbudi koristno izmenjavo strokovnega znanja ter spretnosti in tudi možnost za ustvarjanje delovnih priložnosti na lokalni ravni. Poleg tega z vključevanjem različnih akterjev v verigo omogočimo, da so leti informirani glede upravljanja proizvodne verige ter po potrebi pri upravljanju tudi aktivno sodelujejo. Nazadnje, razvoj novih projektov glede potencialne oskrbe z naravnimi viri na določenem območju omogoča oživitev lokalnega gospodarstva. X. Zmanjševanje vmesnih procesov v proizvodnih verigah (lastna primarna predelava itd.) Zmanjševanje števila vmesnih procesov vzdolž proizvodne verige potrošniku omogoča, da se bolj približa proizvajalcu, kar prispeva k boljšemu plačilu proizvajalcu za proizvod, k pravičnejši delitvi vrednosti med deležniki ter omogoča potrošnikom, da zlahka prepoznajo poreklo surovin. XI. Dobava surovine za lokalno poslovno okolje Lokalna dobava in prodaja biomase ustvarja kratke proizvodne verige, ki imajo pozitiven učinek na lokalno gospodarstvo in okolje (zmanjšanje emisij CO2). XII. Ekonomska stabilnost / stalnost v odnosu z dobavitelji Dolgoročne pogodbe o dobavi surovine zagotavljajo ekonomsko stabilnost v proizvodni verigi. Poleg tega lahko prispevajo k zmanjšanju kompromisov z drugimi sektorji (industrija lesnih plošč). Dolgoročna pogodba prav tako omogoča zagotovitev kakovosti dobave, prednost sodelovanja po dolgoročni pogodbi je tudi prenašanje dobre prakse. 3.1 OCENA FORMALNE USTREZNOSTI IZVAJALCA GOZDARSKIH DEL (MINIMALNI POGOJI) Osnova metode ocene izvajalcev del v gozdarstvu so javno dostopni seznami poslovnih subjektov, registriranih na AJPES-u za opravljanje gozdarskih del, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje del, skladno z 19. členom ZG (1993) in 8. členom pravilnika o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (UL RS 1994), in so objavljeni na portalu Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Po pravilniku morajo osebe, registrirane za izvajanje del v gozdovih, izpolnjevati naslednje pogoje: - pogoj o strokovni usposobljenosti določeni s pravilnikom, - pogoj za varno delo, določeno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. mojgozdar.si IKGLR GIS wsPRS I USTREZNI NEUSTREZNI FURS 1 r wsPRS 1 r FURS Samoprijava r Slika 2: Shematski prikaz pravno-formalne razvrstitve poslovnih subjektov glede na javno dostopne podatke (1. faza ocene), ki vključuje seznam izvajalcev del v gozdovih Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR), interne sezname ponudnikov storitev proizvodnje sekancev Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) in samoprijavo poslovnega subjekta, ki želi biti vključen v seznam na lastno željo. Preglednica 4: Seznam indikatorjev potrebnih za izpolnjevanje pravno-formalnih pogojev NAČELO KRITERIJI INDIKATORJI POTREBNA DOKUMENTACIJA OPOMBA / TIP DOKAZILA Pravno formalno poslovanje in odgovornost do družbenih in okoljskih vidikov Zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja pri delu Skladnost s predpisi o zdravju in varnosti pri delu Organizacija mora biti sposobna zagotoviti vso potrebno dokumentacijo za izvajanje svojih dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/103969 in Pravilnikom o varstvu pri delu v gozdarstvu pravilnik v gozdarst.pdf). Delavci morajo biti tudi teoretično in praktično usposobljeni za varno in zdravo delo v skladu z 38. Členom ZVZD-1. Posebno pomembna sta praktično usposabljanje delavcev za delo v gozdu in preizkus praktične usposobljenosti, ki se opravlja v delovnem okolju. Tako je nujno, da je praktično usposabljanje konkretno prikazano (tudi s posekom, ki ga opravi strokovni delavec (oseba, ki izpolnjuje zahteve po ZVZD-1)), udeleženec mora v smislu preizkusa praktične usposobljenosti tudi sam opraviti na primer sečnjo na tak način in v obsegu, da bo sposoben varno opravljati predvidena gozdarska opravila. Izjava o varnosti z oceno tveganja, ki vsebuje: - Evidenca osebne varovalne opreme - Evidenca o usposabljanju - Evidenca o zdravniških pregledih - Evidenca o pregledih delovne opreme - Evidenca o pregledu delovnega okolja Skladnost in stalni/periodični pregled strojev in opreme, ki se uporabljajo Organizacija mora biti sposobna zagotoviti vsa potrebna potrdila o skladnosti strojev. Za registracijo vozila so obvezna Izjava o skladnosti (CE) in Potrdilo o skladnosti (=homologacija). - Evidenca o pregledih delovne opreme Sistemski pristop ukrepov v primeru delovne nezgode Opredelitev reševalne verige na deloviščih, usposobljenost nudenja prve pomoči Postopkovnik Stalnost in usposobljenost delavcev Ustrezna usposobljenost Organizacija mora zagotoviti organizacijsko shemo, ki vključuje spretnosti in odgovornosti vsakega zaposlenega ter dokazila o pridobljenih kvalifikacijah. Skladno s http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV1068 - Evidenca o usposabljanju Po pravilniku lahko izvajalci opravljajo : a) večino del v gozdovih, b) več zaporednih faz s področja izkoriščanja gozdov, c) posamezne faze del v gozdovih. Izvajalci, ki opravljajo dela navedena v točki a), morajo zagotoviti, da načrtovanje, vodenje in nadziranje del opravljajo delavci, ki imajo najmanj izobrazbo podravni 6/1 in eno leto delovnih izkušenj pri delih v gozdu. Izvajalci, ki opravljajo dela navedena v točki b) prejšnjega člena, morajo zagotoviti, da načrtovanje, vodenje in nadziranje del opravljajo delavci, ki imajo najmanj 5. raven izobrazbe s področja gozdarstva in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri delih v gozdu. Izvajalci, ki opravljajo dela navedena v točki c) prejšnjega člena, morajo zagotoviti, da vodenje del opravljajo delavci, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje teh del ter imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj pri delih v gozdu. Izpolnjevanje finančnih obveznosti do zaposlenih Podjetje ni navedeno na seznamu nepredlagateljev obračunov prispevkov Finančne uprave. Povezava do XML tabele (http://seznami.gov.si/DURS/Nepredlagatelji.xml ). Gre za seznam zavezancev za davek, ki davčnemu organu do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja niso predložili obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec (REK obrazec). Poslovna uspešnost Ekonomska stabilnost Izpolnjevanje davčnih obveznosti do države Finančna uprava RS javno objavlja seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR in so starejše od 90 dni. Namen objave je krepitev davčne kulture, izboljšanje plačilne discipline ter povečanje prostovoljnega, pravilnega in pravočasnega obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti (Povezava do XML tabele http://seznami.gov.si/DURS/NeplacnikiPO.xml ). 3.2 NEODVISNA STROKOVNA OCENA Metodologija definira ključ (algoritem) in kriterije (in kriterijem določa uteži) na podlagi katerih se ponudnikom storitev d odeli bonitetna ocena. Podatki (po kriterijih) se zbirajo na več načinov: • z ročnim vpisom podatkov v nastavljene obrazce direktno preko spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si, • z uvozom vpisanega prednastavljenega obrazca (XLS oz.CSV datoteke), • s povezovanjem na druge spletne podatkovne baze (AJPES, IKGLR, FURS). Neodvisno strokovno oceno se podaja na podlagi: • osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, Inšpektorat RS za kmetijstvo...) in • (spletnega) obrazca na podlagi katega reprezentativni predstavnik za vse indikatorje vnese potrebne podatke in ustrezna dokazila. Spletni vprašalnik mora omogočati kasnejšo vnos popravkov oz. spremembo podatkov ali ponovni vnos celotnega spletnega vprašalnika. Neodvisna strokovna ocena bo vsebovala različne vidike (npr. socialne, tehnološke in okoljske) izvedbe del. Odgovori imajo vnaprej določeno utež. Za vprašanja z več možnimi odgovori naročnik priskrbi algoritem »seštevanja uteži«. Kjer je odgovor število bo naročnik pripravil razrede (od - do) in uteži za razrede. Združene uteži (po algoritmu, ki ga bo zagotovil naročnik) bodo predstavljale sestavljeno oceno po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami) (od »nezadostno - 1 zvezdica« do »odlično - 5 zvezdic«). Sestavljena ocena bo prikazana ob ostalih javnih podatkih o pravnem subjektu.Ocena se samodejno korigira v primeru spremembe podatkov (velja za primarne vire podatkov, kakor tudi podatke zbrane tekom osebnega razgovora). Obvestilo o preteku »Neodvisne strokovne ocene subjektov«. Neodvisna strokovna ocena pravnih subjektov se dodeli za določen čas z možnostjo podaljšanja. Mesec pred iztekom ocene sistem obvesti pravni subjekt in reprezentativnega predstavnika naročnika. t MinimalniEpogojiE] (1. [Stopnja Socene) PridobitevEheodvisneSl strokovne a)ceneGhi0 mogoča Neodvisna [O strokovna [ocenam (2.StopnjaGfccene) Načelo:GPravno[formalno0 poslova njeSinSodgovor nostüdoü družbenihEinGbkoljskihSvidikovH Kriterij:OZagotavljanjeÜVarnostiÜ inütarovanjaGidravjaüPriaielu Kriterij:EStalnostHnEI u sposobljenostEIdelavcev Kriterij:S5kladnostÜZ0bkoljskimiÜ om ejitvam iüinüüzahtevami Kriterij:QDdnosSlbÜ)oslovnihÜ partnerjevÜ Načelo:[/arstvo[l>kolja Kriterij:aJporabaQbkoljskbШ primernejsihütehnologijüuüvidikaü zmanjševanjaGtoplogrednihS plinovÜ Kriterij:OJJpoštevanje0 trajnostnihüüvidikovü gospodarjenjaübüg ozdovi Kriterij:EVarovanjeSestojaÜin0 gozdnihÜÜtalÜbredÜlrajnim iÜ poškodbamiE(degradarijami) Na čelo: ODoprinosÜkSt azvoj uÜ lokalnegaüüokolja Kriterij:EVključevanje[lokalnih0 deležnikovSrSproizvodnjo/posel Načelo:OPoslovna[uspešnost Kriterij:OEkonomskaOttabilnostÜ Kriterij:EEkonomskaHispešnost0 Kriterij:Ginvesticije Kriterij:EZmanjševanjeSvmesnih0 procesovEvSproizvodnihSterigah Slika 3: Shematski prikaz neodvisne strokovne ocene poslovnih subjektov glede indikatorjev in kriterijev zbranih z vstopom v sistem ocenjevanja »mojgozdar.si« Preglednica 5: Načela in kriteriji vrednotenja ter njihovi indikatorji NAČELO KRITERIJI INDIKATORJI POTREBNA DOKUMENTACIJA Pravno formalno poslovanje in odgovornost do družbenih in okoljskih vidikov Zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja pri delu Periodični pregled strojev in opreme, ki se uporabljajo Organizacija je sposobna zagotoviti nadstandardno vzdrževanje strojev in opreme. Promocija zdravja na delovnem mestu Organizacija ima program promocije zdravja na delovnem mestu. Evidenca poškodb Organizacija mora vzpostaviti in voditi evidenco o nezgodah pri delu in poškodbah, ki se zgodijo njihovim zaposlenim/izvajalcem. Ta evidenca mora za vsako zabeleženo nezgodo pri delu vsebovati: datum, vrsta poškodbe, vpletene osebe in vzrok za nesrečo/poškodbo. Organizacija mora po vsaki nesreči opraviti analizo in tudi poročati o ukrepih, ki jih je sprejela za preprečitev ponovitve le-te. Služba za zagotavljanje varnosti Organizacija ima zaposleno osebo za področje zagotavljanja varnosti in varovanja zdravja pri delu Stalnost in usposobljenost delavcev Pogodbe o zaposlitvi Organizacija svojim zaposlenim zagotavlja dolgoročne pogodbe o zaposlitvi. Dolgoročne pogodbe za nedoločen čas in pogodbe za določen čas za trajanje več kot 1 leto. Na letni ravni mora organizacija zagotoviti samoizjave vseh zaposlenih in s tem poroča o podrobnostih pogodb o zaposlitvi. Poklicno usposabljanje zaposlenih Organizacija zagotavlja program usposabljanja za svoje zaposlene. V programu so informacije o vrsti in terminu usposabljanja, imena udeležencev in njihovo delovno mesto v organizaciji ter predstavitev teme. Organizacija svojim zaposlenim omogoča stalno strokovno izpopolnjevanje in osebno rast. Strokovna izobrazba zaposlenih Organizacija ima zaposlenega inženirja gozdarstva za lažjo organizacijo in večjo strokovnost izvedenih del. Zaposlovanje invalidov Organizacija ima zaposleno eno ali več invalidnih oseb. Certifikati in sistemi vodenja (Družbeno odgovorno podjetje, Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu (OHSAS)...) Upravljanje organizacije potekati po družbeno odgovornem principu in kot dokazilo mora zagotoviti veljavno potrdilo o družbeni odgovornosti. Organizacija mora izvajati Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu (OHSAS 18001 standard) in kot dokazilo mora zagotoviti veljavno potrdilo o tem sistemu. Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Organizacija zagotavlja vso potrebno dokumentacijo za opravljanje svojih dejavnosti v skladu z veljavnimi okoljskimi predpisi (npr. Zakon o varstvu okolja, Uredba o tehničnih zahtevah za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo) Povezava na FSC/PEFC sisteme bi bila lahko koristna. Ta del je verjetno zajet v FSC standardu, je pa za preveriti, oziroma najti, kako je tam zadeva opredeljena. Upravljanje z nevarnimi odpadki Organizacija zagotavlja pravilno upravljanje z nevarnimi odpadki (npr. odpadna olja) v skladu z veljavnimi predpisi (npr. Uredba o odpadkih). Kot dokazilo mora predložiti opis njihovega ravnanja z odpadki. Povezava na FSC/PEFC sisteme bi bila lahko koristna. Ta del je verjetno zajet v FSC standardu, je pa za preveriti, oziroma najti, kako je tam zadeva opredeljena. Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 Organizacija je vpisna v sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali v Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001. Kot dokazilo organizacija zagotovi kopijo pridobljenega certifikata EMAS ali ISO 14001. Odnos do poslovnih partnerjev Register pritožb Organizacija ima vzpostavljen register pritožb namenjen deležnikom. Kot dokazilo mora zagotoviti ta register, ki vsebuje pritožbe s strani deležnikov in evidenco o kakršnemkoli delovanju neskladno z zakonodajo. Organizacija mora tudi poročati o sprejetih ukrepih na podlagi podanih pritožb. Sistem upravljanja s strankami Organizacija ima evidenco zgodovine poslovanja s strankami. Javnost podatkov Organizacija ima lastno internetno stran Glavna dejavnost po SKD Glavna dejavnost organizacije po SKD je: - A01: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve - A02: Gozdarstvo - C16: Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva - C17: Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja - ??? Varstvo okolja Uporaba okoljsko primernejših tehnologij Zmanjšanje emisij škodljivih snovi v izpušnih plinih pri strojih nad 18 kW Organizacija na letni osnovi zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Raba energije iz obnovljivih virov Organizacija zagotavlja rabo energije iz obnovljivih virov in kot dokazilo za to predložiti ustrezno dokumentacijo (npr. Pogodba o oskrbi z energijo), ki prikazuje % dobavljene energije iz obnovljivih virov. Uporaba biorazgradljivih olj ali alkilatnega bencina za stroje, ki sta manj škodljiva za okolje Organizacija zagotavlja dokazila (računi o nabavi), da je vsaj 50 % porabljenega olja za stroje biorazgradljivega izvora oz. vsaj 50 % porabljenega goriva za stroje je alkilatni bencin. Upoštevanje trajnostnih vidikov gospodarjenja z gozdovi FSC/PEFC certifikat Organizacija ima pridobljen certifikat in kot dokazilo predloži veljavno potrdilo. Varovanje sestoja in gozdnih tal pred trajnimi poškodbami (degradacijami) Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture Ali ima podjetje sistem zagotavljanja varovanja okolja pred trajnimi poškodbam? Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi Organizacija ima vzpostavljeno primerno ravnanje s pesticidi / fitofarmacevtskimi sredstvi (vključiti Pravilnik o varstvu gozdov) Doprinos k razvoju lokalnega okolja Vključevanje lokalnih deležnikov v proizvodnjo/posel Včlanitev v interesnih združenjih Organizacija je član e član interesnega združenja (na primer: Združenje za gozdarstvo GZS). Organizacija zagotoviti dokaz o registraciji. Sodelovanje v lokalnih projektih Organizacija je vključena v razvojne projekte, ki potekajo na lokalni ravni in za to zagotovi dokaz. Organizacija podpira nevladne organizacije in druge lokalne iniciative. Kot dokumentacijo predložiti opis podpore, ki jih je izvedel v preteklih 3 letih. Finančna podpora na lokalni ravni Poslovna uspešnost Ekonomska stabilnost Dolgoročne in trajne pogodbe Organizacija zagotovi samoizjave pogodbenih partnerjev in s tem poroča o referenčnih pogodbah. Poslovni izid (ekonomska uspešnost) Dodana vrednost na zaposlenega Podatek iz letnih poročil, ki so jih dolžna podjetja posredovati AJPESu Investicije Naložbe v osnovna sredstva Podatek iz letnih poročil, ki so jih dolžna podjetja posredovati AJPESu Pokrivanje vmesnih procesov v proizvodnih verigah Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predalava itd.) Organizacija pokriva vsaj štiri procese v proizvodni verigi od gozda do uporabnika in je skladno s tem tudi ustrezno opremljena. Sečnja - Spravilo - Gojenje - Prevoz lesa - Primarna predelava/Proizvodnja energije 4 VIRI Košir, B., Winkler, I., Medved, M., Krajnc, R., & Malnar, J. (1994). Urejanje poslovnih razmerij pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno s http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=6627 Andrighetto, Nicola. Masiero, Mauro. Negrin, Massimo. Francescato, Valter. 2012. Guidelines for the evaluation of sustainability in the wood-energy chain. BiomassTradeCentre II - Work Package 5. September 2012. L Y Moj Gozdar Ж^р GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE T I SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti ponudnikov del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 2: Strokovna ocena MojGozdar Lj'ubjana, 2019 # Moj Gozdar KAZALO 1 Uvod 4 2 Seznam 2.1 Opis 2.2 Opis 2.3 Opis kriterijev in ocenjevanje poslovnih subjektov Neodvisna strokovna ocena Predlog pravil za neodvisno strokovno oceno. Predlog obrazca za spletni sistem MojGozdar.si Vrednosti po indikatorjih Kriteriji za dodelitev termin podelitve neodvisne strokovne ocene Opis dokumentacije po indikatorjih 9.1 9.2 9.3 9.7 9.8 9.9 9.11 9.12 9.13 9.14 9.17 9.21 9.22 9.24 9.27 9.28 10 Literatura 66 5 6 7 Y Moj Gozdar SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC AJPES AHP CRM ESA FFS FURS FSC GIS IKGLR ISO KGZS OVE PEFC PRS SKD ZGS Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Analitic Hierarcy Process Customer Relationship Management Evropski sistem računov ("European system of accounts«) Fitofarmacevtska sredstva Finančna uprava Republike Slovenije Forest Stewardship Council Gozdarski inštitut Slovenije Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo International Organization for Standardization Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Obnovljivi viri energije Programme for the Endorsement of Forest Certification Poslovni register Slovenije Standardna klasifikacija dejavnosti Zavod za gozdove Slovenije f MojGozdar 1 Uvod V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila ponudnikov del v gozdarstvu (v nadeljavanju ponudniki), kar predstavlja večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti ponudnikov. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti ponudnikov v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število ponudnikov ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas se merilo najnižje cene storitev vse bolj pogosto sooča z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni, kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. Naš cilj je razviti enostaven, pregleden in objektiven postopek za presojo ustreznosti ponudnikov, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več faz gozdarskih del. Metodologija za ocenjevanje ponudnikov je sestavljena iz treh delov, in sicer iz: 1) ocene formalne ustreznosti izvajalca gozdarskih del na podlagi osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih. 2) strokovne ocene MojGozdar ustreznosti poslovnega subjekta za opravljanje določenih gozdarskih del, po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami). Strokovna ocena MojGozdar se podeli upravičencem na podlagi sklenjene pogodbe o sodelovanju in strokovne presoje. Upravič enec, ki izpolnjuje zahteve strokovne ocene pridobi pravico do uporabe znaka MojGozdar (od 1 do 5ih storž ev) za obdobje treh let. 3) neposrednega rangiranja kakovosti opravljenih storitev s strani naročnikov. Povprečni rang pridobljen s strani uporabnikov storitev je objavljen poleg pridobljenih kategorij (prvotne kombinirane ocene) ponudnika. Range lahko pridobijo vsi ponudniki, ki so vključeni v sistem pridobitve strokovne ocene, za kar je pripravljen poseben vprašalnik za naročnike konkretnih storitev. Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca določenega izvajalca bomo vzpostavili mehanizme za preprečevanje zlorab spletnega informacijskega sistema. Vsi ponudniki in njim pripradajoče ocene so objavljeni na spletnem informacijskem sistemu www.mojgozdar.si, ki predstavlja osrednji sistem iskanja ponudnikov oziroma omogočal aktivno povezovanje lastnika gozda (iskalca storitve - povpraševanje) s ponudnikom storitve. Vse predstavljene aktivnosti so del CRP projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti del v gozdarstvu, ki ga financirata MKGP in ARRS. 9 Moj Gozdar 2 Načela, kriteriji in indikatorji strokovne ocene MojGozdar Slika 1: Shematski prikaz načel, kriterijev in indikatorjev sistema strokovne ocene MojGozdar.si« "f Moj Gozdar 2.1 Opis načel Glavno načelo strokovne ocene MojGozdar je izpolnjevanje meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del (Slika 1). "Uradno" definicijo trajnostnega gospodarjenja gozdov so določili v sklopu ministrtske konference o varstvu gozdov v Evropi, ki je trajnostno gospodarjenje z gozdovi opredelila kot: Trajnostno gospodarjenje pomeni upravljanje in rabo gozdov in gozdnih površin na način in obsegu, ki ohranja raznovrstnost, produktivnost, regeneracijsko sposobnost, vitalnost kot tudi njegovo sposobnost, da sedaj in v prihodnosti izpolnjuje ekološke, ekonomske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in globalni ravni, ne da bi pri tem ogrožal druge ekosisteme. Trajnostno gospodarjenje se uporablja v pomeni izboljšati kakovost izvedbe in kakovost življenja ob upoštevati okoljske omejitve. Gre za možnost ponudnikov gozdarskih storitev, da v svoje poslovne modele vpeljejo družbeno odgovorno ravnanje in s tem prispevajo k celotni družbi. I. Družbeno načelo Družbeno načelo trajnostnega gospodarjenja zajema odgovornost do družbe na področju pravic delavcev, varnosti delavcev, zdravstvene varnosti, zaposlovanja invalidov in osebnega razvoja zaposlenih. Najpogosteje je družbena odgovornost podjetij na ravni EU definirana kot koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni ravni vključujejo skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki (EKVILIB, 2019. II. Okoljsko načelo Podjetje s svojimi dejanji vpliva tako na organizacijo in zaposlene, kot tudi na okolje, zato je zelo pomembno kakšno je ravnanje z okoljem. Pri tem je potrebno izpolnjevati zahteve okoljskih zakonodaj in regulativ, upoštevati okoljske vidike in dosegati cilje v smislu napredovanja pri varstvu okolja (Knez-Riedl, 2006). Okoljsko načelo zajema odgovornost podjetja do okolja na področju trajnostnih vidikov gospodarjenja z gozdovi, spodbujanja okoljsko prijaznejših tehnologij in spoštovanja okoljskih omejitev. III. Ekonomsko načelo Ekonomske aktivnosti, produkcijski in potrošniški vzorci vedenja ter stopnja gospodarske razvitosti držav vplivajo na stanje okolja, ker so naravni viri eden od ključnih faktorjev v produkcijskih procesih. Vse gospodarske aktivnosti bi morale prispevati k uveljavitvi trajnostnega razvoja tako, da se pri sprejemanju odločitev upošteva, da bodo le-te ekonomsko učinkovite, družbeno pravične ter okolju prijazne (Lukić, 2004). Ekonomsko načelo zajema presojo poslovne uspešnosti in odgovornosti do lokalnega okolja na področju ekonomske f Moj Gozdar stabilnosti in poslovnih izidov, odnosov do poslovnih partnerjev in vključevanja lokalnih deležnikov v proizvodnjo. Pri oblikovanju metode bo vodilo neodvisnost ocen, načelo enakosti in upoštevanje meril, ki so ključna za kakovostno izvedbo del v gozdovih in uporabniku storitev lahko pomagajo pri končni izbiri izvajalca (Triplat in sod. 2018). Slika 1: Načela trajnosti so glavna vodila pri razvoju metodologije za podeljevanje strokovne ocene MojGozdar. 2.2 Opis kriterijev: I. Zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja pri delu Pogoji dela v gozdarstvu in lesno-predelovalnih obratih so zelo pomemben del gozdno-lesnih proizvodnih verig. V Sloveniji obstajajo številni predpisi glede zdravja in varnosti pri delu ter tudi glede varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme in strojev. Pravilna uporaba varovalne opreme in strojev je bistven kriterij za preprečevanje nezgod pri delu v gozdarski in lesnopredelovalni panogi ter ustvarja stalno konkurenco med gozdarskimi podjetji. Sistemski pristop poslovnega subjekta in nadgradnja na področju preventivnih aktivnosti s področja varovanja zdravja in varnosti pri delu se odraža tudi v ukrepih povezanih z načrtovanjem reševalne verige na delovišču, promocijo zdravja med delovnim časom, usposobljenostjo nudenja prve pomoči in drugih aktivnostih. II. Stalnost in usposobljenost delavcev V vsaki fazi gozdno-lesne proizvodne verige morajo imeti zaposleni v gozdarskih podjetjih v skladu z veljavnimi zakoni pogodbo o zaposlitvi za izvajanje vseh dejavnosti (od sečnje v gozdu do izdelave proizvodov). Poleg tega morajo vsi posamezniki, ki so vključeni v gozdno-lesno proizvodno verigo, dokazati ustrezno raven usposobljenosti glede na njihovo vlogo v tej verigi. Izobražen in usposobljen kader je temeljni dejavnik razvoja, kakovosti, konkurenčnosti in uspešnosti III. Upoštevanje trajnostnih vidikov gospodarjenja z gozdovi 9 Moj Gozdar Zagotavljanje sledljivosti lesa omogoča preglednost v celotni proizvodni verigi. Poleg tega potrošniki v vse večjem številu iščejo dokaz za okolju neškodljive proizvodne postopke in zahtevajo zagotovila in dokaz od predelovalne industrije, da les in surovina, ki jo uporabljajo, prihaja iz stalno nadzorovanih virov. Evropski parlament in Svet sta oktobra 2010 sprejela Uredbo o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (EU št. 995/2010), in je stopila v veljavo 3. marca 2013. Od takrat dalje morajo vsi proizvajalci, ki dajo na EU trg lesne proizvode, dokazati zakonitost izvora lesnih -sortimentov. FSC in PEFC certifikata zagotavljata, da proizvodi prihajajo iz gozdov, s katerimi se upravlja v skladu z mednarodno določenimi standardi za trajnostno gospodarjenje. Prav tako pa sledljivost materialov vzdolž proizvodne verige zagotavljata tehnična standarda EN 14961 (Specifikacije goriv in razredi) in EN 15234 (Zagotavljanje kakovosti goriv). Upoštevata parametre lastnosti proizvoda (npr. vsebnost vode, velikost delcev, vsebnost pepela,...). IV. Uporaba okoljsko primernejših tehnologij Pri delu v gozdu gozdarska mehanizacija s svojim obratovanjem izloča številne škodljive snovi v okolje. Z uporabo tehnoloških izboljšav jih je mogoče zmanjšati ter povečati učinkovitost izrabe goriva. Vzdrževanje količine emisij, ki nastajajo vzdolž celotne proizvodne verige (tj. od poseka v gozdu do prodaje končnih izdelkov), pod določenimi mejnimi vrednostmi prispeva k zmanjšanju globalnega segrevanja in onesnaženju zraka. V. Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Skladnost z okoljskimi predpisi zagotavlja ustrezno raven varstva okolja, istočasno pa prispeva k spodbujanju zakonitosti in preglednosti vzdolž celotne gozdno-lesne verige. Ukrepi za zmanjševanje invazivnosti tehnologij pridobivanja lesa so odraz sistemskega pristopa poslovnega subjekta. Tak pristop pomeni nadgradnjo predpisov s področja varstva gozdov in izvajanja del in vpliva na kakovost izvedenih del z vidika poškodb sestoja, tal in gozdne infrastrukture ter znižuje stroške sanacije in vzdrževanja. VI. Vključevanje lokalnih deležnikov v proizvodnjo/posel Aktivna vloga različnih lokalnih deležnikov znotraj gozdno lesne proizvodne verige lahko spodbudi koristno izmenjavo strokovnega znanja ter spretnosti in nudi možnost za ustvarjanje delovnih priložnosti na lokalni ravni. Poleg tega z vključevanjem različnih akterjev v verigo omogočimo, da so le-ti informirani glede upravljanja proizvodne verige ter po potrebi pri upravljanju tudi aktivno sodelujejo. Nazadnje, razvoj novih projektov glede potencialne oskrbe z naravnimi viri na določenem območju omogoča oživitev lokalnega gospodarstva. VII. Odnos do poslovnih partnerjev Korekten odnos do poslovnih partnerjev je pomemben dejavnik uspeha. Dobri odnosi so namreč osnova za obojestransko koristno in dolgoročno poslovno sodelovanje. Podjetja lahko vodijo registre pohval in pritožb, s katerimi pridobijo koristne informacije za izboljšave. Velik pomen imajo tudi dolgoročne in trajne pogodbe. Dolgoročne pogodbe o dobavi surovine tako zagotavljajo ekonomsko stabilnost v proizvodni verigi. Dolgoročna pogodba prav tako omogoča zagotovitev kakovosti dobave, prednost pa je tudi prenašanje dobre prakse. VIII. Ekonomska stabilnost in poslovni izid "f Moj Gozdar Ekonomska stabilnost podjetja zagotavlja večjo učinkovitost, uspešnost in ekonomičnost poslovanja. Dolgoročna ekonomska urejenost podjetja omogoča večje zaupanje naročnikov. f* Moj Gozdar 2.3 Opis indikatorjev Preglednica 1: Indikatorji vrednotenja neodvisna strokovni oceni NAČELO KRITERIJI INDIKATORJI POTREBNA DOKUMENTACIJA Delovna oprema opredeljena kot vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu. Po Pravilniku o varnosti in zdravju mora delodajalec zagotoviti, da delovno opremo po namestitvi in pred prvim zagonom, ali po premestitvi na drugo delovno mesto, pregleda pristojna oseba, ki izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi. Prav tako mora delodajalec zagotoviti nadzor nad delovno opremo, katere uporaba je lahko škodljiva za delavce: Odgovornost do družbenih vidikov Zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja pri delu Periodični pregled strojev in opreme • z rednimi kontrolnimi pregledi in, kjer je potrebno, s preizkusi, kijih opravijo pristojne osebe v skladu s predpisi, • s posebnimi pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe, če pride do izjemnih okoliščin, ki lahko ogrozijo varnost delovanja delovne opreme (npr. sprememba načina dela, poškodba opreme pri delu, nevarni pojav ali daljše obdobje nedelovanja), da se zagotovi upoštevanje varnostnih in zdravstvenih zahtev ter pravočasno odkrivanje in odpravljanje napak. Po veljavni zakonodaji mora delodajalec zagotoviti nadzor nad delovno opremo, katere uporaba je lahko škodljiva za delavce. Nadzor se zagotavlja z rednimi kontrolnimi pregledi in s preizkusi, ki jih lahko opravlja notranji usposobljen strokovni sodelavec ali pa zunanja strokovna služba. Služba za zagotavljanje varnosti Delodajalec se lahko sam odloči, da bo vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu prevzel sam, ali pa mora za to pooblastiti zunanjo osebo, ki mora imeti primerno strokovno izobrazbo in ustrezna potrdila. Delodajalec mora delovna mesta urediti tako, da pri delu ni ogrožena varnost in zdravje delavcev, ter z ustrezno organizacijo dela preprečiti ali omejiti tveganja, ki lahko nastopijo na delovnih mestih. Organizacija izkazuje nadstandard pri izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev. Organizacija presega zakonski minimum na ta način, da se pri omenjenih nalogah ne opira zgolj na zunanjo strokovno službo, temveč za opravljanje nalog zaposluje strokovnega delavca. f* Moj Gozdar Stalnost in usposobljenost delavcev Evidenca poškodb Promocija zdravja na delovnem mestu Poklicno usposabljanje zaposlenih Strokovna izobrazba zaposlenih Za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fizioloških stanj organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Delodajalec mora v najkrajšem možnem času Inšpektoratu Republike Slovenije za delo prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oz. nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni. Organizacija po poškodbi pri delu opravi analizo in poroča o ukrepih, ki jih je sprejela za preprečitev ponovitve nezgode. Ukrepi so lahko v obliki tehničnih rešitev ali izobraževanja za zaposlene._ Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki so namenjeni vsem delavcev. Izvajajo se za vse delavce pod enakimi pogoji, z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Lahko rečemo, da gre za aktivno podporo delodajalca pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Po zakonodaji mora delodajalec promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Ministrstvo pristojno za zdravje izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu. Smernice se objavljene na spletni strani ministrstva pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo._ Ne glede ali je temeljna dejavnost organizacije proizvodnja ali opravljanje storitev, je izobražen in usposobljen kader temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti. Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na delovnem mestu zato vse bolj pridobivajo na veljavi. Organizacije se vse bolj zavedajo, da sodi izobraževanje med ključne dejavnike, ki vplivajo na pridobivanje in vzdrževanje konkurenčne prednosti vsakega podjetja. Učenje v organizaciji je proces, s katerim organizacija spoznava procese in stanja v okolju in se jim prilagaja. Ker je okolje zelo turbulentno, se mora organizacija velikokrat odzvati zelo hitro. Uspešnejša je tista organizacija, ki se uči hitreje._ Podjetja si želijo ustrezno izobraženo in usposobljeno delovno silo, saj jim slednja pomeni pot do uspeha in konkurenčne prednosti na trgu. Pogosto se srečujemo s pojmoma usposabljanje in izobraževanje. Pri usposabljanju govorimo o procesu, ki je specifično usmerjen v razvijanje posameznikovih sposobnosti, ki jih ta potrebuje za opravljanje natančno določenega dela. Po drugi strani pa formalno izobraževanje posameznika pripravlja za več možnih delovnih situacij, navzven pa se to kaže v enotnosti znanj in_ f* Moj Gozdar sposobnosti. Dodatno praktično usposabljanje le komplementarno splošnemu izobraževanju, ki pa ga ne more zamenjati. Brez zadostne osnove in temeljne izobrazbe delovno izkustvo in dodatno izobraževanje nimata pomembnega učinka na produktivnost. Pogodbe o zaposlitvi Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, ki ureja delovno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Najbolj tipična je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar pa so med delodajalci vedno bolj priljubljene tudi atipične pogodbe o zaposlitvi, kot so: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi za delo na domu ipd. Organizacija svojim zaposlenim zagotavlja dolgoročne pogodbe o zaposlitvi. Dolgoročne pogodbe so pogodbe za nedoločen čas in pogodbe za določen čas s trajanjem več kot 2 leti. Cilj vsakega delodajalca je ustvariti podjetje, ki z uspešnim poslovanjem ustvarja čisti dobiček. Za dosego tega cilja mora podjetje širiti svoje poslovanje, kar pomeni, da mora delodajalec zaposliti usposobljene delavce, ki jim lahko zaupa in so motivirani za dobro opravljanje svojega dela ter pripravljeni to delo tudi nadgrajevati. Organizacija svoje zaposlene plačuje več kot znaša povprečna mesečna plača na zaposlenega (v dejavnosti). Družbena odgovornost do zaposlenih V zadnjih letih postaja družbena odgovornost podjetij vse pomembnejša tematika svetovnega gospodarstva. Družbeno odgovorno podjetje lahko deluje na veliko področjih: družbena odgovornost do zaposlenih, okolja, kupcev, države, skupnosti, konkurentov. Družbeno odgovorno ravnaje se torej tiče vseh deležnikov, ki so v kakršni koli interakciji s podjetjem. V vsakem podjetju so znanje, izkušnje in motivacija zaposlenih izrednega pomena. Podjetja naj bi namenjala veliko pozornosti izbiri ustreznih kadrov, izobraževanju, osebnostnemu in strokovnemu razvoju delavcev in ustvarjanju pozitivne klime. Z namenom vzpodbujanja in razvijanja družbeno odgovornega ravnanja podjetij obstaja več različnih certifikatov, kot naprimer: SA 8000, ISO 26000, OHSAS 18001, Družini prijazno podjetje, Družbeno odgovorno podjetje. Zaposlovanje invalidov Organizacija zaposluje invalidne osebe (skladno z Uredba o spremembah Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov ). Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov določa, da Vlada Republike Slovenije na predlog Ekonomsko socialnega sveta z uredbo določi kvoto za zaposlovanje invalidov. Uredba določa tudi nagrado za delodajalce, ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto. Gre za pozitivni ukrep države, s katerim se delodajalcem naloži, da določen delež delovnih mest namenijo invalidom oziroma gre za način obveznega zaposlovanja invalidov. f* Moj Gozdar Odgovornost do okoljskih vidikov Upoštevanje trajnostnih vidikov gospodarjenja z gozdovi FSC/PEFC certifikat Z namenom spodbujanja trajnega gospodarjenja z gozdovi so se na pobudo okojevarstvenih organizacij začele oblikovati različne mednarodne sheme certificiranja gozdov. Pridobitev certifikatov postaja zelo pomemben pogoj uspešnega delovanja gozdno-lesne industrije. Brez ustreznih certifikatov so možnosti za prodajo surovin in izdelkov na trgu manjše, saj so kupci izdelkov iz lesa vedno bolj okoljsko ozaveščeni. Podjetja, ki imajo certifikat, pridobijo na ugledu in si tako olajšajo dostop na nove trge. Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture Pri gospodarjenju je treba skrbeti za odpravljanje oz. zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in po drugi strani ekonomsko učinkovite načine gospodarjenja z naravnimi viri. Dandanes je sodobna tehnologija za spravilo lesa opremljena z naprednimi elektronskimi sistemi (GPS, GIS, IKT,...), ki so lahko odlično uporabljeni za načrtovanje, spremljanje in nadzor gospodarjenja z naravnimi viri. Okoljski vidiki pridobivanja lesa so neposredno povezani z uporabljanimi tehnologijami. Vsaka tehnologija ima namreč določen in značilen vpliv na gozdni prostor, pri čemer je obseg poškodb odvisen od več dejavnikov. Uporaba okoljsko primernejših tehnologij Zmanjšanje emisij škodljivih snovi Zaradi tehnoloških izboljšav pri vozilih je izkoristek rabe energije vse boljši in so izpusti vse manjši, tako lahko rečemo, da postaja tudi cestni prevoz vse bolj ekološko sprejemljiv. To je posledica vse bolj strogih ekoloških standardov, namenjenih različnim načinom prevoza. Obnavljanje voznega parka pozitivno vpliva na zmanjševanje emisij. Novi motorji in nova vozila na splošno, ki prihajajo na trg v zadnjem času, vse manj onesnažujejo okolje, prav tako je izboljšana tudi učinkovitost porabe goriva. Uporaba biorazgradljivih olj Mineralna maziva so težko razgradljiva in strupena, onesnaževanje z mazili pa vodi v resne ekološke probleme. Sistem, kjer odpadnih maziv ni mogoče ponovno zbrati, lahko opredelimo tudi kot sistem s popolnimi izgubami. V gozdarstvu se s to problematiko srečujemo pri delu v gozdu z verižno žago in razlitjih hidravličnih olj, kjer maziva končajo direktno v okolju. Tako je biološko razgradljiva olja smiselno uporabiti na področjih, kjer odpadnih maziv ni mogoče zbrati in ponovno uporabiti. Prav tako je uporaba okolju prilagojenih maziv smiselna tam, kjer obstaja velika možnost nenamernega razlitja olja in posledično onesnaženje okolja. Raba energije iz obnovljivih virov Obnovljivi viri energije postajajo zaradi vse večje odvisnosti od energije in po drugi strani zmanjševanju zalog fosilnih goriv in povečanju onesnaženosti okolja vse bolj pomembni. Trajnostno naravnana podjetja, ki jim je ekološko odgovorno vedenje pomemben dejavnik pri izbiri vira proizvodnje električne energije, imajo sklenjeno pogodbo s ponudnikom, ki zagotavlja zeleno energijo. Izraz zelena elektrika uporabljamo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, ki imajo manj nezaželenih vplivov na okolje kot f* Moj Gozdar tradicionalni neobnovljivi viri. Načelu odgovornosti do okoljskih vidikov sledijo podjetja, ki imajo za svoje potrebe zagotovljeno samooskrbo z električno energijo. Samoproizvajalci elektrike so torej podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo ali toplotno energijo v celoti ali delno za lastne potrebe. Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 Standard, ki določa zahteve za sistem ravnanja z okoljem za proizvodne ali storitvene dejavnosti, je ISO 14001. Namenjen je podjetjem, ki želijo vpeljati, ohranjati ali izboljšati sistem ravnanja z okoljem, poslovati v skladu s svojo okoljsko politiko, pridobiti certifikat od ustrezne organizacije in uskladiti sistem ravnanja z okoljem zahtevam standarda. Nanaša se na tiste prepoznane okoljske vidike, na katere ima organizacija vpliv in jih lahko obvladuje. Obsega izpolnjevanje zakonskih zahtev, učinkovito izkoriščanje virov ter preprečevanje onesnaževanja okolja. Upravljanje z nevarnimi odpadki Pri gospodarjenju z gozdom nastajajo odpadki. Gre predvsem za odpadna olja, baterije in akumulatorje, pnevmatike, odpadno embalažo ter električno in elektronsko opremo. Z njimi je potrebno ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju. Prepovedano jih je puščati v okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. To področje v Sloveniji urejajo Zakon o varstvu okolja, Uredba o odpadkih in ostali veljavni predpisi (MOP), ki določajo pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov. Zahteve glede ravnanja z odpadki postavljata tudi certifikata FSC in PEFC. Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Pri gospodarjenju z gozdovi naj bi se negativni vplivi na okolje odpravili oz. zmanjšali, zagotavljalo naj bi se ohranjanje biotskega ravnovesja in obenem ekonomsko učinkoviti načini gospodarjenja z naravnimi viri. Zakon o varstvu okolja določa, da je poseg v okolje dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Pomembno je, da vsa orodja, stroji in nevarne kemikalije, ki se uporabljajo v gozdarstvu, ustrezajo varnostnim in zdravstvenim zahtevam, kot to zahtevajo mednarodni in nacionalni standardi in priporočila. Z njimi lahko delajo le delavci, ki so za tako delo usposobljeni in/ali imajo potrebne certifikate. Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi Uporaba kemičnih sredstev v gozdu je prepovedana. Zavod za gozdove Slovenije lahko izjemoma, če za to ni alternativnih gozdnogojitvenih ali drugih bioloških ukrepov, izda dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS), ki so registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, v primerih: izkoreninjenja tujerodnih škodljivih organizmov; zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov; zaščite gozdnega mladja pred divjadjo. f" Moj Gozdar Osnovno načelo pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. FFS v gozdu je dovoljeno uporabljati le v koncentracijah ter s pripravami in na način, kot jih predpiše proizvajalec. Sodelovanje ali finančna podpora v lokalnih projektih Podjetja svojo družbeno odgovornost in naravnanost udejanjajo skozi svojo družbeno odgovorno orientiranost in ravnanje, ali skozi projekte na različnih področjih. Pomembna je aktivnost podjetij, da podprejo in se zavzamejo za pomembne tematike v družbi in s tem izpolnjujejo svojo zavezo družbene odgovornosti. Podjetja lahko pomoč lokalni skupnosti izkažejo na različne načine in tako ustvarjajo pozitivne učinke med lokalnim prebivalstvom. Organizacija lahko izkazuje pomoč lokalni skupnosti v različnih oblikah kot naprimer: denarni prispevki, nepovratna sredstva, oglaševanje, publiciteta, promocijsko sponzorstvo, specifična znanja, udeležba v izobraževanju lokalne skupnosti, štipendije, omogočanje šolskih praks, ipd. Vključevanje lokalnih deležnikov v Organizacija je v interesnem združenju z namenom skupnega nastopa v zakonodajnih postopkih ali si s članstvom zagotovi tehnično, pravno in ekonomsko svetovanje. Interesna združenja so: Poslovna uspešnost in odgovornost do lokalnega okolja proizvodnjo/posel Članstvo v interesnih združenjih • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije • GIZ gozdarstvo • Združenje lesne in pohištvene industrije • Lesarski grozd • Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje • Druga združenja s področja gozdarstva/lesarstva Odnos do poslovnih partnerjev Sistem upravljanja s strankami Upravljanje odnosov s strankami je poslovna strategija, s katero skušamo zbrati čim več informacij o strankah, njihovih potrebah in vedenjskih navadah. S strankami želimo vzpostaviti dolgoročne in čim močnejše odnose. Dober odnos s strankami je ključen za dober poslovni uspeh. Vsaka organizacija na določen način spremlja svoje stranke. Za podjetje je ključnega pomena, da vzpostavi kakovostne odnose s svojimi strankami, ki so v prihodnosti osnova za obojestransko koristno in dolgoročno poslovno sodelovanje. f* Moj Gozdar Register pohval in pritožb Slovar slovenskega knjižnega jezika pritožbo definira kot izjavo, s katero se izraža nezadovoljstvo zaradi neprimernosti oziroma neustreznosti nečesa. Pomembno je, da se podjetje zaveda dragocenosti vsake pritožbe, saj je ta informacija dobrodošla in lahko prispeva k boljšemu poslovanju podjetja na dolgi rok. V organizacijah pogosto rešujejo samo posledice težav in ne storijo ničesar, da bi poiskali dejanske vzroke težav in jih tudi odpravili oziroma zmanjšali na tem nižjo raven. Informacije zbrane v zvezi s pritožbami in same pritožbe je treba ustrezno analizirati, ovrednotiti in sprejeti določene zaključke, ki bodo omogočile odpravo oziroma zmanjševanje negativnih učinkov nezadovoljstva. Pritožbe tako predstavljajo pomemben način spremljanja kakovosti storitev v podjetju. Glavna dejavnost po SKD Standardna klasifikacijska dejavnosti se uporablja za določanje dejavnosti poslovnih subjektov njihovo razvrščanje z vidika njihove dejavnosti v različne uradne in druge administrativne podatkovne zbirke. Glavno merilo pri strokovni oceni indikatorja »Glavna dejavnost po SKD« je presoja, ali ima družba registrirano eno ali več dejavnosti, ki so skladne s področjem in cilji gozdno lesnih verig. Javnost podatkov Organizacija skrbi za javno objavo vseh podatkov, ki so ključni pri odločitvi naročnika pri izbiri izvajalca storitev (npr. cena storitev, razpoložljive tehnologije ...). Družbena odgovornost predstavlja dolgoročni uspeh podjetja in je smiselni cilj v kriznem obdobju. Omogoča izboljšanje delovne klime in motivacijo zaposlenih, krepi poslovno strategijo, predstavlja konkurenčno prednost, gradi na povezanosti med deležniki, predstavlja določeno stopnjo varnosti za investitorje in hkrati sili podjetja k transparentnosti. Dolgoročne in trajne pogodbe Dolgoročne pogodbe o dobavi surovine zagotavljajo ekonomsko stabilnost v proizvodni verigi. Poleg tega lahko prispevajo k zmanjšanju kompromisov z drugimi sektorji (industrija lesnih plošč). Dolgoročna pogodba prav tako omogoča zagotovitev kakovosti dobave, prednost sodelovanja po dolgoročni pogodbi je tudi prenašanje dobre prakse. Strategija zniževanja stroškov, osredotočanje na ključne prednosti podjetja in boljše obvladovanje operativnih stroškov so najpomembnejši razlogi za prenos dejavnosti k zunanjim izvajalcem. Ročnost pogodb in trajanje sodelovanja sta pomembna pokazatelja pristopa k umeščanju v časovne (dolgoročno in kratkoročno) in vsebinske razsežnosti sodelovanja obeh udeležencev v razmerju zunanjega izvajanja dejavnosti. Kratkoročne pogodbe z ročnostjo do enega leta in zastopanostjo s 36 odstotki v zunanjem izvajanju ne dosegajo razvojne, kaj šele temeljne politike podjetja. f* Moj Gozdar Ekonomska stabilnost in poslovni izid Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predalava itd.) Gozdno-lesna veriga v Sloveniji sega od trajnostnega, multifunkcionalnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, preko predelave lesa, oblikovanja, proizvodnje in prodaje lesnih izdelkov, do izrabe lesnih ostankov za proizvodnjo energije. Gozdarstvo je kot gospodarska panoga sestavljeno iz več členov v sami gozdno-lesni verigi. Gozdarske člene gozdno-lesne verige tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. Sam proces pridobivanja lesa in nege gozdov se v veliki meri razvija po uveljavljenih proizvodnih fazah: sečnja z motorno žago, spravilo lesa s traktorji, gojenje, strojna sečnja, žičniško spravilo lesa, prevoz lesa. Sledi primarna predelava lesa, kjer nastajajo številni polproizvodi z višjo dodano vrednostjo, posledično pa zagotavljajo številne zaposlitve in krepijo zavest o potencialih lesne surovine v gozdu. Pod izdelke primarne predelave lesa štejemo energente (sekanci, peleti, drva), ki so tudi končni izdelki in primerni za direktno prodajo na trgu. V drugi vrsti pa pod izdelke primarne predelave, primerne za nadaljno predelavo štejemo žagan les, furnir, celulozo in ostale pomožne materiale. Naložbe v osnovna sredstva Osnovna sredstva so proizvodna sredstva, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu več kot eno leto, in sicer ponavljajoče oz. nepretrgoma. V skladu z evropskim sistemom računov (ESA 2010) in slovenskimi računovodskimi standardi smo osnovna sredstva razdelili v dve veliki skupini: • opredmetena osnovna sredstva (gradbeni objekti in prostori, stroji in oprema, prevozna sredstva ter biološka sredstva) in • neopredmetena sredstva (računalniška programska oprema in podatkovne baze, razvedrilni, literarni in drugi umetniški izvirniki, študije, projekti). Organizacija izvaja naložbe v osnovna sredstva, ki bodo prispevale k večji produktivnosti, ekonomski in okoljski učinkovitosti. Z naložbami prispeva k povečanju dodane vrednosti proizvodov in njihovemu uspešnejšemu trženju vzdolž gozdno-lesne verige. Dodana vrednost na zaposlenega Dodano vrednost opredelimo kot povečanje tržne vrednosti, ki je posledica povečanja kakovosti poslovnih učinkov (proizvodov in storitev). Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega izkazuje, kolikšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju čistega dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter tako uspešnejšo gospodarsko družbo (AJPES). Čeprav so velika podjetja (z več kot 250 zaposlenimi oziroma z letnim prometom, ki presega 50 milijonov evrov) praviloma tista, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost na zaposlenega, pa v absolutnem znesku največ v novi vrednosti, ki se ustvari v gospodarstvu, prispevajo mikro, majhna in srednje velika podjetja. r" Moj Gozdar 3 Strokovna ocena MojGozdar za ponudnike gozdarskih storitev Metodologija definira ključ (algoritem) in indikatorje (ter indikatorjem določa uteži) na podlagi katerih se ponudnikom dodeli strokovna ocena MojGozdar. Podatki (po indikatorjih) se zbirajo na več načinov: • z ročnim vpisom podatkov v nastavljene obrazce neposredno preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar, • s povezovanjem na druge spletne podatkovne baze (AJPES, IKGLR, FURS). Strokovno oceno MojGozdar se podaja na podlagi: • osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, Inšpektorat RS za kmetijstvo...) in • (spletnega) obrazca na podlagi katerega reprezentativni predstavnik za vse indikatorje poda potrebne podatke in ustrezna dokazila. Spletni vprašalnik omogoča vnos popravkov oz. spremembo podatkov ali ponovni vnos celotnega spletnega vprašalnika. r" Moj Gozdar 4 Pravila strokovne ocene MojGodar. Vstop v strokovno oceno MojGozdar je prostovoljen. Ponudnik in Gozdarski inštitut Slovenije na pobudo ponudnika skleneta pogodbo o sodelovanju za pridobitev strokovne ocene MojGozdar. Predmet pogodbe je določitev medsebojnih pravic in obveznosti glede pridobitve strokovne ocene MojGozdar in uporabe znaka MojGozdar. Podpisu pogodbe sledi podporni del strokovni ocene MojGozdar. Podporni del strokovne ocene MojGozdar omogoča ponudniku podporo pri pripravi spletne vloge in predstavitev indikatorjev, ki bodo ponudniku omogočili izpolnjevanje zahtev potrebnih za pridobitev znamke. Podporni del strokovne ocene zajema tudi pregled in svetovanje glede indikatorjev z namenom doseči čim višji oceno. Ponudnik izpolni spletno vlogo tako, da na sistem MojGozdar v obliki priponk priloži preslikana dokazila. Ob vsakem izbranem indikatorju je opis iz vnaprej določenih smernic, ki služi kot razlaga pri zbiranju in pripravi dokazil. - Skupno število možnih indikatorjev je 28. - Indikatorji imajo vnaprej določeno število možnih točk. - Indikatorji skupno prinesejo 100 točk. - Noben indikator ni obvezen. Izvajalec sam presodi katere bo predložil. Obvestilo o izpolnjenem obrazcu se krbniku spletnega informacijskega sistema MojGozdar. V okviru presoje strokovne ocene MojGozdar s strani GIS pooblaščena oseba(v nadaljevanju presojevalec) opravi neodvisno strokovno presojo vloge, ki jo je ponudnik posredoval v presojo preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar, ter določi ali so dokazila ustrezna in za vsak izbran indikator določi oceno ustreznosti. Na podlagi zadnje presoje se po vnaprej določeni enačbi dodeli ocena (storži) in vnos spletne vloge se onemogoči za čas trajanja neodvisne strokovne ocene. 5 Obrazec za spletni sistem MojGozdar.si Obrazec vključuje naslednja polja: - Naslov posameznega indikatorja - Opis indikatorja - Dodajanje datotek oz. dokazil - Komentar izvajalca - Ocena ustreznosti indikatorja - Št. doseženih točk / št. možnih točk na indikator f* Moj Gozdar PRIMER OBRAZCA ZA POSAMEZNI INDIKATOR: INDIKATOR Xi.j 0/Xi točk Prostorza opis indikatorja in smernice za evaivacijo izbranega indikatorja. Vsmernicah je opredeljen nabor dejavnikov, ki morajo biti razvidni iz dokazil. Choose File Polje za nalaganje priponk (predlagamo, da se izvajalcem omogoči, da naložijo več priponk). Prostorza komentar izvajalca ceno ustreznosti dodeli presojevalec na podlagi pregleda dokazil. Ocena ustreznosti je lahko v obliki »drop-down« menija ali »radio« gumbov. Ocena je lahko tudi v obliki storžev in se pretvori v deleže (npr. polovica storža predstavlja vrednost 0.1, medtem ko 5 storžev predstavlja vrednost 1). Prostorza komentar presojevalca Legenda za programersko in oblikovalsko ekipo: Prostor s statično opisno vsebino Prostor, ki ga ureja/izpolnjuje izvajalec □ Prostor, ki ga ureja/izpolnjuje presojevalec (skrbnik neodvisne strokovne ocene) r" Moj Gozdar 6 Uteži posameznih indikatorjev Že na prvi pogled je jasno, da so določeni indikatorji bolj pomemni od drugih in s tem se postavlja vprašanje kako jih ovrednotiti oz. jim določiti uteži. V projektni skupini je prevladalo mnenje, da se v določanje uteži vključili večje število deležnikov. Za določanje uteži je bila izbrana metoda Analitic Hierarcy Process, ki temelji na parnih primerjavah. Oblikovan je bil poseben MS Excel obrazec na podlagi katerego so udeleženci presojali vse možne pare. Gre za precej obsežno metodo, saj je moral vsak od anketirancev presojati okvirno 100 parov. Tako je izvedba ankete trajala od 30 do 45 minut. Strokovno mnenje je podalo 70 deležnikov. Končni rezultat izmenjave mnenje je seznam indikatorjev in njim pripadajoče maksimalne vrednosti (uteži). Pri anketah je sodelovalo 12 predstavnikov ponudnikov storitev, 11 predstavnikov društev lastnikov gozdov, 25 raziskovalec, 4 predstavniki svetovalne službe za kmetijstvo in gozdarstvo in 4 predstavniki ministerstva in 14 predstavnikov javne gozdarske službe. Kar je skupno 70 anketirancev. Preglednica 2: Razvrstitev anketirancev po interesni sku Stopnja izobrazbe < VI/2. VI/2. VII.; VIII/1.; VIII /2. Skupaj Starostna kategorija 20 -29 30 -39 40 -49 50 -64 65 -75 20 -29 30 -39 40 -49 50 -64 65 -75 20 -29 30 -39 40 -49 50 -64 65 -75 Gozdarsko podjetje 1 2 4 2 1 0 1 1 12 Predstavnik društva lastnikov gozdov 1 1 2 1 2 3 1 11 Raziskovalci 1 5 2 1 3 5 7 1 25 Svetovalne službe 1 1 1 i 1 4 Javne službe 1 3 6 3 3 2 18 Skupaj 1 2 0 3 1 8 9 11 9 1 3 6 11 5 0 70 7 38 25 pini, izobrazbi in starosti f" Moj Gozdar Preglednica 3: Uteži po indikatorjih Indikator Poklicno usposabljanje zaposlenih Strokovna izobrazba zaposlenih Pogodbe o zaposlitvi Družbena odgovornost do zaposlenih Zaposlovanje invalidov Periodični pregled strojev in opreme Služba za zagotavljanje varnosti Evidenca poškodb Promocija zdravja na delovnem mestu Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 Upravljanje z nevarnimi odpadki Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi Zmanjšanje emisij škodljivih snovi Uporaba biorazgradljivih olj Raba obnovljivih virov energije FSC/PEFC certifikat Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) Sistem upravljanja s strankami Register pohval in pritožb Javnost podatkov Dolgoročne in trajne pogodbe Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predelava itd. Naložbe v osnovna sredstva Dodana vrednost na zaposlenega Sodelovanje ali finančna podpora v lokalnih projektih Članstvo v interesnih združenjih Identifikacijska št. Skupna ocena XI X2 X3 X4 X5 X6 X7 X8 X9 X1C XII X12 X13 X14 X15 X16 X17 X18 X19 X20 X21 X22 X23 X24 X25 X26 X27 X28 "r Moj Gozdar 7 Kriteriji za dodelitev strokovne ocene MojGozdar Ocene posameznih indikatorjev se izračunajo v skupno oceno po vnaprej določeni enačbi: X = X$ X Y$ + X( X &(+ . . . + X28 X Y28 Kjer je: X skupna ocena Xi uteži posameznega indikatorja Yi delež ustreznosti indikatorja s strani presojevalca Strokovna ocena MojGozdar se kategorizira po principu storžev. Upoštevajo se naslednje robne vrednosti: - 1 storž pridobi ponudnik, ki v spletno vlogi za strokovno oceno vnese podatke o mehanizaciji in podatke o storitvah, - 2 storža pridobi ponudnik, ki dosega 20 točk - 3 storže pridobi ponudnik, ki dosega 30 točk - 4 storže pridobi ponudnik, ki dosega 40 točk - 5 storžev pridobi ponudnik, ki dosega 50 točk 8 Časovni termin podelitve strokovne ocene MojGozdar Strokovna ocena MojGozdar se podeli za obdobje treh let. Načrtovani so letni nenapovedani pregledi, kjer GIS preveri dokumentacijo MojGozdar sistema. Ponudnik lahko dva meseca pred iztekom triletnega obdobja GIS zaprosi za podaljšanje nadzornega obdobja MojGozdar. Obveznosti ponudnika po podelitvi strokovne ocene MojGozdar so naslednje: - v roku enega meseca sporočiti vse spremembe, ki bi vplivale na spremembo kategorijzacije znaka - enkrat letno posodobiti podatke o stanju mehanizacije, ki jo uporablja za opravljene storitve - enkrat letno poročati o količinah izvedenih storitev za storitve, ki jih ponuja preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar izpolniti druge določbe, ki mu jih bo presojevalec naložil s poročilom o skladnosti. r" Moj Gozdar 9 Opis dokumentacije po indikatorjih 9.1 Periodični pregled strojev in opreme V Pravilniku o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št. 101/2004; 43/2011) je delovna oprema opredeljena kot vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu. Uporaba delovne opreme je vsaka dejavnost, pri kateri se uporablja delovna oprema, kot npr. zagon, uporaba in ustavitev opreme, njen transport, popravilo, vzdrževanje, sprememba, ki ne spreminja funkcionalnih lastnosti delovne opreme, strežba, servisiranje in čiščenje. Šesti odstavek 19. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) delodajalcu narekuje, da mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja tako, da z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Po 9. členu Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme omenjenega v prvem odstavku mora delodajalec zagotoviti, da delovno opremo po namestitvi in pred prvim zagonom ali po premestitvi na drugo delovno mesto, pregleda pristojna oseba, ki izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi. Prav tako mora delodajalec zagotoviti nadzor nad delovno opremo, katere uporaba je lahko škodljiva za delavce: - z rednimi kontrolnimi pregledi in, kjer je potrebno, s preizkusi, ki jih opravijo pristojne osebe v skladu s predpisi, - s posebnimi pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe, če pride do izjemnih okoliščin, ki lahko ogrozijo varnost delovanja delovne opreme (npr. sprememba načina dela, poškodba opreme pri delu, nevarni pojav ali daljše obdobje nedelovanja), da se zagotovi upoštevanje varnostnih in zdravstvenih zahtev ter pravočasno odkrivanje in odpravljanje napak. Delodajalec mora po 43. členu Pravilnika o varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme zagotoviti periodične preglede in preskuse delovne opreme v rokih, ki jih je določil proizvajalec. V primeru, da proizvajalec ne določi roke za periodične preglede, mora delodajalec zagotoviti periodične preglede in preskuse v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev. Pravilnik o varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme v 5. členu narekuje, da mora delodajalec pridobiti in hraniti vso dokumentacijo, iz katere je razvidno, da delovna oprema ustreza predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam. Periodične preglede delovne opreme lahko izvaja zunanja strokovna služba z ustreznim dovoljenjem za delo, ki ga izda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Seznam ustreznih ponudnikov je objavljen na spletni strani ministrstva. Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Uradni list RS, št. 42/2003, 35/2011, 43/2011) določa, da lahko ustrezno usposobljen strokovni sodelavec opravlja periodične in druge preglede ter preizkuse delovne opreme. Pogoji za opravljanje strokovne naloge: r" Moj Gozdar - za opravljanje naloge mora delavec imeti tehnično opremo iz točke B, Priloge 1 tega pravilnika, - če delovna oprema, ki jo pregleduje, ni na seznamu opreme iz Priloge 2, mora imeti delavec višjo strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu, - če je delovna oprema, ki jo pregleduje na seznamu opreme iz Priloge 2, mora imeti delavec višjo strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu. Organizacija po pregledu opreme prejme Zapisnik o pregledu in preizkusu delovne opreme. V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji za varnost prejme tudi potrdilo. Če pogoji niso izpolnjeni, so v zapisniku navedene pomanjkljivosti, ki jih mora organizacija odpraviti pred izdajo potrdila. Trajni arhiv dokumentacije v zvezi s pregledi in preizkusi delovne opreme obsega: - seznam delovne opreme, - potrdilo in zapisnik o pregledu in preizkusu delovne opreme, - proizvajalčevo dokumentacijo za delovno opremo (izjava o skladnosti, CE oznaka, navodila za uporabo), - pisna navodila za varno delo z delovno opremo, - dokumente o nadgradnji ali rekonstrukciji delovne opreme (tehnična mapa, ocena tveganja za stroj, izjava o skladnosti, CE oznaka, navodila za uporabo), - dokumentacijo o izvedenih popravilih, servisih, vzdrževanju itd. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno(6 točk): - Organizacija zagotavlja nadstandardno vzdrževanje strojev, periodičnost pregledov je pogostejša kot jo določa zakonski minimum oz. proizvajalec. Organizacija na ta način zagotavlja preventivne preglede, ki vplivajo na manjšo pogostost zastojev in okvar. - Organizacija ima urejen trajni arhiv v zvezi s pregledi in preizkusi delovne opreme (zapisnik in potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme). Delno ustrezno (3 točke): - Organizacija ima urejen trajni arhiv v zvezi s pregledi in preizkusi delovne opreme (zapisnik in potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme). Dokazila: Organizacija priloži zadnji veljavni zapisnik in potrdilo o pregledu delovne opreme. Da organizacija opravlja vzdrževanje strojev priloži ustrezen dokument, na katerem je razvidno periodično preventivno vzdrževanje strojev (npr. dolgoročno pogodbo z zunanjim izvajalcem, ki opravlja preglede in dnevnik pregledov zaposlenega notranjega strokovnega sodelavca). f" Moj Gozdar 9.2 Služba za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec se lahko sam odloči, da bo vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu prevzel sam ali pa mora za to pooblastiti zunanjo osebo, ki mora imeti primerno strokovno izobrazbo in ustrezna potrdila. Zunanja strokovna služba je torej pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ima dovoljenje ministra, pristojnega za delo, za opravljanje strokovnih nalog in kateri delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog varnosti pri delu. Delodajalec lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu pooblasti zunanje strokovne službe, katere mora seznaniti z vsemi dejavniki, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavcev pri delu. Te službe morajo imeti omogočen dostop do podatkov o tveganjih, varnostih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov. Če se delodajalec odloči, da bo vodenje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu prevzel sam, mora to delo opravljati usposobljen strokovni delavec. Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Uradni list RS, št. 42/2003, 35/2011, 43/2011) določa, da lahko posameznik pridobi dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog: 1. Opravljanje periodičnih in drugih preiskav fizikalnih, kemičnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju. Pogoji za opravljanje strokovne naloge: - delavec mora imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, - opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu, - za opravljanje naloge mora delavec imeti tehnično opremo iz točke A, Priloge 1 tega pravilnika. 2. Opravljanje periodičnih in drugih pregledov in preizkusov delovne opreme. Pogoji za opravljanje strokovne naloge: - za opravljanje naloge mora imeti delavec tehnično opremo iz točke B, Priloge 1 tega pravilnika, - če delovna oprema, ki jo pregleduje, ni na seznamu opreme iz Priloge 2, mora imeti delavec višjo strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu, - če je delovna oprema, ki jo pregleduje na seznamu opreme iz Priloge 2, mora imeti delavec višjo strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu. 3. Izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti. Pogoji za opravljanje strokovne naloge: - delavec mora imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu, f" Moj Gozdar - delavec ima lahko tudi visoko strokovno izobrazbo z naslovom varnostni inženir, 10 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu. 4. Pripravljanje in izvajanje usposabljanje delavcev za varno delo. Pogoji za opravljanje strokovne naloge: - delavec mora imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu in osnovna andragoška znanja, - osnovna andragoška znanja se dokazujejo s potrdilom o opravljenem usposabljanju v obsegu 24 pedagoških ur. Opravljen strokovni izpit je pogoj za opravljanje vseh zgoraj naštetih strokovnih nalog. V Prilogi 2, Pravilnika o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 109/2011) je opredeljeno, da udeleženec, ki pristopi k opravljanju izpita, pridobi znanja in obdobne preglede in preizkuse delovne opreme: 1. način pridobivanja vhodnih podatkov za izvedbo obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, 2. varnost proizvodov, 3. izvedba obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme: o postopek preiskave posameznega parametra o merjenje posameznih veličin o dokumentiranje rezultatov meritev z navedbo referenčnih vrednosti o postopki v primeru neustreznosti 4. postopki, ki se uporabljajo pri obdobnih pregledih in preizkusih delovne opreme 5. tehnična oprema, ki je potrebna za izvedbo obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, 6. vsebina zapisnika in potrdila, 7. predpisi in standardi, ki so podlaga za izvedbo obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (4 točke): Organizacija je usposobila ali zaposlila strokovnega delavca, ki opravlja naloge varnosti pri delu. Dokazila: Podjetje priloži dokument s katerim dokazuje, da zaposluje strokovnega delavca, ki ima ustrezne pogoje za opravljanje nalog s področja varnosti pri delu. 9.3 Evidenca poškodb Po 66. in 67. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012) se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fizioloških 27 f" Moj Gozdar stanj organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo utrpi poškodovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo, ter tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Na podlagi 41. člena Zakona o varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) mora delodajalec v najkrajšem možnem času Inšpektoratu Republike Slovenije za delo prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oz. nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Prav tako 59. člen zakona opredeljuje, da mora samozaposlena oseba inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen ali nevaren pojav. Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 54/2013) v 2. členu določa, da delodajalec prijavi nezgodo pri delu na obrazcu ER-8, ki je priloga omenjenemu pravilniku. Za izpolnjevanje obrazca potrebujemo navodila, šifrante ter opis in pojasnila posameznih podatkov. Podatki, ki se zberejo na nivoju države in Evropske unije so pomembni za preprečevanje nezgod v bodoče. Obrazec obsega dve strani in ga je potrebno izpolniti v štirih izvodih. En potrjen izvod se vrne delodajalcu, en izvod se hrani v medicinski dokumentaciji poškodovanca pri osebnem zdravniku, dva izvoda pa izbrani zdravnik posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, od katerih en izvod prejme Nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Delodajalec mora po 61. členu Zakona o varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) hraniti vso dokumentacijo ki se nanaša na nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni povezane z delom ter njihove vzroke. Podjetje oz. organizacija mora voditi evidenco o nezgodah pri delu in poškodbe, ki se zgodijo njihovim zaposlenim/izvajalcem. Za doseganje omenjenega kriterija lahko služi shranjena dokumentacija o nezgodah (potrjeni obrazci ER-8) ali kakšna druga podatkovna zbirka o nezgodah. Ta mora vsebovati sklop podatkov o delodajalcu, poškodovancu in prijavitelju. Najpomembnejši so pa seveda podatki o sami nezgodi. Podatki o nezgodi so ključni za nadaljno analizo same nezgode, ki jo mora po dogodku opraviti organizacija. Vsako nezgodo je potrebno raziskati ne glede na njeno pomembnost, saj na ta način zmanjšamo možnost ponovitve podobnega dogodka. Z interno raziskavo želimo torej ugotoviti temeljni vzrok za nastanek le-te. Ko razjasnimo vzroke za nastanek nezgode sledi priprava preventivnih ukrepov za preprečitev ponovne tvegane situacije. V končni fazi izvedemo revizijo ocene tveganja na delovnem mestu in izvedemo program usposabljanja za vse zaposlene. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točki): - Organizacija je po nezgodi v obliki tehničnih rešitev ali izobraževanja za zaposlene sprejela ukrepe za preprečitev podobnih nezgod v prihodnje. r" Moj Gozdar Dokazila: Organizacija mora priložiti skeniran dokument, s katerim dokazuje, da je opravila interno raziskavo dogodka in sprejela ukrepe za preprečitev nadaljnjih podobnih nezgod. Ukrepi so lahko izvedeni na različne načine, kot primer jih navajamo v obliki tehničnih rešitev in izobraževanja. V primeru, da se je podjetje odločilo za ukrepe v obliki tehničnih rešitev priloži račun nabavljene opreme (npr. račun senzorjev proti prevrnitvi traktorja). Če je bil ukrep izveden v obliki izobraževanja, organizacija priloži račun plačila akontacije za izobraževanje. 9.4 Promocija zdravja na delovnem mestu Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki so namenjeni vsem delavcev. Izvajajo se za vse delavce pod enakimi pogoji, z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Pravne podlage podaja Zakon o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1; UL 43/11; v nadaljevanju: zakon). V skladu s 6. in 32. členom tega zakona mora delodajalec promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva in tudi način spremljanja njenega izvajanja. Ministrstvo pristojno za zdravje izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu. Smernice se objavljene na spletni strani ministrstva pristojnega za zdravje in ministrstva, pristojnega za delo. Po omenjenih smernicah mora delodajalec promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati v izjavi o varnosti z oceno tveganja, kar določa 27. točka 76. člena zakona. Načrt promocije zdravja na delovnem mestu je lahko priloga/aneks k obstoječi oceni tveganja, podpisana s strani direktorja. Promocija zdravja na delovnem mestu je skupno prizadevanje delavcev, delodajalcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu. Lahko rečemo, da gre za aktivno podporo delodajalca pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Bolj zdrav delavec je posledično tudi bolj zadovoljen, hkrati pa to pomeni manjše stroške za delodajalca in zdravstveno zavarovalni sistem zaradi bolniških odsotnosti. Za učinkovito pripravo in izvajanje programa promocije zdravja in dobrega počutja so ključna sledeča načela: - programi promocije zdravja so komplementarni z zakonskimi zahtevami s področja varnosti in zdravja pri delu, - program je stroškovno učinkovit (in ne nujno drag) - vsebine programov naj izhajajo iz potreb zaposlenih, - program izvajajo zaposleni, - program je prostovoljen, - programi naj vključujejo ukrepe/aktivnosti usmerjene v organizacijo dela, delovno okolje in spremembe vedenj posameznika, - trajnost izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točki): - Organizacija ima izdelan program promocije zdravja na delovnem mestu. - Če organizacija nima izdelanega programa promocije zdravja na delovnem mestu svojim delavcem zagotavlja eno izmed naslednjih aktivnosti: t Moj Gozdar o promoviranje zdrave prehrane (sadje na delovnem mestu itd.) o promoviranje telesne dejavnosti (kolektivna udeležba na športnih tekmovanjih, tedenska rekreacija delavcev, nabava koles za transportno mobilnost itd.) o izboljšanje delovnega okolja (motivacijske delavnice itd.) Dokazila: Podjetje priloži program promocije zdravja na delovnem mestu. Lahko je kot priloga/aneks k »Izjavi varnosti z oceno tveganja«. S tem podjetje dokazuje, da po 27. točki 76. člena Zakona o varnosti in zdravja pri delu izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu. V primeru, da organizacija izvaja le določene aktivnosti, ki sledijo smernicam promocije zdravja na delovnem mestu, priloži račun, ki potrjuje izvajanje dejavnosti (račun o nabavi koles, plačilu tedenske rekreacije, plačilo akontacije na športnih tekmovanjih itd.) 9.5 Poklicno usposabljanje zaposlenih Učenje v organizaciji je proces, s katerim organizacija spoznava procese in stanja v okolju in se jim prilagaja. Ker je okolje zelo turbulentno, se mora organizacija velikokrat odzvati zelo hitro. Uspešnejša je tista organizacija, ki se uči hitreje. Izobraževanje ima vsekakor ugodne učinke, zato se morajo člani organizacije učiti (Ferjan, 1999). Izobraževanje se nanaša na pridobivanje znanj, izobrazbe za določeno delo; usposabljanje pa je zasnovano na oblikovanju sposobnosti, spretnosti, navad, ki jih posameznik potrebuje za izvajanje določenega dela, nalog. Učenje je kompleksno povezovanje pridobljenih znanj, njihovo prilagajanje in uresničevanje v praksi (Možina in sod., 2002). Ne glede ali je temeljna dejavnost organizacije proizvodnja ali opravljanje storitev, je izobražen in usposobljen kader temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti. Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na delovnem mestu zato vse bolj pridobivajo na veljavi. Organizacije se vse bolj zavedajo, da sodi izobraževanje med ključne dejavnike, ki vplivajo na pridobivanje in vzdrževanje konkurenčne prednosti vsakega podjetja. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; 78/13; 47/15; 33/16; 52/16; 15/17) opredeljuje izobraževanje delavcev v 170. in 171. členu. Delavec ima pravico in dolžnost stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranjanje zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Delodajalec je dolžan zagotoviti usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem moč izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje iz zgoraj naštetih razlogov, potem tudi sam nosi stroške izobraževanja. Prav tako ima delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja po napotitvi delodajalca ali v lastnem interesu, pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Podrobneje to področje ureja sama pogodba o izobraževanju ali kolektivna pogodba. Kolektivna pogodba za gozdarstvo (Uradni list RS, št.16/05; 37/06; 19/08; 99/08; 30/09; 46/10; 44/15) prav tako določa, da imajo delavci pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje. r" Moj Gozdar Delavec, ki se izobražuje v interesu delodajalca in je to organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal. Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu najmanj: - tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti, - pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja, - deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti, - petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli, - deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju, - petindvajset delovnih dni za magistrski izpit, - petindvajset delovnih dni za doktorat, - deset delovnih dni za strokovni izpit. Zgoraj našteto delavcu pripada v primeru, ko prvič opravlja izpit. Poleg tega mu pripada povračilo stroškov povezanih z izobraževanjem: prevoz, kotizacija, šolnina, stroški prehrane in stroški bivanja. Ključna pa je pogodba o izobraževanju, ki je sklenjena med delodajalcem in delavcem. Znotraj nje se določijo vse obveznosti in pravice v relaciji med delodajalcem in delavcem. Delodajalec mora delavcu, ki ga je napotil na izobraževanje, po uspešno zaključenem izobraževanju zagotoviti ustrezno delo v skladu s pridobljeno izobrazbo. V primeru, da delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške izobraževanja. Traven (1998) navaja, da je proces usposabljanja sestavljen in naslednjih faz: določitev potreb po usposabljanju, določitev ciljev usposabljanja, oblikovanje načrta programov usposabljanja, zagotovitev izvedbe usposabljanja, izvedba, ocenitev in po potrebi izboljšava. Potrebe po usposabljanju se lahko predvidevajo na podlagi različnih kazalnikov, kot so težave pri izvedbi nalog, nova tehnologija, preoblikovanje vrste dela, novi zakonski predpisi, spremembe v porabnikovih zahtevah, novi proizvodi ali pomanjkanje spretnosti zaposlenih delavcev. Na podlagi omenjenih kazalnikov lahko ugotovimo, ali usposabljanje ustreza strateškim ciljem podjetja. Glede na potrebe se oblikuje načrt usposabljanja. Oceno uspešnosti usposabljanja opravimo z namenom, da ugotovimo, ali je bilo usposabljanje glede na vložene stroške in pridobljene koristi uspešno ter kakšne izboljšave pri usposabljanju so še mogoče, da bi bilo to še učinkovitejše in stroškovno ugodneje. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (9 točk): - Organizacija ima z zaposlenimi sklenjeno pogodbo o izobraževanju. - Organizacija ima za svoje zaposlene izdelan načrt usposabljanja. - Organizacija skrbi za redno izobraževanje ali usposabljanje zaposlenih in tudi krije stroške izobraževanj. Dokazila: Organizacija priloži skenirano individualno pogodbo o izobraževanju in načrt usposabljanja za svoje zaposlene. Poleg individualne pogodbe o izobraževanju kot dokazilo šteje tudi eden izmed navedenih dokumentov: r" Moj Gozdar skenirani certifikati, ki jih zaposleni pridobijo na izobraževanjih (licence za arboriste itd.) skeniran račun plačila kotizacije za seminarje (npr. strokovno - raziskovalni dogodki) druga potrdila o usposabljanjih (usposabljanje za delo z arboristično vrvno tehniko, upravljanje dvižne košare). 9.6 Strokovna izobrazba zaposlenih Podjetja si želijo ustrezno izobraženo in usposobljeno delovno silo, saj jim slednja pomeni pot do uspeha in konkurenčne prednosti na trgu. Da bi to dosegla, morajo aktivno delovati na področju izobraževanja svojih zaposlenih in jih ustrezno motivirati za vključevanje v dodatna izobraževanja (Keser, 2012). Če je bilo v preteklosti fizično premoženje podjetja izpostavljeno kot ključni vir uspešnosti, pa v današnjem času dajemo primarno vlogo človeškemu kapitalu. Kovač (1999) človeški kapital definira kot zmožnost in sposobnost zaposlenih, da s svojim znanjem in izkušnjami sodelujejo v delovnem procesu ter rešujejo poslovne probleme. Visoka stopnja človeškega kapitala namreč pomembno vpliva na višjo stopnjo učinkovitosti in uspešnosti organizacije, in sicer predvsem na višjo stopnjo profitabilnosti, rasti in razvoja organizacije, zadovoljevanje konkurenčne prednosti in višjo stopnjo ugleda organizacije. Uspešnost podjetja kot celote je tako odvisna od posameznika in njegove delovne uspešnosti. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so njihovi zaposleni lahko ključni dejavnik pri pridobivanju določenih konkurenčnih prednosti pred drugimi organizacijami, zato ogromno vlagajo v znanje zaposlenih. Pogosto se srečujemo s pojmoma usposabljanje in izobraževanje. Pri usposabljanju govorimo o procesu, ki je specifično usmerjen v razvijanje posameznikovih sposobnosti, ki jih ta potrebuje za opravljanje natančno določenega dela. Po drugi strani pa formalno izobraževanje posameznika pripravlja za več možnih delovnih situacij, navzven pa se to kaže v enotnosti znanj in sposobnosti. Lipuš (2011) navaja, da je dodatno praktično usposabljanje le komplementarno splošnemu izobraževanju, ki pa ga ne more zamenjati. Brez zadostne osnove in temeljne izobrazbe delovno izkustvo in dodatno izobraževanje nimata pomembnega učinka na produktivnost. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (7 točk): - V organizaciji je zaposlenih vsaj 20 % osebja z izobrazbo podravni 6/1 (tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba). Dokazovanje: Organizacija za dokazovanje priloži preslikani dokumenti spričevala zaposlenih, ki dosegajo navedeno raven izobrazbe. Zadostuje tudi, da organizacije omogoči vpogled v dokumentacijo s strani skrbnika pooblaščeni osebi tekom podpornega obiska. r" Moj Gozdar 9.7 Pogodbe o zaposlitvi Cilj vsakega delodajalca je ustvariti podjetje, ki z uspešnim poslovanjem ustvarja čisti dobiček. Za dosego tega cilja mora podjetje širiti svoje poslovanje, kar pomeni, da mora delodajalec zaposliti usposobljene delavce, ki jim lahko zaupa in so motivirani za dobro opravljanje svojega dela ter pripravljeni to delo tudi nadgrajevati. Postopek zaposlovanja je v Republiki Sloveniji že utečena praksa. Delodajalec najprej objavi prosto delovno mesto, na katerega se prijavijo potencialni delavci. Med njimi izbere primerne kandidate, ki jih povabi na razgovor, nato pa na podlagi tega izbere ustreznega kandidata, s katerim podpišeta pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, ki ureja delovno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Najbolj tipična je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar pa so med delodajalci vedno bolj priljubljene tudi atipične pogodbe o zaposlitvi, kot so: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi za delo na domu ipd. Z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti so urejene pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavca. Delodajalec mora delavca ob začetku dela seznaniti z vsemi obveznostmi in odgovornostmi, ki jih bo imel pri opravljanju dela. Prav tako mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, plačilo za delo in varnost pri delu (Peternelj, 2012). Za uspešnost in kakovost opravljenega dela je zelo pomembna motivacija, ki delavca spodbuja za nadaljnje delo in ga vodi k doseganju ciljev. Motivacijo lahko ločimo na notranjo in zunanjo. Notranja motivacija je predvsem odvisna od osebnih lastnosti posameznika in se odraža kot lastna želja zaposlenega za doseganje skupnih ciljev. K zunanji motivaciji pa sodijo odnosi s sodelavci, plačilo za delo, napredovanje itd. Motivacija torej zaposlenim prinaša zadovoljstvo, kar na dolgi rok pomeni uspešnost delovnih procesov, ki zadovoljstvo prinašajo tudi delodajalcu (Peternelj, 2012). Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja (zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). Delavcu pa izročiti fotokopijo prijave. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (5 točk): - Organizacija vsaj 70% svojih zaposlenih zaposluje za nedoločen čas. - Organizacija svoje zaposlene plačuje več kot znaša povprečna mesečna plača na zaposlenega (v dejavnosti). Dokazovanje: - Organizacija omogoči presojevalcu vpogled v obrazce M1 zaposlenih (Prijava samostojnega podjetnika in delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1) za s.p. ali Prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja za gospodarsko družbo (obrazec M-1) - Drugi dokumenti s katerih je razviden način zaposlitve (določen čas ali nedoločen čas), - izpis bonitene ocene (S-Bon Ajpes, Bisnode ...) ali dokazilo o številu zaposlenih. r" Moj Gozdar 9.8 Družbena odgovornost do zaposlenih V zadnjih letih postaja družbena odgovornost podjetij vse pomembnejša tematika svetovnega gospodarstva. Družbeno odgovorno podjetje lahko deluje na veliko področjih: družbena odgovornost do zaposlenih, okolja, kupcev, države, skupnosti, konkurentov. Družbeno odgovorno ravnanje se torej tiče vseh deležnikov, ki so v kakršni koli interakciji s podjetjem. V našem primeru se bomo osredotočili na družbeno odgovornost do zaposlenih. V vsakem podjetju so znanje, izkušnje in motivacija zaposlenih izrednega pomena. Podjetja naj bi namenjala veliko pozornosti izbiri ustreznih kadrov, izobraževanju, osebnostnemu in strokovnemu razvoju delavcev in ustvarjanju pozitivne klime. Z namenom vzpodbujanja in razvijanja družbeno odgovornega ravnanja podjetij obstaja več različnih certifikatov. Za standarde družbene odgovornosti se podjetja odločajo sama. Razlog za to je želja po dobrem odnosu z zaposlenimi ali pa konkurenčna prednost, ki jo pridobijo s tem standardom. Primeri certifikatov, ki se nanašajo na družbeno odgovornost podjetij: 1. SA 8000 (Standard Social Accountability) je mednarodni standard na področju dela in pravic delavcev, ki obsega osem socialnih prvin: delovni čas, plačila, zdravje in varnost, delo otrok, prisilno delo, pravico do kolektivnih pogajanj, zapostavljanje, disciplinske ukrepe. Skratka, obsega razvoj in presojanje sistemov vodenja, ki podpirajo družbeno sprejemljive delovne prakse in prinašajo korist celotni nabavni verigi. 2. ISO 26000 je mednarodni standard, ki se nanaša na družbeno odgovornost podjetja, izdan pa je s strani mednarodne organizacije ISO (Intrenational Organization for Standardization). Standard se uporablja za vse vrste organizacij, ne glede na njihovo velikost, dejavnost ali lokacijo. V primerjavi s standardom SA8000 zajema poleg družbenih vidikov še ekonomske in okoljske vidike poslovanja. 3. OHSAS 18001 opisuje sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, oziroma opredeljuje zahteve v zvezi s sistemi vodenja poklicnega zdravja. Na ta način lahko podjetja lažje obvladajo varnostna tveganja in povečajo učinkovitost svojega delovanja. Organizacija z uvedenim standardom OHSAS 18001 izkazuje skladnost delovanja s predpisi in zahtevami na področju varnosti in zdravja pri delu ter s tem povečuje svoj ugled v javnosti. 4. Certifikat »Družini prijazno podjetje« predstavlja družbeno odgovoren princip upravljanja organizacije. Zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Pozitivni ekonomski učinki se kažejo v zmanjšanju fluktuacij, bolniških odsotnosti, nege, števila nezgod ter zvečanju zadovoljstva, motivacije in pripadnosti zaposlenih. 5. Certifikat »Družbeno odgovorno podjetje« je analitično - svetovalni postopek, ki temelji na družbeno odgovornem principu upravljanja podjetja. Temelji na smernicah za družbeno odgovornost standarda ISO 26000 ter indikatorjev GRI (Global Reporting Initiative). Podjetjem pomaga pri razumevanju in vpeljavi družbene odgovornosti v poslovanje. Certifikat je primeren za podjetja in organizacije ne glede na velikost, pravno obliko in panogo poslovanja. r" Moj Gozdar Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): Organizacija razpolaga z vsaj enim od naštetih certifikatov. Dokazila: Poleg zgoraj navedenih certifikatov štejejo za ustrezne tudi vsi ostali certifikati, ki se nanašajo na družbeno odgovornost podjetja. Podjetje posreduje skenirane originalne certifikate, strokovna ekipa pa bo preverjala njihovo ustreznost in veljavnost. 9.9 Zaposlovanje invalidov V evropskih državah, kjer je trg dela že vzpostavljen, so za zaščito brezposelnih invalidov, poleg ostalih ukrepov za izenačevanje možnosti zaposlovanja, uvedli tudi zakonsko obvezno zaposlovanje invalidov ali kvotni sistem. Gre za pozitivni ukrep države, s katerim se delodajalcem naloži, da določen delež delovnih mest namenijo invalidom oziroma gre za način obveznega zaposlovanja invalidov (Uršič 1995, Presen 2003, Presen 2004). Kvotni sistem zaposlovanja invalidov je bil v Sloveniji zakonsko uveden s sprejemom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI) leta 2004 in v celoti uveljavljen leta 2006. Določa predpisano število invalidov (med 2 in 6 odstotkov vseh zaposlenih), ki jih mora zaposliti delodajalec glede na dejavnost, ki jo opravlja, in skupno število vseh zaposlenih (Arih, 2016). Uredba o določitvi kvote zaposlovanja invalidov se določa v naslednjih procentih: 2 % kvota: finančno posredništvo, dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje in izobraževanje; 3 % kvota: poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; 4 % kvota: trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe in druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti; 5 % kvota: promet, skladiščenje in zveze, zdravstvo ter socialno varstvo; 6 % kvota: kmetijstvo, lov, gozdarstvo; ribištvo in ribolovne storitve, rudarstvo, predelovalna dejavnost, oskrba z elektriko, energijo, plinom in vodo, gradbeništvo in gostinstvo. Delodajalec ima na izbiro tri načine za izpolnjevanje kvote: - zaposli predpisano število invalidov, - sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem oziroma z zaposlitvenim centrom (nadomestna izpolnitev kvote), - plača prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v višini 70 % minimalne plače/veljavne na dan obračuna) (Erbežnik 2007). Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je vzpodbuda, ki jo lahko uveljavlja delodajalec in sicer le za tiste invalide, ki jih delodajalec zaposluje nad predpisano kvoto. Poleg tega invalidnost teh invalidov ne sme biti posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu. To pravico lahko pri Skladu uveljavljajo tudi delodajalci, ki zaposlujejo manj kot 20 delavcev in zaposlujejo invalide, in samozaposleni invalidi (Arih, 2016). Oprostitev plačila prispevkov PIZ po odločbi Sklada velja za ves čas preseganja kvote (Kos 2010, 20-21). f" Moj Gozdar Nagrado za preseganje kvote lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto in tisti delodajalec, ki zaposluje invalide, če zaposluje manj kot 20 delavcev, katerih invalidnost ni posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu (Arih, 2016). Nagrada za preseganje kvote je v višini 20 % minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Sklad prične izplačevati nagrado v 30 dneh od prejema zahtevka ali najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločbe, ki priznava pravico do nagrade. Čas prejemanja nagrade na podlagi odločbe je največ 12 zaporednih mesecev (Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov). Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točke): Organizacija, ki je sposobna dokazati, da zaposluje invalide nad predpisano kvoto dosega kriterije indikatorja. Dokazovanje: - Podjetje posreduje (kopije): o Odločbo s katero je delodajalec upravičen do nagrade za vsak mesec, ko ima zaposlene invalide nad predpisano kvoto. Odločbo izda Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, o potrdila o plačilu prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (Invalidski sklad - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS), o pogodbo o sodelovanju z invalidskim podjetjem oz. zaposlitvenim centrom in skenirane račune (ali dokazilo o plačilu), o ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (s katere je razvidno, da zaposluje invalide). 9.10 FSC/PEFC certifikati Z namenom spodbujanja trajnega gospodarjenja z gozdovi so se na pobudo okoljevarstvenih organizacij začele oblikovati različne mednarodne sheme certificiranja gozdov. Globalno je oblikovanih več različnih sistemov certificiranja gozdov in sledenja lesa. Danes je v svetu uveljavljenih več kot petdeset certifikacijskih shem. Na evropskem trgu sta danes najbolj znana razširjena sistema FSC (Forest Stewardship Council) in PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification). Certifikacijske sheme vključujejo splošen prikaz mednarodno sprejetih standardov za trajnostno gospodarjenje (načela, kriterije, indikatorje), navodila oziroma zahteve za certifikacijo, postopke akreditacije neodvisnega organa, presojo trajnostnega gospodarjenja s certificiranimi gozdovi in promocijo sonaravnega gospodarjenja. Pridobitev certifikatov postaja zelo pomemben pogoj uspešnega delovanja gozdno-lesne industrije. Brez ustreznih certifikatov so možnosti za izvažanje surovin in izdelkov na tuja tržišča r" Moj Gozdar manjše, saj so kupci izdelkov iz lesa vedno bolj okoljsko ozaveščeni. Podjetja, ki imajo certifikat, pridobijo na ugledu in si tako olajšajo dostop na nove trge. FSC (Forest Stewardship Council) je mednarodna in neprofitna organizacija, ki promovira trajnostno, ekonomsko sprejemljivo in socialno pravično gospodarjenje. Izdaja certifikate za gozdove in izdelke, pri katerih se upoštevajo zahtevana načela organizacije. Certifikat je namenjen predvsem večjim lastnikom gozdov in podjetjem. PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification) je mednarodna nevladna in neprofitna organizacija, ki vzpodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Organizacija podpira nacionalne sheme certifikacije gozdov, ki svoje zahteve prilagajajo lokalnim specifikam. PEFC certifikat je namenjen predvsem lastnikom manjših gozdov, ki trajnostno gospodarijo z gozdom. Certificiranje gozdov v skladu s standardoma FSC ali PEFC je popolnoma prostovoljno dejanje lastnikov gozdov in upravljalcev. Veljavnost certifikata je pet let. Za podaljšanje veljavnosti certifikata se mora opraviti ponovna presoja trajnostnega gospodarjenja s strani organa. Certifikacijski organ pa mora vsaj enkrat letno izvajati kontrolo primernosti trajnostnega gospodarjenja. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (5 točk): Organizacija ima pridobljen certifikata FSC ali PEFC. Dokazila: Organizacija posreduje identifikacijski številki za omenjena certifikata, na podlagi katerih se bo preverjala njihova veljavnost. 9.11 Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture Sodobna tehnologija je bistvenega pomena za trajnostno upravljanje z gozdovi. Pri gospodarjenju je treba skrbeti za odpravljanje oz. zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in po drugi strani za ekonomsko učinkovite načine gospodarjenja z naravnimi viri. Dandanes je sodobna tehnologija za spravilo lesa opremljena z naprednimi elektronskimi sistemi (GPS, GIS, IKT,...), ki so lahko odlično uporabljeni za načrtovanje, spremljanje in nadzor gospodarjenja z naravnimi viri. Okoljski vidiki pridobivanja lesa so neposredno povezani z uporabljanimi tehnologijami. Vsaka tehnologija ima namreč določen in značilen vpliv na gozdni prostor, pri čemer je obseg poškodb odvisen od več dejavnikov. Ob pripravi strokovnih podlag za okoljski vidik pri izboru tehnologij je potrebno upoštevati tudi vidike okoljsko učinkovitega sistema gospodarjenja z naravnimi viri. V sklopu mednarodnega projekta EcoWood sedmega okvirnega programa (Owende et all, 2002) so upoštevali naslednje vidike: - zmanjševanje oz. odpravljanje motenj tal (površina tal, korenine, zbijanje tal, plasti inverzije, erozija...), ki običajno nastanejo pri gospodarjenju z naravnimi viri, - v primeru redčenj v največji možni reducirati poškodbe na preostalih drevesih v sestoju, - zmanjševanje oz. odpravljanje škode na vodotokih, r" Moj Gozdar - izboljševanje učinkovitosti oz. produktivnosti gospodarjenja z naravnimi viri, - ter zagotavljanje varnosti ljudi, ki so neposredno vpleteni v procese gospodarjenje z naravnimi viri in sicer z zagotavljanjem usposobljenih operaterjev pri sečnji in spravilu. Izsledki raziskav v literaturi nakazujejo, da je izbrana tehnologija (mehanizacija) zgolj segment v celotnem mozaiku okoljske problematike. Kar pomeni, da je vpliv sečno-spravilnih strojev na okolje odvisen od več dejavnikov. To so predvsem tip tal ter ustreznost izbrane tehnologije določenemu tipu tal, infrastruktura oz. odprtost gozdov s prometnicami (primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi) ter letni čas v katerem se izvajajo dela (npr. strojna sečnja ali spravilo na slabo stabilnih tleh je mogoča le poleti, ko so tla razmeroma suha ali pozimi, ko je površina tal zmrznjena (Owende et all, 2002). Klasifikacija poškodb Negativni vplivi pri gospodarjenju z naravnimi viri so: - Oblikovanje kolesnic in poškodbe koreninskega sistema: ponavljajoče vožnje težke mehanizacije po isti poti vodijo k oblikovanju kolesnic. V skrajnih rastiščnih primerih oz. ob uporabi neprimerne mehanizacije lahko strukturo tal tako spremenimo, da nastane blato. - Zbijanje tal: je posledica tlačenja tal pri čemer se zmanjša prostornina tal, makropore in količina zraka v tleh (Mrhar, 2001). Te poškodbe vodijo do zmanjšanje sposobnosti pronicanja vode v tla. V primeru oblikovanja kolesnic oz. kanalov pa je spremenjen tudi pretok površinske vode (voda hitreje odteče v vodotoke). Zato je pomembna uporaba ustrezne mehanizacije in ustrezna sanacija kolesnic po končani gozdni proizvodnji. - Površinske motnje: nastajajo ob zdrsu med kolesi in tlemi pri zagotavljanju vlečne sile. Obsežnost zdrsa in same površinske motnje je odvisna od več dejavnikov, kot so stanje tal, masa vozila, tip pnevmatik (širina in profil), pritisk v pnevmatikah, potrebna vlečna sila in drugi parametri tal in vozila. - poškodbe sestoja: nastajajo pri vsakokratnem posegu v sestoj zaradi sečnje dreves in predvsem zaradi spravila sortimentov po brezpotju do prve prometnice. Obseg poškodb je odvisen od številnih dejavnikov. Poškodbe v sestojih se kopičijo, da so pri vsakokratnem naslednjem poseku poškodovana povsem nova drevesa (Košir 2000), zato je treba strmeti k tehnološkim rešitvam za zmanjševanje poškodb na sestoju. - Erozija: gozdna proizvodnja lahko pospeši izpiranje tal ter druge erozijske pojave še posebej v hribovitih območjih z različnimi procesi, kot so: o površinska erozija na vlakah o izpiranje tal ob prekomerni odstranitvi vegetacije o povečan površinsko odtekanje zaradi prekomerne odstranitve gozdne vegetacije o ter drugi. Potrebno se je zavzemati za: - zmanjševanje oz. odpravljanje motenj tal (površine tal, korenin, zbijanje tal, plasti inverzije, erozija ...), ki običajno nastanejo pri gospodarjenju z naravnimi viri, r" Moj Gozdar v primeru redčenj v največji možni reducirati poškodbe na preostalih drevesih v sestoju, zmanjševanje oz. odpravljanje škode na vodotokih, izboljševanje učinkovitost oz. produktivnost gospodarjenja z naravnimi viri, Posamične tehnične rešitve za povečanje vlečnih sposobnosti gozdarske mehanizacije in zmanjševanje obremenitev tal oz. koreninskega sistema so že poznani sistemi za povečanje vlečnih sposobnosti: - razporeditev mas na več osi, - hidrostatski pogon, - prestavljanje pod obremenitvijo, - širše pnevmatike z ustreznimi profili, - centralno uravnavanje tlaka v pnevmatikah, - opremljenost z nizkotlačnimi pnevmatikami, - povečana širina naležnega profila pnevmatik, - pravilna izbira namenskih (mokra tla, nakloni, led in sneg) goseničnih trakov oz. tako imenovanih »boogie-gosenic«, - nameščanje alternativnih goseničnih nastavkov na goseničnih strojih (»street-ruber«) ali goseničnih koles, - uporaba pomožnega pogonskega vitla pri delu na večjih naklonih in na občutljivih tleh z veliko verjetnostjo zdrsa pogonskih koles. Okoljska primernost strojev in ergonomski vidik Posredna povezava z okoljsko primernostjo stroja je tudi njegov vpliv na človeka in delovne pogoje - ergonomski vidik. Zmanjševanje obremenitev s hrupom in tresenjem, ki so v procesu pridobivanja lesa izraziti, ni povezano samo z uporabo osebne varovalne opreme, ampak tudi z izbiro mehanizacije z nižjo stopnjo teh obremenitev. Tehnični ukrep v okviru ergonomskega vidika je npr. pri žičniškem spravilu uporaba lažjih sintetičnih vrvi (sidranje). Meje vrednosti dimenzij traktorjev Traktorji kolesniki za delo v gozdu morajo biti primernih dimenzij (moč motorja, mere in mase), da zagotavljajo zadostno vlečno silo, zagotavljajo stabilnost traktorja pri uporabi vitla in sami vleki in pri tem zagotavljajo čim boljšo okoljsko sprejemljivost, oz. so njihove dimenzije v okviru sprejemljivosti za delo v gozdu. Traktorji manjših, a še vedno zadostnih dimenzij, so okoljsko sprejemljivejši saj zahtevajo manjše dimenzije vlak/cest in jih hkrati manj obremenjujejo. Pri traktorjih je ponudba glede na dimenzije (mere, mase, moči) izjemno široka, za določne dela pa se le te gibljejo v določenih okvirih. Za učinkovito delo v gozdu so smiselne minimalne dimenzije na eni in omejitev maksimalnih dimenzij na drugi strani, da je traktor skupaj z nameščenim priključnim strojem še sprejemljiv za delo na omejenem prostoru v gozdu. Razmerje med močjo traktorja in nazivno vlečno silo vitla (indeks vlečne sile) Za učinkovito in okoljsko čim bolj sprejemljivo delo v gozdu morata biti traktor in vitel medsebojno dimenzijsko usklajena. Dimenzije traktorja morajo biti v ustreznem razmerju z nazivno vlečno silo vitla. Pri uporabi gozdarskih traktorskih prikolic je kritična točka, gledano z okoljskega vidika, izvoz traktorja s prikolico iz gozda, posebej v slabših voznih razmerah, zato lahko pri prikolicah s pogonom lahko pričakujemo manj poškodb tal zaradi manjšega zdrsa f" Moj Gozdar pogonskih koles traktorja. Pri zbiranju lesa z vitlom ob uporabi daljinskega krmiljenja vitla, poleg učinkovitejšega in lažjega dela, zagotavljamo boljši nadzor med zbiranjem bremena (gozdnih sortimentov) in tako manjše poškodbe gozdnega mladja in še stoječega drevja. Praviloma mora organizacija pri nakupu mehanizacije upoštevati priporočila proizvajalca kakšna dimenzija traktorja (praviloma izražena v moči motorja) je najbolj priporočljiva za konkretni vitel ali prikolico. Gozdarska nadgradnja traktorjev za delo v gozdu Gozdarska nadgradnja mora biti zasnovana ob upoštevanju zahtev za učinkovito delo v gozdu pri spravilu lesa (naletno odrivna deska), zagotavljanju varnosti pri delu v gozdu (ojačitev in zaščita kabine) in preprečevanju poškodb stroja, ki bi lahko imela tudi negativne vplive na okolje (zaščiteno podvozje). Izdelana mora biti v skladu s predpisi in standardi s področja varnosti strojev. Okoljsko usmerjeno načrtovanje in izvedba gozdarskih storitev V preteklosti je bilo v Avstriji nekaj poskusov vrednotenja ponudnikov del na podlagi pregleda delovišča po opravljeni storitvi po načelu 'Bonus-Malus' (Ofner, 2005), a se tak pristop ni uveljavil v širšem obsegu. Sistem zagotavljanja kakovosti dela je bistven predpogoj za povečanje sprejemljivosti izkoriščanja gozdov s strojno sečnjo. Pri tem je potrebno dosegati minimalne zahteve pri pripravi in organizaciji strokovnega dela ter učinkovit nadzor in posledice v primeru odstopanj od specifikacij. Osnovna ideja Bonus/Malus sistema je vnaprej dogovorjen način nagrajevanja izvajalca, ki je izvedel strojno sečnjo brez večjih negativnih vplivov na sestoj in tla (dvig plačila za 2 %) oz. način znižanja plačila storitve (za 1 %) v primeru, da poškodbe presegajo vnaprej dogovorjene standarde. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so predstavili metodologijo za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike (Triplat et al., 2016). Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. Odločitvena matrika je skupaj s tehnološkimi modeli pripomoček za izvedbeno načrtovanje procesa pridobivanja lesa in lesne biomase na konkretnih deloviščih. Z njeno uporabo ne dosegamo neposredne racionalizacije proizvodnje, ampak artikuliramo okoljske vidike proizvodnih verig v gozdu, zlasti tistih, ki vsebujejo tako pridobivanje lesa kot pridobivanje zelenih sekancev. Odločitvena matrika je namenjena predvsem pripravi dela, a jo je mogoče s pridom uporabiti tudi med izvajanjem del, ko se spremenijo delovne razmere: - spremenijo se vlažnostne razmere v delovišču, - pokvaril se je stroj in izbrati je treba nadomestno mehanizacijo, - zaradi zapolnitve kapacitet se uporabi drug/nepredviden stroj. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (6 točk): Organizacija je sposobna dokazati: f" Moj Gozdar investicije v okoljsko primernejše tehnologije (mehanizacijo), uporabo sistema za okoljsko usmerjeno načrtovanje in izvedbo gozdarskih storitev. Dokazovanje: - homologacijski dokument (potrdilo o skladnosti) tudi za neregistrirane traktorje (se priloži pri zahtevku za izplačilo) - dokazilo o vzpostavitvi sistema skrbnega ravnanja in varovanja sestoja, tal in gozdne infrastrukture 9.12 Zmanjšanje emisij škodljivih snovi v izpušnih plinih pri strojih Promet je zaradi lastne porabe energije glavni povzročitelj pritiskov na okolje. Potniški in tovorni promet porabi veliko energije, s čimer povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka. Med negativne vplive prometa na okolje štejemo tudi spremembe rabe zemljišč zaradi gradnje prometne infrastrukture, nastajanje odpadnih motornih vozil in drugih, tudi nevarnih odpadkov, hrup, izlive nevarnih snovi v okolje ob prometnih nesrečah in okvarah vozil ter motenje naravnih habitatov prostoživečih živali (Arso, 2009). Vse več tovora je prepeljanega, prevozne razdalje so vse daljše, prevozi vse pogostejši. Vse večji delež prepeljanega tovora na transportnem tržišču je pripadlo cestnemu tovornemu prometu. Vse to je pripeljalo do vse večjih emisij CO2 in drugih škodljivih snovi. Poraba energentov v transportu je vse večja, prav tako posledično tudi emisije toplogrednih plinov. Zaradi tehnoloških izboljšav pri vozilih je izkoristek rabe energije vse boljši in so izpusti vse manjši. Tako lahko rečemo, da postaja tudi cestni prevoz vse bolj ekološko sprejemljiv. To je posledica vse bolj strogih ekoloških standardov, namenjenih različnim načinom prevoza. Kvaliteta zraka in okolja na splošno v evropskih mestih še vedno ne ustreza postavljenim normam, ki izhajajo iz zahtev Evropske unije, glede glavnih negativnih vplivov na zdravje ljudi. Obnavljanje voznega parka pozitivno vpliva na zmanjševanje izpustov dušikovih oksidov. Novi motorji in nova vozila na splošno, ki prihajajo na trg v zadnjem času, vse manj onesnažujejo okolje, prav tako je izboljšana tudi učinkovitost porabe goriva. To je pomembno z ekološkega vidika, ne moremo pa zanemariti tudi vpliva na zmanjšanje stroškov. Stroški goriva namreč v zadnjem času predstavljajo zelo pomemben vidik stroškov vsakega podjetja, ne samo transportnega. (Sušnik, 2008). Z Zakonom o varnosti cestnega prometa so bile v naš pravni red prenesene obveznosti EU, ki uvajajo v cestni promet zahteve varstva okolja glede izpustov izpušnih plinov, prevozov nevarnega blaga, omejevanja hitrosti, ravnanja z izrabljenimi vozili. Z vidika varovanja okolja je pomembno tudi ugotavljanje skladnosti cestnih vozil, ki je del evropskega sistema preverjanja vozil. Ta omogoča, da se dajejo v promet samo vozila, ki ustrezajo veljavnim predpisom. Za tiste kategorije vozil, ki jih zajemajo usklajeni predpisi (osebna vozila, motorna kolesa, nekateri traktorji), se pregled skladnosti s predpisi opravi samo enkrat v eni od držav EU (ES-homologacija) in nato velja v celotni EU. r" Moj Gozdar Mehanizacija za sečnjo in spravilo mora zagotavljati učinkovito, ekonomično in varno delo ob upoštevanju vseh okoljskih vidikov. Pri strojih gnanih na motor z notranjim izgorevanjem je potrebno stremeti k čim manjšim emisijam škodljivih snovi v izpušnih plinih. Tako morajo motorji izpolnjevati mejne vrednosti določene v direktivi 97/68 ES in njenih spremembah in implementacijah v nacionalno zakonodajo. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): - 50 % strojev in vozil v podjetju ni starejših od štirih let Delno ustrezno (1,5 točke): - 50 % strojev in vozil v podjetju ni starejših od šestih let Dokazovanje: - Fotokopija homologacije za neregistrirana vozila - Številka prometnega dovoljenja in registrska številka 9.13 Uporaba biorazgradljivih olj V proizvodnji maziv dandanes vse bolj v ospredje prihajajo vprašanja o njihovi strupenosti in biološki razgradljivosti. Mineralna maziva so težko razgradljiva in strupena, onesnaževanje z mazili pa vodi v resne ekološke probleme. Tako je biološko razgradljiva olja smiselno uporabiti na področjih, kjer odpadnih maziv ni mogoče zbrati in ponovno uporabiti. Prav tako je uporaba okolju prilagojenih maziv smiselna tam, kjer obstaja velika možnost nenamernega razlitja olja in posledično onesnaženje okolja. V primeru razlitja mineralnega olja na travnati površini pride do tako imenovanega požiga nadzemnega dela rastline. Razlitje biološko razgradljivega olja pa povzroči le razbarvanje zelenega dela rastline, podzemni del pa ostane nepoškodovan. Rastlina se v roku desetih dni popolnoma obnovi in običajno ne zaznamo nezaželenih trajnih posledic. Sistem, kjer odpadnih maziv ni mogoče ponovno zbrati, lahko opredelimo tudi kot sistem s popolnimi izgubami. V gozdarstvu se s to problematiko srečujemo pri delu v gozdu z verižno žago, konkretno pri mazanju letve motorne žage. V tem primeru maziva končajo direktno v okolju, zato vse več držav sprejema zakonske predpise, s katerimi se zahteva uporaba biorazgradljivih olj. V Sloveniji je z Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu (št. 111/07), ki predstavlja temeljni dokument s področja gozdarstva, v eni izmed usmeritev poudarjeno spodbujanje uporabe biološko razgradljivih olj za mazanje žagalnih verig na vodovarstvenih območjih. To področje pa konkretno ureja Pravilnik o varstvu gozdov (št. 114/09 in 31/16). Glede izvajanja del v gozdovih v 17. členu opredeljuje, da stroji in naprave, z izjemo motorne žage, ne smejo puščati oljnih sledi. V območjih s prvo stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije in v predelih zavarovane narave se morajo za mazanje verige pri motornih žagah ter v hidravličnih sistemih strojev in naprav uporabljati biološko razgradljiva olja. Prav tako Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (št. 88/05) v 5. členu opredeljuje, da mora Zavod za gozdove f" Moj Gozdar pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi zagotavljati rabo biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in napravami. Zahtevo uporabe biorazgradljivih olj zahtevajo tudi nekatere mednarodne sheme certificiranja gozdov. Ena izmed takšnih je FSC (Forest Stewardship Council), ki v svojih načel in merilih zahteva uporabo biorazgradljivih hidravličnih olj in olj za mazanje verig motornih žag. Prav tako predpisuje tehnične rešitve za preprečitev izlitja olj, kot so posoda za zibanje izlitega olja, vpojne krpe itd. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (5 točk): Ustreznost indikatorja se določa glede na vrsto registrirane dejavnosti: Sečnja z motorno žago: - Organizacija uporablja biološko razgradljiva olja za mazanje verig motornih žag. Strojna sečnja: - Organizacija uporablja biološko razgradljiva hidravlična olja. Sečnja z motorno žago in strojna sečnja: - Organizacija uporablja biološko razgradljiva olja za mazanje verig motornih žag. - Organizacija uporablja biološko razgradljiva hidravlična olja. Dokazila: Uporaba biološko razgradljiva olja za mazanje verig motornih žag: Za 50 m3 posekanega lesa mora organizacija izkazati nakup 1 litra biorazgradljivega olja (npr.: Organizacija, ki poroča letni obseg sečnje 4000 m3, priloži račun za 80l biološko razgradljivega olja.). Dokazilo prikaže v obliki skeniranega računa, s katerega je razviden nakup biološko razgradljivega olja. Dokazilo lahko prikaže tudi v kateri drugi obliki, njeno ustreznost pa bo preveril neodvisni strokovni presojevalec. Uporaba biološko razgradljivega hidravličnega olja: Na 100 m3 posekanega lesa, mora organizacija prikazati nakup 1,5 litra biorazgradljivega hidravličnega olja (npr.: Organizacija, ki poroča letni obseg strojne sečnje 20000 m3, priloži račun za 300l razgradljivega hidravličnega olja.). Dokazilo prikaže v obliki skeniranega računa, s katerega je razviden nakup biološko razgradljivega olja. Dokazilo lahko prikaže tudi v kateri drugi obliki, njeno ustreznost pa bo preveril neodvisni strokovni presojevalec. 9.14 Raba energije iz obnovljivih virov Vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov (sončno sevanje, vodni tok rek, tokovi morja, zemeljski toplotni tokovi, veter, biomasa), definiramo kot obnovljive vire energije. 43 f" Moj Gozdar Ti postajajo, zaradi vse večje odvisnosti od energije in po drugi strani zmanjševanju zalog fosilnih goriv in povečanju onesnaženosti okolja, vse bolj pomembni. V nasprotju z neobnovljivimi viri (fosilna goriva, kot so premog, nafta zemeljski plin, jedrska energija) obnovljivi viri energije niso količinsko omejeni. Imenujemo jih čista ali zelena energija, saj pri pridobivanju nimajo škodljivih vplivov na okolje. Lesna biomasa strateško predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir energije v državi, sledi vodna in sočna energija. Poleg navedenih virov pa k povečani porabi štejemo še bioplin ter potenciale energije vetra in geotermalne energije. Slovenija se je na podlagi Direktive 2009/28/ES, izdane s strani Evropskega parlamenta in sveta, zavezala k spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Prav tako je vsaka članica Evropske unije morala sprejeti Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020. Eden izmed ciljev načrta Sloveniji narekuje, da mora v končni bruto rabi energije do leta 2020 doseči najmanj 25 % delež iz obnovljivih virov. Izraz zelena elektrika uporabljamo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, ki imajo manj nezaželenih vplivov na okolje kot tradicionalni neobnovljivi viri. Med zeleno elektriko, ki je končnim odjemalcem na voljo pri nas prevladuje energija pridobljena iz hidroelektrarn. Na drugem mestu se nahaja sončna energija, najmanjši delež pa imajo bioplin, biodizel in plin iz komunalnih čistilnih naprav. Na slovenskem trgu dobavitelji električne energije svojim odjemalcem ponujajo zeleno elektriko pod različnimi imeni. Največkrat gre za izpeljanke zelene ali modre energije oziroma zelene in modre pakete. Za elektriko iz obnovljivih virov je v večini primerov potrebno doplačilo. Večina ponudnikov na trgu navaja, da je dodaten prispevek namenjen spodbujanju raziskav, razvoju, obnovi in gradnji novih zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov v Sloveniji. Ali ponudniki električno energijo res dovajajo iz obnovljivih virov, lahko odjemalci preverijo na različne načine. Poleg samega zaupanja do dobavitelja ostajajo še drugi mehanizmi. Skladno z Aktom o načinu določanja in prikazovanja deležev posameznih proizvodnih virov (Uradni list RS, št 22/2016) lahko uporabniki sestavo proizvodnih virov pri proizvodnji vse električne energije, ki jo je dobavitelj dobavil v prejšnjem koledarskem letu, vidijo na zadnji strani računa, ki ga dobijo za električno energijo. Na njem mora biti prikazan tudi odstotek energije iz obnovljivih virov oz. zelene elektrike. Poreklo energije lahko dobavitelji prav tako dokazujejo s potrdili o izvoru in tržnimi zelenimi certifikati, ki jih predložijo odjemalcu. Trajnostno naravnana podjetja, ki jim je ekološko odgovorno vedenje pomemben dejavnik pri izbiri vira proizvodnje električne energije, imajo sklenjeno pogodbo s ponudnikom, ki zagotavlja zeleno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. Samoproizvajalci elektrike so podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo ali toplotno energijo v celoti ali delno za lastne potrebe. Lahko so v privatni ali v javni lasti. To področje ureja Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št 97/2015 in 32/2018). S to uredbo se določa ukrep spodbujanja rabe električne energije, pridobljene iz OVE z napravo za samooskrbo, katera je priključena na notranjo nizkonapetostno električno omrežje. Lastnik naprave za samooskrbo ima z f" Moj Gozdar dobaviteljem sklenjeno pogodbo o samooskrbi, s katero se dogovorita, da se oddana električna energija kompenzira s prevzeto električno energijo v obračunskem obdobju. Načelu odgovornosti do okoljskih vidikov sledijo podjetja, ki imajo za svoje potrebe deloma ali v celoti zagotovljeno samooskrbo z električno energijo. V primeru viškov električne energije, te oddajajo v omrežje. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točki): Organizacija pridobi vse točke, če izpolnjuje enega izmed navedenih pogojev: - zagotavlja rabo energije iz obnovljivih virov. - ima urejen samooskrbni sistem z energijo. Dokazila: Za doseganje vseh točk predstavljenega indikatorja mora organizacija zagotavljati rabo energije iz obnovljivih virov ali pa mora imeti urejen samooskrbni sistem z energijo. Kot dokazilo za zagotavljanje energije iz OVE, organizacija priloži ustrezno skenirano dokumentacijo (npr. Pogodbo o oskrbi z energijo; račun za električno energijo), na katerem je razviden delež energije pridobljen iz OVE. Kot dokazilo za urejen samooskrbni sistem z električno energijo ustreza skenirano potrdilo (npr. Pogodba o samooskrbi, katero ima sklenjeno z dobaviteljem. »Pogodba o samooskrbi« je pogodba med dobaviteljem in lastnikom naprave za samooskrbo, s katero se dogovorita, da se oddana električna energija (kWh) kompenzira s prevzeto električno energijo (kWh) v obračunskem obdobju.) 9.15 Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 Okoljska problematika postaja v zadnjih letih vse bolj pomembna in njeno upoštevanje pomembna konkurenčna prednost podjetij ter pogoj za njihovo učinkovito poslovanje. Standard, ki določa zahteve za sistem ravnanja z okoljem za proizvodne ali storitvene dejavnosti, je ISO 14001. Namenjen je podjetjem, ki želijo vpeljati, ohranjati ali izboljšati sistem ravnanja z okoljem, poslovati v skladu s svojo okoljsko politiko, pridobiti certifikat od ustrezne organizacije in uskladiti sistem ravnanja z okoljem zahtevam standarda (Skralovnik, 2016). Nanaša se na tiste prepoznane okoljske vidike, na katere ima organizacija vpliv in jih lahko obvladuje. Obsega izpolnjevanje zakonskih zahtev, učinkovito izkoriščanje virov ter preprečevanje onesnaževanja okolja (ISO ..., 2019). Predstavlja eno najpomembnejših orodij v odnosu do okolja, ki ga uporabljajo organizacije in korporacije po vsem svetu. Osnovna načela, na katerih temelji sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, so (ISO ..., 2019): - zavezanost in politika, - načrtovanje, - izvajanje, - spremljanje, merjenje in ocenjevanje, - pregled in izboljševanje. Najpomembnejši deli standarda zajemajo določitev in ovrednotenje pomembnih vplivov dejavnosti organizacije na okolje (ob upoštevanju zahtev okoljske zakonodaje), zasnovo in r" Moj Gozdar obravnavo okoljske politike podjetja, pripravo načrtov in postopkov za zmanjšanje oz. odpravo negativnih vplivov, pregled in dopolnitev sistema upravljanja z okoljem ter odzivanje na zahteve in pričakovanja poslovnih partnerjev organizacije, lastnikov oz. ustanoviteljev organizacije in ostale zainteresirane javnosti (Zupanc, 2008). Velik pomen je na nenehni izboljšavi okoljske učinkovitosti. Organizacija naj bi postopno zmanjševala emisije in druge izpuste, uporabo nevarnih snovi ter količino svojih odpadkov. Poleg tega naj bi razvila strategijo notranjega in zunanjega komuniciranja. Obseg uporabe je odvisen od okoljske politike organizacije, narave njenih dejavnosti, proizvodov in storitev, lokacije in razmer v katerih deluje (Fabčič, 2010). Pomembne pridobitve z uvedbo standarda, ki prispevajo k ugledu podjetja (Strašek, 1998, cit. po Šircelj, 2006): - sistemsko obvladovani varčevalni ukrepi in neposredno znižani stroški poslovanja, - povečano zaupanje javnosti, strank in poslovnih partnerjev, - večje zanimanje vlagateljev, - izboljšane delovne razmere, - nižje zavarovalne premije, - strateška prednost in izboljšan konkurenčni položaj na trgu, - izboljšane metode vodenja procesov, - upoštevanje okoljske zakonodaje na področju varstva okolja, - manjša poraba energije, - smotrna izraba naravnih virov in surovin, - zmanjševanje odpadkov, - zmanjšanje tveganja ekoloških nesreč, - urejena okoljska dokumentacija, - prednost pri izbiranju primernih dobaviteljev. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (4 točke): - Organizacija razpolaga s certifikatom ISO 14001 Dokazilo: Organizacija predloži certifikat skladnosti - skeniran dokument. 9.16 Upravljanje z nevarnimi odpadki Tako kot pri drugih dejavnostih tudi pri gospodarjenju z gozdom nastajajo odpadki. Procesi sečnje v državah EU letno ustvarijo med 25.000 in 30.000 ton odpadkov, od katerih je okoli 70 % nevarnih in predstavljajo nevarnost za ljudi in okolje. Gre predvsem za odpadna olja, baterije in akumulatorje, pnevmatike, odpadno embalažo ter električno in elektronsko opremo. Tudi manjša prazna embalaža npr. spreja za označevanje dreves, sečnih poti ipd. običajno vsebuje ostanke vnetljivih plinov in je zato nevaren odpadek. Pri takih odpadkih, ki so sicer majhni, je bolj kot velikost potrebno upoštevati njihovo škodljivost. Odvržena maziva lahko onesnažijo vodna zajetja za več sto let. Z razliko od drugih dejavnosti odpadki, ki nastanejo pri gospodarjenju v gozdu, pogosto nastanejo razpršeno in daleč od omrežij zbiranja. Težko jih je jasno določiti, pravilno skladiščiti 46 r" Moj Gozdar in ustrezno odstraniti. Novejši, večji in učinkovitejši stroji običajno proizvedejo tudi večje količine odpadkov. Tako npr. motorna žaga v primerjavi s traktorjem ali harvesterjem letno povzroči zelo malo odpadkov (predvsem vodniki in verige), vendar je tudi produktivnost takega dela bistveno manjša. V Evropi pa je trend k povečanju mehanizacije težjega dela in posledično nastaja več odpadkov. To področje v Sloveniji urejajo Zakon o varstvu okolja, Uredba o odpadkih in ostali veljavni predpisi (MOP). Uredba o odpadkih z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov. Z odpadki je potrebno ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju: da ravnanje ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali; ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami; ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode; ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Odpadke je prepovedano puščati v okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Še posebno problematični so tako imenovani nevarni odpadki. Nevarni odpadek je odpadek, ki je zaradi ene ali več nevarnih lastnosti s predpisom uvrščen med nevarne odpadke (Zakon o varstvu okolja). Nevarni odpadki, ki nastanejo pri gospodarjenju z gozdom Aerosoli, barve_ Odpadna električna in elektronska oprema_ Umazane posode in oprema_ Odpadna olja (hidravlična in motorna)_ Razne tekočine (zavorna in hladilna tekočina)_ Baterije in akumulatorji_ Topila in detergenti_ Pesticidi Pri nepravilnem ravnanju s katerimikoli odpadki, posebno pa še z nevarnimi, lahko pride do nezaželenih vplivov na okolje; npr. izpusti v zrak, površinske in podzemne vode, tla. Poleg kratkoročnih negativnih vplivov na okolje je potrebno upoštevati tudi možne dolgoročne vplive. To je tudi eden od razlogov, zakaj je pomembno, da se tok odpadkov preusmeri od odlaganja v druge postopke obdelave. Odpadna olja Najpogosteje prihaja do izlivov hidravličnih olj pri okvarah cevovodov, puščanju hidravličnih sistemov (nakladalne naprave,..), izlivov motornih in mazalnih olj pri strojelomih, izgorevanju r" Moj Gozdar in izhlapevanju protikorozijskih zaščitnih sredstev ter olj za mazanje dvotaktnih motorjev (motorne žage), izrabi in spiranju masti in drugem. Nezanemarljiv je pomen uporabe mineralnih olj pri odprtih mazalnih sistemih. Podrobneje je ravnanje z odpadnimi olji opisano v Uredbi o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12). Odpadna olja je v splošnem prepovedano puščati v zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov, jih odmetavati ali zlivati na tla oziroma površinske in podzemne vode. Potrebno jih je oddati na za to določenih mestih (zbirni centri). Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Prekrški se kaznujejo z denarno kaznijo. FSC in PEFC Zahteve glede ravnanja z odpadki postavljata tudi certifikata FSC in PEFC. Prepovedano je vsakršno odlaganje odpadkov v gozd, ki zmanjšujejo rastnost ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda ali ogroža njegove funkcije, obstoj ali namen. Tako za lastnike, ki opravljajo dela v gozdu, kot za izvajalce gozdarskih del velja, da v gozdu ne smejo puščati sledi goriv in maziv ter morajo opraviti vse potrebno, da se prepreči njihov izpust. Če do tega vseeno pride, je taka onesnažena zemlja obravnavana kot »nevaren odpadek«. Da se prepreči nadaljnje onesnaženje jo je potrebno iz gozda čim prej ustrezno odstraniti in deponirati na določen prostor, ki je namenjen nevarnim odpadkom. Če tega ne more storiti izvajalec sam, mora obvestiti ustrezne službe. Obvezna oprema vsakega stroja pri delu v gozdu za primer morebitnega izlitja olj so rokavice za enkratno uporabo, plastična vreča za odpadke in pivniki za olje. Pomembna je uporaba biološko razgradljivih maziv. Delo v gozdu z mehanizacijo in opremo, ki ni pravilno vzdrževana in vidno pušča gorivo in mazivo ter nima ustrezne opreme za primer izlitja olj, je prepovedano. a. Zahteve standarda FSC: - Upravljavci strojev so opravili ustrezno izobraževanje in se zavedajo zahtev v zvezi z zaščito vodnih virov. - Rezervoarji z gorivom in skladišča so locirani tako, da razlitja zaradi poškodb, napak ali pretakanja goriva ne dosežejo vodnih virov. - Vzpostavljen je sistem odvoza odpadkov na za to ustrezna mesta. - Odpadki se ne odlagajo v vodotoke ali jezera, prav tako se jih ne zakopava. - Odpadkov ni dovoljeno puščati v gozdu. - Mehanizacija oz. delovišča so opremljena s pivniki za primere razlitij goriv, mazil, čistil. b. Zahteve standarda PEFC: - Prepovedana je uporaba kemičnih sredstev tudi recimo detergentov za pranje motorja in drugih delov stroja. - Z gorivi, mazivi in drugimi sredstvi, s katerimi lahko onesnažimo gozdno zemljišče, moramo skrbno ravnati, da ne pride do njihovega vnosa gozdno zemljišče. Iz gozda je potrebno odstraniti tudi vsa odpadni material, ki je nastal zaradi vzdrževanja strojev. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (4 točke): Organizacije izpolnjuje naslednje zahteve: - FSC ali PEFC certifikat ali r" Moj Gozdar ISO 14001 ali Poslovnik kakovosti, ki ureja področje ravnanja z odpadki (Poslovnik kakovosti je krovni dokument sistema kakovosti v katerem izvajalec opredeli sistem in politiko za zagotavljanje kakovosti - opiše mehanizme in ukrepe namenjene zagotavljanju kakovosti in posledično zagotovi temelj, da se kakovost vzpostavi kot jedro delovanja IN potrdilo o zunanji presoji -zadostuje potrdilo zunanjega presojevalca (npr. presojevalske hiše Bureau Veritas) Delno ustrezno (2 točki): - Poslovnik kakovosti Dokazila: Za pridobitev vseh točk podjetje predloži: - ali identifikacijski številki za FSC ali PEFC certifikat ali ISO 14001, na podlagi katerih se bo preverjala njihova veljavnost. - ali poslovnik kakovosti, ki vključuje področje urejenosti ravnanja z odpadki IN skenirano potrdilo o zunanji presoji 9.17 Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami Področje v Sloveniji urejajo Zakon o varstvu okolja; Pravilnik o varstvu gozdov; Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov; Uredba o tehničnih zahtevah za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo Zakon o varstvu okolja določa, da je poseg v okolje dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve. Pomembno je, da vsa orodja, stroji in nevarne kemikalije, ki se uporabljajo v gozdarstvu, ustrezajo varnostnim in zdravstvenim zahtevam, kot to zahtevajo mednarodni in nacionalni standardi in priporočila; da se jih uporablja le za delo, za katero so bili zasnovani in izdelani, razen če niso bili predlagani za dodatno uporabo s strani pooblaščene osebe, ki je ugotovila, da je takšna uporaba varna. Z njimi lahko delajo le delavci, ki so za tako delo usposobljeni in/ali imajo potrebne certifikate. Pri gospodarjenju z gozdovi naj bi se negativni vplivi na okolje odpravili oz. zmanjšali, zagotavljalo naj bi se ohranjanje biotskega ravnovesja in obenem ekonomsko učinkoviti načini gospodarjenja z naravnimi viri. Potrebno se je zavzemati za: - zmanjševanje oz. odpravljanje motenj tal (površina tal, korenine, zbijanje tal, plasti inverzije, erozija ...), ki običajno nastanejo pri gospodarjenju z naravnimi viri, - v primeru redčenj v največji možni reducirati poškodbe na preostalih drevesih v sestoju, - zmanjševanje oz. odpravljanje škode na vodotokih, - izboljševanje učinkovitost oz. produktivnost gospodarjenja z naravnimi viri, - ter zagotavljati varnost ljudi, ki so neposredno vpleteni v procese gospodarjenje z naravnimi viri in sicer z zagotavljanjem usposobljenih operaterjev pri sečnji in spravilu. Dela naj se izvajajo tako, da se: - pridobivanje lesa v čim večji meri opravi zunaj vegetacijske dobe; r" Moj Gozdar - gozdnogojitvena dela opravljajo tako, da se v čim manjši meri vznemirjajo prostoživeče živali; - gozdne prometnice ne gradijo preko nahajališč ogroženih rastlinskih vrst, mokrišč, mirnih con in zatočišč, razen v izjemnih primerih; - tehnologija izbere in gozdna mehanizacija uporablja tako, da se gozdni ekosistem čim manj ogroža; - uporabljajo biološko razgradljiva maziva v odprtih mazalnih sistemih verižnih žag za posek in izdelavo dreves na območjih s prvo stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije; - uporabljajo stroji oziroma naprave, razen odprtih mazalnih sistemov verižnih žag, ki ne puščajo sledi olj in drugih maziv in imajo ustrezno opremo za preprečitev oziroma sanacijo morebitnega razlitja olj. Onesnaževanje Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da njegove emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Biotsko ravnovesje v gozdnem prostoru se vzpostavlja in vzdržuje z: - ohranjanjem in vzpostavljanjem naravne sestave drevesnih vrst; - ohranjanjem in vzpostavljanjem uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda; - ukrepi za varstvo gozdov pred škodljivimi abiotskimi in biotskimi dejavniki; - načrtnim puščanjem odmrlega lesa; - območji, pomembnimi za ohranitev prostoživečih živali oziroma rastlin; - izvajanjem del za vzdrževanje in izboljšanje življenjskega okolja prostoživečih živali; - zagotavljanjem usklajenih razmerij med gozdom in divjadjo; - izvajanjem del v gozdu v času, na način in s pripomočki, ki najmanj ogrožajo gozdni ekosistem. EMAS - Shema skupnosti za sisteme ravnanja z okoljem in njihovo presojo Sistem EMAS je namenjen podjetjem in druge organizacijam, da ocenijo in izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost ter obenem okrepijo svojo konkurenčnost. Temelji na učinkovitosti, verodostojnosti in preglednosti. V Sloveniji je pristojni organ Ministrstvo za okolje in prostor, v čigar imenu izdaja odločbe o registraciji Agencija Republike Slovenije za okolje. Vključevanje v sistem EMAS omogoča agencija gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, zavodom in drugim organizacijam ali njihovim delom. Organizacije, ki se registrirajo v sistem EMAS, morajo izpolnjevati naslednje zahteve: - dokazati morajo skladnost z okoljsko zakonodajo, - zavezati se morajo k nenehnemu izboljševanju svoje okoljske uspešnosti, - dokazati morajo, da vodijo odprt dialog z vsemi zainteresiranimi stranmi, - zaposlene morajo vključevati v izboljšanje okoljske uspešnosti organizacije, - objaviti in posodabljati morajo potrjeno okoljsko izjavo EMAS za zunanje komuniciranje r" Moj Gozdar - opraviti okoljski pregled (vključno z opredelitvijo vseh neposrednih in posrednih okoljskih vidikov) in - se po uspešni preveritvi organizacije registrirati pri pristojnem organu (ARSO). Organizacije lahko po registraciji začnejo uporabljati logotip Če ima podjetje že certifikat ISO 14001 pomeni, da so bili že sprejeti nekateri najpomembnejši ukrepi za registracijo sistema EMAS, potrebno pa je izpolniti še dodatne zahteve (Evropski ..., 2011). Več na: https://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/EMAS/ Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): - Podjetje je registrirano v shemo EMAS. - Podjetje ima FSC/PEFC certifikat (opis glej 9.10) IN TUDI certifikat ISO 14001 (glej 9.15) Dokazovanje: - Številka registracije pri ARSO za EMAS - Za pridobitev točk podjetje posreduje dvoje: identifikacijsko številko za certifikat FSC ali PEFC, na podlagi katere se bo preverjala veljavnost, ter tudi certifikat skladnosti za ISO 14001- skeniran dokument. 9.18 Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi Uporabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS), kot so pesticidi oz. insekticidi, fungicidi, herbicidi, v gozdovih opredeljuje 31. člen Zakona o gozdovih ter Pravilnik o varstvu gozdov v 30. do 33. členu. Podrobneje način uporabe FFS v gozdovih določa Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. Uporaba kemičnih sredstev v gozdu je prepovedana. Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZGS) lahko izjemoma, če za to ni alternativnih gozdnogojitvenih ali drugih bioloških ukrepov, izda dovoljenje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva, v primerih: - izkoreninjenja tujerodnih škodljivih organizmov; - zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov; - zaščite gozdnega mladja pred divjadjo. Fitofarmacevtska sredstva v gozdu je dovoljeno uporabljati le v koncentracijah ter s pripravami in na način, kot jih predpiše proizvajalec. ZGS določi zahteve za preprečitev tveganja, kot so poseben način aplikacije, označevanje mesta uporabe, preprečitev fizičnega dostopa in druge. Nanašajo se lahko samo na ciljno površino. Gozdni lesni sortimenti in kontrolni ali lovni kupi, na katerih je bilo uporabljeno fitofarmacevtsko sredstvo, se morajo označiti z opozorilnim znakom. Ta znak mora biti nameščen do izteka karenčne dobe kemičnega sredstva. Obliko znaka in njegovo namestitev določi ZGS. f" Moj Gozdar Osnovno načelo pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. V primeru, ko v Republiki Sloveniji ni registriranih ustreznih fitofarmacevtskih sredstev, ZGS pa razpolaga s podatki o njihovi uporabi in biološki učinkovitosti iz drugih držav, lahko predlaga organu, pristojnemu za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, izdajo izjemnega dovoljenja ali dovoljenja za razširitev uporabe registriranega sredstva v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva. Uporaba pesticidov in drugih kemičnih sredstev v gozdu se omeji na neizogiben minimum, upoštevajoč primerne alternativne gozdnogojitvene in druge biološke ukrepe. O številu izdanih dovoljenj za uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter vrsti in količini sredstev mora ZGS voditi evidenco in za posamezna gozdnogospodarska območja poročati v okviru letnih poročil o gozdovih. Območja, kjer uporaba FFS ni dovoljena: - območja ožjih vodozbirnih območij, v bližini vodnih virov po navodilih za posamezno FFS, - območja s 1. stopnjo rekreacijske in turistične funkcije, - v gozdovih s FSC certifikatom, v kolikor ne gre za uporabo v izrednih razmerah, o katerih je obveščen certifikacijski organ in je podal soglasje za uporabo; - v bližini čebeljih panjev (po potrebi lahko določimo odstranitev cvetoče podrasti v bližini kupov za tretiranje); V kolikor ZGS presodi, da je uporaba FFS na sporočenih lokacijah mogoča oz. smiselna z vidika učinkovitosti zatiranja podlubnikov, izda lastniku dovoljenje za uporabo sredstva in potrebno količino sredstva skupaj z navodili za uporabo. V dovoljenju za uporabo FFS se navede lastnik gozda oz. gozdnih lesnih sortimentov, ki se bodo tretirali, oseba, ki bo izvajala tretiranje, ter številka potrdila o opravljenem izpitu iz fitomedicine, vrsta in količina izdanega FFS, lokacija tretiranja, številka odločbe, na podlagi katere je izdano dovoljenje, in datum veljavnosti dovoljenja. ZGS nato stranki izroči potrebno vrsto in količino FFS za izvedbo del, navodila za uporabo FFS, predpisana s strani proizvajalca ter potrebno količino opozorilnih znakov, ki jih mora uporabnik pritrditi na tretirano površino, tako da je obvestilo dobro vidno. Obvestilo mora biti plastificirano ali v prozorni PVC ovojnici. Uporabnik potrdi prejem FFS s podpisom Potrdila o prejemu materiala s čimer tudi potrjuje, da je bil s strani odgovorne strokovne osebe seznanjen z nevarnostmi, omejitvami in pogoji, ki veljajo za delo z izdano nevarno snovjo - FFS. Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih določa, da je za ravnanje s FFS potrebno usposabljanje in sicer za poklicne uporabnike, prodajalce FFS in svetovalce za FFS ter druge osebe, ki želijo pridobiti potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine. Na podlagi opravljenega usposabljanja za ravnanje s FFS se pridobi potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine - izkaznico. Izkaznica se izvajalcem ukrepov varstva rastlin izda za obdobje petih let, prodajalcem FFS in svetovalcem za FFS pa za obdobje treh let. Nadaljnje usposabljanje obsega obnovitveni tečaj brez preverjanja znanja, ki imetniku izkaznice omogoča, da posodobi znanje, ki je nujno za njegovo delo, ter da osveži znanja, ki so zajeta v osnovnem usposabljanju. r" Moj Gozdar Za nakup in uporabo FFS, ki so dovoljena za nepoklicno rabo, ni potrebno imeti izkaznice. Seznam pravnih oz. fizičnih oseb, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja, je dostopen na naslednji povezavi: http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/Tabela Seznam ponudniko v 2018.docx Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo fitosanitarni inšpektorji oziroma inšpektorice. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točki): Organizacija ima vzpostavljeno primerno ravnanje s pesticidi / fitofarmacevtskimi sredstvi in redno usposablja ljudi za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi. Dokazovanje: Podjetje predloži skenirano veljavno potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine (izkaznico). 9.19 Sodelovanje ali finančna podpora v lokalnih projektih Odgovornost podjetij se kaže v treh širokih področjih: družba, ekonomija in okolje. Podjetja svojo družbeno odgovornost in naravnanost udejanjajo skozi svojo družbeno odgovorno orientiranost in ravnanje ali skozi projekte na različnih področjih (Kuntarič, 2016). Družbeno odgovorne iniciative so ene izmed pomembnejših aktivnosti, ki jih prištevamo k družbeni odgovornosti. Kotler in Lee (2005) omenjene iniciative definirata kot aktivnost podjetij, da podprejo in se zavzamejo za pomembne tematike v družbi in s tem izpolnjujejo svojo zavezo družbene odgovornosti. Podjetja lahko pomoč lokalni skupnosti izkažejo na različne načine: denarni prispevki, nepovratna sredstva, štipendije, omogočanje šolskih praks, socialno zaposlovanje, oglaševanje, publiciteta, promocijsko sponzorstvo, specifična znanja, donacije v materialni obliki (izdelki), prostovoljstvo zaposlenih in dostop do distribucijskih kanalov, udeležba v izobraževanju lokalne skupnosti, partnerstva z lokalnimi organizacijami. Omenjena avtorja opredelita različne vrste družbenih iniciativ: - Promocije dobrodelnih namenov: organizacija prispeva denarna ali materialna sredstva z namenom povečanja zavedanja in reševanja določene družbene problematike. - Marketing z namenom: organizacija se zaveže, da bo glede na prodajo prispevala del dobička za določeno družbeno problematiko (npr. od vsakega prodanega proizvoda). - Socialni marketing: organizacija podpira projekte za spremembe na področju zdravja ljudi, varnosti, okolja in dobrobiti skupnosti nasploh. - Filantropija podjetja: je direktni prispevek podjetja določeni družbeni problematiki, lahko gre za direktne denarne donacije ali pa za prispevke v blagu. - Prostovoljstvo v skupnosti: organizacija podpira in spodbuja svoje zaposlene in partnerje, da prispevajo svoj čas in znanje in na ta način podprejo lokalne skupnosti. 53 r" Moj Gozdar Družbeno odgovorne poslovne prakse: organizacija prostovoljno v svoje delovanje vgradi oz. uvede nove načine poslovanja, ki prispevajo k dobrobiti družbe in okolja. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): Organizacija izkazuje pomoč lokalni skupnosti (denarni prispevki, nepovratna sredstva, oglaševanje, publiciteta, promocijsko sponzorstvo, specifična znanja, udeležba v izobraževanju lokalne skupnosti, štipendije, omogočanje šolskih praks, socialno zaposlovanje, donacije v materialni obliki (izdelki), prostovoljstvo zaposlenih in dostop do distribucijskih kanalov, organizacija daruje določen delež denarja od vsakega prodanega proizvoda). Dokazila: Organizacija mora dokazati, da sodeluje ali finančno podpira lokalno skupnost v eni izmed predstavljenih oblik. Tako organizacija priloži dokument, na katerem je razviden opis podpor v zadnjem obdobju. V dokumentu mora biti za posamezno aktivnost navedeno, komu je namenjena. 9.20 Članstvo v interesnih združenjih Organizacija je v interesnem združenju z namenom skupnega nastopa izbrane interesne skupine v zakonodajnih postopkih ali si s članstvom zagotovi tehnično, pravno in ekonomsko svetovanje. 1. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je nevladna organizacija, ki predstavlja interese članstva v zakonodajnih postopkih, svojim članom zagotavlja brezplačno tehnično, pravno in ekonomsko svetovanje v kmetijstvu, gozdarstvu, jih obvešča o aktualnih dogodkih, promovira podeželje, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (udeležba na sejmih, organizacija okroglih miz, kongresov, dogodkov....) ter izobražuje svoje člane. Izvajalci del v gozdovih morajo biti po Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) vključeni v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, če izpolnjujejo spodaj navedene pogoje za obvezno članstvo. Člani zbornice so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom: - Fizične osebe: lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije, katerih katastrski dohodek za leto 2018 znaša najmanj 91,85 € (v skladu z vsakoletno valorizacijo katastrskega dohodka). - Pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije razen oseb javnega prava ali se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo, ne glede na pravno obliko. r" Moj Gozdar Poleg obveznih ima zbornica tudi prostovoljne člane, ki so v članstvo lahko sprejeti na lastno zahtevo. To so fizične ali pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, a ne izpolnjujejo zakonsko določenih kriterijev za obvezno članstvo. Na področju gozdarstva Kmetijsko gozdarska zbornica pospešuje razvoj, izboljšuje ekonomske pogoje in zagotavlja storitve strokovnih služb, ki so v pomoč pri gospodarjenju z gozdom (Kmetijsko ..., 2019). Več na: https://www.kgzs.si/ 2. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je združenje, ki združuje vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo obrtno in obrti podobno pridobitno dejavnost v republiki Sloveniji. Poslanstvo Obrtno-podjetniške zbornice je zastopanje interesov obrtnikov in podjetnikov pred državo, informiranje in opravljanje storitev za člane, povezovanje članov, izvajanje javnih pooblastil, skrb za promocijo obrti in omogočanje cenejše udeležbe na sejmih ter poslovnih srečanjih. Organizirajo številna izobraževanja in pripravljajo poslovne informacije, ki jih člani potrebujejo pri vsakodnevnem poslovanju. Članstvo je prostovoljno. Več na: https://www.ozs.si/ 3. Združenje lesne in pohištvene industrije Združenje lesne in pohištvene industrije je največja prostovoljna asociacija slovenskih lesarskih in pohištvenih podjetij. Zastopa interese podjetij v odnosih z državo in sindikati pri oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju pogojev za gospodarski razvoj. Združenje spremlja tekoča gospodarska gibanja v dejavnostih, oblikuje panožne usmeritve in stališča glede reševanja tekočih in razvojnih vprašanj ter podpira panožne akterje pri reševanju panožnih problemov. Članom zagotavlja nove priložnosti za izboljšanje konkurenčnosti. Več na: https://www.gzs.si/zdruzenje lesne in pohistvene industrije 4. Lesarski grozd Lesarski grozd povezuje zaposlene v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji ter lesarske raziskovalne ustanove. Skupni cilj vseh dejavnosti je izboljševanje konkurenčnosti članov grozda, razumevanje potreb članov in oblikovanje projektov za njihovo uresničitev. Od leta 2007, Lesarski grozd deluje povezano z Združenjem lesne in pohištvene industrije (ZLPI) pri GZS. ZLPI vodi panožno politiko in koordinacijo ter usklajuje interese članov s širšim okoljem, Lesarski grozd pa predstavlja operativno podporo uresničevanju panožnih ciljev. Več na: http://www.lesarski-grozd.si/ 5. Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje f" Moj Gozdar Združenje združuje podjetja z dejavnostjo proizvodnje žaganega lesa ter drugih lesnih proizvodov in nadaljnje obdelave žaganega lesa v polizdelke ter podjetja, ki opravljajo dejavnost trgovine z žaganim lesom in lesnimi polizdelki. Cilji združenja so krepitev konkurenčne prednosti podjetij v sektorjih primarne in sekundarne predelave lesa v gozdno-lesnih vrednostnih verigah, odprtje novih prodajnih poti v Sloveniji in tujini. Namen in dejavnost združenja je razvoj, povezovanje, kvalitetno delo vseh slovenskih žagarjev in trgovcev z lesom. Več na: https://www.sloles.eu/ 6. Druga združenja s področja gozdarstva/lesarstva Evalvacija indikatorja (točkovanje}: Ustrezno (2 točki): Organizacija je član v vsaj enem izmed zgoraj opisanih združenj. Če podjetje predloži dokazilo o članstvu v katerem drugem združenju s področja gozdarstva/lesarstva (točka 7), ustreznost presodi neodvisni strokovni presojevalec. Dokazilo: Skenirano potrdilo o članstvu v katerem izmed zgoraj naštetih združenj ali v drugih združenjih. 9.21 Sistem upravljanja s strankami Upravljanje odnosov s strankami je poslovna strategija, s katero skušamo zbrati čim več informacij o strankah, njihovih potrebah in vedenjskih navadah. S strankami želimo vzpostaviti dolgoročne in čim močnejše odnose. Dober odnos s strankami je ključen za dober poslovni uspeh. Za podjetje je ključnega pomena, da vzpostavi kakovostne odnose s svojimi strankami, ki so v prihodnosti osnova za obojestransko koristno in dolgoročno poslovno sodelovanje. Vsaka organizacija na določen način spremlja svoje stranke. Manjša podjetja imajo tako rekoč svoje redne stranke "v glavi", drugi imajo kontaktne številke svojih strank zapisane v zvezkih in beležnicah. Ob razvoju tehnologije je danes tovrstno beleženje in spremljanje strank redkost. Arhiv strank vsakega podjetja v osnovi predstavljena v obliki elektronskih preglednic v različnih programskih orodjih. Vsak od omenjenih pristopov spremljanja strank ima precej pomanjkljivosti. Spremljanje odnosov s strankami se v večini že podpira tudi s programskimi rešitvami. Eden izmed tovrstnih programov je CRM (Customer Relationship Management). CMR programi nam omogočajo zbiranje podatkov, izdelavo analiz posameznih strank ali skupin strank in posledično tudi možnost priprave individualnega pristopa k strankam. Ponudnikov storitev CRM je vedno več, zaradi česar je izbira raznovrstna (Microsoft Dynamics, Intrix CRM, Panorama, SAP CRM, Abraxas CRM CatPro, Salesforce, Oracle CRM On Demand, Think!CRM, Nimble, Sugar CRM). Med najpogostejše aktivnosti, ki sestavljajo CRM v organizacijah so: f" Moj Gozdar izdelana baza podatkov o obstoječih strankah, iskanje novih strank, spremljanje dobičkonosnosti posameznih strank, spremljanje zadovoljstva strank, merjenje kakovosti odnosov s strankami. Certifikat ISO 9001 se nanaša na sistem vodenja kakovosti. Osnovan je na podlagi osmih načel, v katerih zasledimo poudarjanje pomena upravljanja odnosov s strankami oz. odjemalci. Organizacije so odvisne od odjemalcev, zato morajo razumeti njihove potrebe, izpolnjevati njihove zahteve, želje in pričakovanja. Standard opredeljuje, da mora organizacija uvesti postopke komuniciranja z odjemalci glede informacij o proizvodu, poizvedbah, pogodbah, od odjemalcev pa mora pridobivati tudi povratne informacije (Hočevar, 2016). Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): Organizacija je sposobna dokazati, da - ima pridobljen certifikat ISO 9001. ALI - ima izdelan arhiv obstoječih strank v fizični ali elektronski obliki in uporablja eno izmed programskih oprem namenjeno upravljanju odnosov s strankami (Microsoft Dynamics, Intrix CRM, Panorama, SAP CRM, Abraxas CRM CatPro, Salesforce, Oracle CRM On Demand, Think!CRM, Nimble, Sugar CRM, drugo).Enkrat na letni ravni ali ob mejnikih (npr. 1 leto sodelovanja) obdaruje zveste stranke (koledar, majica, kapa itd.) ali pa organizira pogostitev zvestih strank. Delno ustrezno (1,5 točke): Organizaciji, ki ne razpolaga s certifikatom ISO 9001 in pri drugem kriteriju izpolnjuje le eno izmed navedenih zahtev, se prizna polovično število točk. Dokazovanje: Podjetje, ki ima pridobljen certifikat ISO 9001 priloži skeniran certifikat. - Podjetje, ki ima izdelan arhiv obstoječih strank v fizični ali elektronski obliki: o priloži dokument, s katerim potrjuje, da ima izdelan imenik obstoječih strank. o Kot ustrezen dokument se upošteva krajši izsek iz baze strank. Lahko je priložen v obliki elektronske preglednice (Excel) ali kot skeniran imenik strank, v primeru če ima organizacija bazo strank v fizični obliki. o Uporablja eno izmed programskih oprem namenjeno upravljanju odnosov s strankami (organizacija priloži licenco ali račun, s katerim potrjuje nakup obravnavane programske opreme). - Organizacija priloži fotografijo darilnih rekvizitov (majice, kape, koledarji) ali fotografijo organiziranega dogodka. Zahtevam ustreza tudi račun s katerega je razvidno, da gre za nakup darilnih rekvizitov namenjenih promociji organizacije. f" Moj Gozdar 9.22 Register pohval in pritožb Slovar slovenskega knjižnega jezika pritožbo definira kot izjavo, s katero se izraža nezadovoljstvo zaradi neprimernosti oziroma neustreznosti nečesa. Pritožbe strank oziroma poslovnih partnerjev niso nobena redkost. Pritožbe v večini primerov nastajajo zaradi dveh razlogov. Najpogostejše je nezadovoljstvo nad izdelkom ali storitvijo ali pa zaradi nezadovoljstva nad obnašanjem zaposlenih. Horvat (2005) navaja, da se stranke težko odločijo, da bi se podjetju ob zaznanih problemih tudi dejansko pritožili. Zato je bistvenega pomena, da se podjetje zaveda dragocenosti vsake pritožbe, saj je ta dobrodošla informacija, ki lahko prispeva k boljšemu poslovanju podjetja na dolgi rok. Zato je priporočljivo, da zaposlenim politika podjetja narekuje, da obdržijo do pritožb strank pozitiven pristop: - na stranko, ki se je pritožila, morajo zaposleni gledati kot na osebo, ki si je bila pripravljena vzeti čas in nameniti energijo temu, da bi jih seznanila s problemi, ki se pojavljajo v podjetju, - pritožbe predstavljajo možnosti za naložbe v odpravo virov nezadovoljstva, saj odkrivajo nastale probleme in tako delujejo kot neke vrste opozorilni sistem, - pritožbe so priložnost za ohranitev strank, saj stranka s svojo pritožbo podjetju na nek način nudi priložnost, da odpravi napako ter na ta način z njo ponovno vzpostavi pozitiven odnos, - pritožba je izziv za podjetje, saj se z uporabo strokovnega znanja, kreativnega mišljenja in spretnosti pri odnosih z ljudmi kakovost ponujenih storitev in izdelkov v prihodnje še poveča. Pritožbe pa se zelo pogosto razume kot negativno kritiko, v resnici pa pritožbe predstavljajo odličen vir informacij za izboljšanje naših izdelkov in storitev. Pritožbe tako predstavljajo pomemben način spremljanja kakovosti storitev v podjetju. Zavedati se moramo, da brez stalnega spremljanja kakovosti storitev, organizacija dolgoročno ne more zadovoljevati svojih strank. Potreba po sistemu ravnanja s pritožbami izhaja iz dejstva, da se nezadovoljna stranka praviloma obrne h konkurenci. Poleg tega svojo negativno izkušnjo širi v svojem okolju, kar posledično lahko vpliva na finančni položaj podjetja. V organizacijah pogosto rešujejo samo posledice težav in ne storijo ničesar, da bi poiskali dejanske vzroke težav in jih tudi odpravili oziroma zmanjšali na tem nižjo raven. Informacije zbrane v zvezi s pritožbami in same pritožbe je treba ustrezno analizirati, ovrednotiti in sprejeti določene zaključke, ki bodo omogočile odpravo oziroma zmanjševanje negativnih učinkov nezadovoljstva. Za uspešno delovanje neke organizacije standard ISO 9001 poudarja izpolnjevanje zahtev in večanje zadovoljstva odjemalcev. Glede na sedanje razmere na trgu kakovosten proizvod še ni zadosten pogoj za uspešno poslovanje, ker ni nujno, da odraža tudi zahteve in pričakovanja naročnika. Kupec je edini končni razsodnik o kakovosti proizvoda. Za zagotavljanje nenehnega izboljševanja je potrebno preko pritožb in mnenj ohraniti pozornost do odjemalcev. Pritožba in reklamacija sta najboljša informacija o tem, kaj je z nekim izdelkom oz. storitvijo narobe. Cilj je torej identifikacija problema, odpravljanje problema, zadovoljstvo odjemalca in izboljšanje izdelkov in storitev , ki jih podjetje ponuja (Hočevar, 2016). r" Moj Gozdar V zasebnih podjetjih register pritožb in pohval ni zakonsko predpisan (Žnidaršič, 2015). Vsako podjetje se torej v skladu s svojo poslovno politiko odloči, kako bo obravnavalo problematiko pritožb. Da organizacija sledi predstavljenemu indikatorju, mora imeti vzpostavljen register pritožb, ki je namenjen strankam in poslovnim partnerjem. Posamezne pritožbe mora obravnavati ter na podlagi utemeljenih pritožb sprejeti ukrepe. V primeru, da ima organizacija vzpostavljen program upravljanja s strankami (CRM), sta poleg baze strank, aktivnosti spremljanja zadovoljstva strank in merjenja kakovosti odnosov s strankami že vključeni v samo programsko opremo in zadostujeta zahtevanemu kriteriju. Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točki): Organizacija pri predstavljenem indikatorju pridobi vse točke, če izpolnjuje enega izmed treh kriterijev: - Organizacija ima pridobljen certifikat ISO 9001. - Organizacija ima vzpostavljen register pritožb in pohval, s katerega je razvidna tudi analiza pritožbe in sprejeti novi ukrepi, ali pa ima vzpostavljen CRM portal, preko katerega spremlja svoje odnose s strankami. - Organizacija ima na spletnem portalu MojGozdar na letni ravni pridobljenih minimalno deset ocen uporabnikov oz. strank. Dokazila: Organizacija mora kot dokazilo priložiti skeniran certifikat ISO 9001. V primeru izpolnjevanja drugega kriterija mora priloži del izseka registra pritožb in pohval in poročati o opravljeni analizi pritožb in sprejetih ukrepih (npr. stimulacija/destimulacija delavca). V primeru, da ima vzpostavljen CRM portal, priloži licenco ali račun, s katerim potrjuje nakup obravnavane programske opreme. Zadostno število pridobljenih ocen uporabnikov spletnega portala MojGozdar bo preveril neodvisni strokovni presojevalec. 9.23 Glavna dejavnost po SKD Standardna klasifikacijska dejavnosti (v nadaljevanju besedila SKD) se uporablja za določanje dejavnosti poslovnih subjektov njihovo razvrščanje z vidika njihove dejavnosti v različne uradne in druge administrativne podatkovne zbirke ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. Glavno merilo pri strokovni oceni indikatorja »Glavna dejavnost po SKD« bo presoja, ali ima družba registrirano eno ali več dejavnosti, ki so skladne s področjem in cilji gozdno lesnih verig. V Prilogi 1 so iz trenutno veljavnega kataloga Standardna klasifikacija dejavnosti (2008) izbrane vse dejavnosti, ki se bodo pri strokovni oceni obravnavanega indikatorja upoštevale kot ustrezne ali delno ustrezne. Posamezna dejavnost je v preglednici predstavljena s šifro kategorije, deskriptorjem ter opisom ustrezne skladnosti s področjem in cilji gozdno lesnih verig. r" Moj Gozdar Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točki): - glavna dejavnost organizacije je skladna s področjem gozdno-lesnih verig navedenih v prilogi 1. Delno ustrezno (1 točka): - glavna dejavnost je delno skladne s področjem gozdno lesnih verig navedenih v prilogi 1. Dokazila: Organizacija priloži dokument, s katerim dokazuje skladnost registriranih dejavnosti s predvidenimi. 9.24 Javnost podatkov Družbena odgovornost predstavlja dolgoročni uspeh podjetja in je smiselni cilj v kriznem obdobju. Omogoča izboljšanje delovne klime in motivacijo zaposlenih, krepi poslovno strategijo, predstavlja konkurenčno prednost, gradi na povezanosti med deležniki, predstavlja določeno stopnjo varnosti za investitorje in hkrati sili podjetja k transparentnosti. Poslovanje demokratičnega podjetja je popolnoma odprto in transparentno. Zaposleni v podjetju so ves čas seznanjeni s finančnimi rezultati, strategijo in poslovnimi načrti. Demokratično podjetje svojega organizacijskega znanja namreč ne skriva pred svojimi zaposlenimi, temveč neprestano spodbuja njegovo širjenje preko internih informacijskih sistemov in drugih komunikacijskih orodij. Odprtost poslovanja se izkazuje na vseh nivojih, od transparentne arhitekturne ureditve poslovnih prostorov do javnosti podatkov o tekočem finančnem poslovanju podjetja. Razlog za tako odprto politiko poslovanja je v prepričanju, da bodo zaposleni ob boljši informiranosti manj časa porabili za špekulacije in ugibanja o stabilnosti podjetja, poleg tega pa bodo sposobni sprejemati bolj natančne in odgovorne odločitve. Odprtost, iskrenost, poštenje ter zaupanje so osnova za uspešno poslovanje demokratičnega podjetja. Odnosi med zaposlenimi so neformalni, temeljijo na družinskih vrednotah in medsebojnem spoštovanju. S tem se demokratično podjetje izogne vsem oblikam tiranije ter zaposlenim omogoča, da na delo prihajajo sproščeno in z veseljem (Pompe 2009). Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (2 točki): - Organizacija vsaj 1x letno v sistemu MojGozdar poroča o cenah gozdarskih storitev. - Organizacija vsaj 1x letno v sistemu MojGozdar poroča o obsegu proizvodnje za vse zastopane gozdarske storitve. - Organizacija v sistemu MojGozdar poroča redno vzdržuje seznam mehanizacije, ki jih uporabljajo pri izvajanju gozdarskih storitev. Dokazovanje: Organizacija poskrbi, da so na dan presoje ažurirani vsi podatki v spletnem informacijskem sistemu MojGozdar ali priloži podatke, da jih v sistem vnese skrbnik sistema. f" Moj Gozdar 9.25 Dolgoročne in trajne pogodbe Strategija zniževanja stroškov, osredotočanje na ključne prednosti podjetja in boljše obvladovanje operativnih stroškov so najpomembnejši razlogi za prenos dejavnosti k zunanjim izvajalcem. Ročnost pogodb in trajanje sodelovanja sta pomembna pokazatelja pristopa k umeščanju v časovne (dolgoročno in kratkoročno) in vsebinske razsežnosti sodelovanja obeh udeležencev v razmerju zunanjega izvajanja dejavnosti. Kratkoročne pogodbe z ročnostjo do enega leta in zastopanostjo s 36 odstotki v zunanjem izvajanju ne dosegajo razvojne, kaj šele temeljne politike podjetja; značilne so za tekoče poslovanje in tekočo politiko (Kavčič 2009). Dolgoročnejše strateško snovanje, izvajanje in usmerjanje razmerij zunanjega izvajanja je lahko tako za dajalce kot za izvajalce bolj koristno in manj tvegano od kratkoročnega in enostranskega. Kavčič (2009) z raziskavo ugotavlja, da je lahko zunanje izvajanje dejavnosti tudi v slovenskih razmerah učinkovito sredstvo za povečevanje kratkoročne, zlasti finančne uspešnosti podjetja. Širšo verifikacijo pričakovanih koristi za podjetja, ki se odločajo za prenos dejavnosti, potrjujejo tudi številne raziskave, opravljene v Nemčiji in drugih zahodnoevropskih državah. V razmerjih zunanjega izvajanja dejavnosti mnogokrat prevladujejo kratkoročni interesi dajalca (zmanjševanje stroškov, prenos ugašajočih ali okoljsko oporečnih dejavnosti, pridobivanje zmogljivosti za kratkoročno obdobje ipd.). Dajalci kot prejemnike pogosto izbirajo takšna podjetja, ki jim grozi latentna ali potencialna kriza in nimajo druge izbire, niti za kratkoročno preživetje. V okolju, ki se gospodarsko hitro razvija, lahko prednosti prejemnika zunanjega izvajanja dejavnosti (npr. stroški) hitro ugašajo, dajalec izločene dejavnosti pa išče drugega prejemnika, npr. v gospodarsko manj razviti deželi; takšna prehodna in strateško malo premišljena razmerja zunanjega izvajanja imajo lahko neugodne posledice (Kavčič 2009). Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): - Organizacija je sposobna dokazati usmerjenost k dolgoročnejšemu strateškemu snovanju, izvajanju in usmerjanju. Dolgoročna usmernost pomeni, da ima organizacija z zunanjimi partnerji podpisan sporazum ali pogodbo o sodelovanju za obdobje več kot enega leta. Dokazovanje: Preslikan dokument (prva in zadnja stran) s katerega je razvidna zaveza z zunanjimi partnerji o dolgoročnemu sodelovanju (npr. SIDG, sečnja v občinskih gozdovih, pogodba o sodelovanju z večjimi lastniki gozdov). Organizacija lahko predloži kakršenkoli dokument, ki dokazuje dolgoročno sodelovanje na podlagi katerega se bo presojevalec odločil ali ustreza navedenemu indikatorju. r" Moj Gozdar 9.26 Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predelava itd.) Za Slovenijo sta gozd in les strateška prednost, saj predstavljata naravna vira, s katerima je Slovenija bogata. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (št. 111/07) les opredeljuje kot pomemben obnovljiv vir, ki že od nekdaj prispeva k razvoju industrije in vsega gospodarstva v Republiki Sloveniji, še posebej na podeželju. Kot pomemben korak k nadaljnjemu razvoju je izpostavljena predelava lesa, ki pripeva k dodani vrednosti v domačem okolju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 2012 sprejelo Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige do leta 2020. Načrt izpostavlja pomembnost doseganja dodane vrednosti vsakemu členu gozdno-lesne predelovalne verige, vključno s celulozno, papirniško in kemično industrijo ter uporabo lesne biomase v energetske namene novih tehnologij. Ključni cilji akcijskega načrta so: - povečanje poseka in negovanosti gozdov, skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi, - povečanje količine in predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami, - ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve, - nova delovna mesta in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi. Gozdno-lesna veriga v Sloveniji sega od trajnostnega, multifunkcionalnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, preko predelave lesa, oblikovanja, proizvodnje in prodaje lesnih izdelkov, do izrabe lesnih ostankov za proizvodnjo energije. Gozdarstvo je kot gospodarska panoga sestavljeno iz več členov v sami gozdno-lesni verigi. Gozdarske člene gozdno-lesne verige tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. Sam proces pridobivanja lesa in nege gozdov se v veliki meri razvija po uveljavljenih proizvodnih fazah: - sečnja z motorno žago, - spravilo lesa s traktorji, - gojenje, - strojna sečnja, - žičniško spravilo lesa, - prevoz lesa. Sledi primarna predelava lesa, kjer nastajajo številni polproizvodi z višjo dodano vrednostjo, posledično pa zagotavljajo številne zaposlitve in krepijo zavest o potencialih lesne surovine v gozdu. Pod izdelke primarne predelave lesa štejemo energente (sekanci, peleti, drva), ki so tudi končni izdelki in primerni za direktno prodajo na trgu. V drugi vrsti pa pod izdelke primarne predelave, primerne za nadaljno predelavo štejemo žagan les, furnir, celulozo in ostale pomožne materiale. Zmanjševanje števila vmesnih procesov vzdolž proizvodne verige potrošniku omogoča, da se bolj približa proizvajalcu, kar prispeva k boljšemu plačilu proizvajalcu za proizvod, k pravičnejši delitvi vrednosti med deležniki ter omogoča potrošnikom, da zlahka prepoznajo poreklo surovin. f" Moj Gozdar Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): Organizacija, ki izpolnjuje oba pogoja pridobi vse točke: - Organizacija izvaja vsaj 3 zaporedne dejavnosti ali storitve pri procesu pridobivanja lesa. - Organizacija izvaja dejavnost iz primarne predelave lesa ali nadaljne proizvodnje. Delno ustrezno (1,5 točke): - Organizacija, ki izpolnjuje le enega izmed navedenih pogojev delno ustreza zahtevam izbranega indikatorja in s tem pridobi polovico točk. Dokazovanje: Preverjanje na podlagi seznama ponudnikov v gozdovih, ki ustrezajo inšpekcijskemu pregledu in ostalim predpisanim pogojem. Organizacija, ki izvaja primarno predelavo ali proizvodnjo izdelkov iz lesa, priloži dokument s katerim dokazuje, da ima po standardni klasifikacijski dejavnosti to tudi registrirano. 9.27 Naložbe v osnovna sredstva Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu več kot eno leto, in sicer ponavljajoče oz. nepretrgoma (Ilič, 2019). Gre torej za stvari, ki se uporabljajo pri izdelovanju izdelkov ali opravljanju storitev, ki so dejavnost podjetja. Ta sredstva lahko podjetje kupi, naredi ali najame, lahko jih pa pridobi tudi na druge načine (npr. ob prevzemu drugega podjetja, z dokapitalizacijo s stvarnim vložkom itd.). Nabavna vrednost osnovnega sredstva, skupaj s stroški, ki so potrebni, da se osnovno sredstvo usposobi za uporabo -predstavlja začetno vrednost osnovnega sredstva. Z uporabo in sčasoma praviloma osnovno sredstvo izgublja svojo vrednost, saj se izrablja in tudi zastareva. So pa tudi izjeme. Tako se npr. stavbno zemljišče ne izrablja, zaradi lokacije in povpraševanja pa mu tudi sicer lahko vrednost narašča. Med drugo opremo so lahko tudi umetniška dela, ki jim prav tako čas le povečuje vrednost (Peršak, 2019). V skladu z ESA 2010 in slovenskimi računovodskimi standardi se osnovna sredstva delijo v dve skupini: - opredmetena osnovna sredstva (gradbeni objekti in prostori, stroji in oprema, prevozna sredstva ter biološka sredstva) in - neopredmetena sredstva (računalniška programska oprema in podatkovne baze, razvedrilni, literarni in drugi umetniški izvirniki, študije, projekti). Osnovni pomen naložb v osnovna sredsta je vzpostavljanje opredmetenih osnovnih sredstev z namenom razširiti poslovanje ali nadomestiti stara osnovna sredstva zaradi vzdrževanja poslovanja ali zmanjševanja stroškov, povečanja proizvajanja obstoječih proizvodov ali opravljanja obstoječih storitev, proizvajanja novih proizvodov ali opravljanja novih storitev, varstva okolja in varnosti itd (Turk, 2019) . t Moj Gozdar Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (4 točke): Organizacija v preteklih treh letih dosega pozitivno stopnjo rasti investicij v osnovna sredstva. Organizacija, katere investicije presegajo amortizacijsko vrednost izpolnjuje zahteve indikatorja. Dokazovanje: Doseganje indikatorje se izračuna na podlagi podatka o "Opredmetenih osnovnih sredstvih", ki so za večino pravnih subjektov objabljene v bilanci stanja v "Javnih objavah letnih poročil" in so javno dostopne na splenem pregledovalniku AJPES-a. Triletna stopnja rasti se izračuna po enačbi: 9.28 Bruto dodana vrednost na zaposlenega Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega izkazuje, kolikšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega. Večja vrednost kazalnika družbe, ob izkazovanju čistega dobička, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter tako uspešnejšo gospodarsko družbo (AJPES). Čeprav so velika podjetja (z več kot 250 zaposlenimi oziroma z letnim prometom, ki presega 50 milijonov evrov) praviloma tista, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost na zaposlenega, pa v absolutnem znesku največ v novi vrednosti, ki se ustvari v gospodarstvu, prispevajo mikro, majhna in srednje velika podjetja (Dodana ..., 2015). Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto 2018 ustvarile 22.355.427 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 9 % več kot v letu 2017. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 44.415 evrov ali 2 % več kot v letu 2017. Neto dodana vrednost je na področju: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo leta 2018 znašala 128.578.000 EUR (AJPES). Povprečna bruto dodana vrednost na zaposlenega (BDV/Z) se izračuna tako, da se vsota bruto dodanih vrednosti deli z vsoto števila zaposlenih. Za izračun se upoštevajo uradno objavljeni podatki na spletni strani AJPES JOLP. Pri podjetjih, ki morajo oddati revidirana letna poročila, se za izračun dodane vrednosti na zaposlenega upoštevajo podatki iz revidiranih letnih poročil. Velikost družbe je določena po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1): 55. člen. 1. Na podlagi AJPES-u predloženih podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih najprej izračunamo dodano vrednost: Stopnja rasti = Osnovna opredmetena sredstvazaDnje leto-з Osnovna opredmetena sredstvazaDnje ieto IZRAČUN: r" Moj Gozdar Šifrant za AOP Formula za izračun dodane vrednosti Za gospodarske družbe, srednje velike in velike samostojne podjetnike posameznike ter zadruge Bruto dodana vrednost = AOP126 - AOP128 -AOP148 Za mikro in male samostojne podjetnike posameznike Bruto dodana vrednost = AOPÜ5Ü + AOPÜ54 - AOP055 + AOP056 + AOP057 - AOP060 -AOP073 2. Izračunano dodano vrednost nato delimo s povprečnim številom zaposlenih na podlagi delovnih ur Formula za izračun dodane vrednosti na zaposlenega Za gospodarske družbe, srednje velike in velike samostojne podjetnike posameznike ter zadruge Bruto dodana vrednost na zaposlenega = dodana vrednost / AOP188 Za mikro in male samostojne podjetnike posameznike Bruto dodana vrednost na zaposlenega = dodana vrednost / AOP089 Evalvacija indikatorja (točkovanje): Ustrezno (3 točke): - Organizacija izkazuje, da dosega dodano vrednost na zaposlenega višjo od mediane (za dodano vrednost na zaposlenega) v tej dejavnosti, kar je razvidno iz bonitetne ocene. Delno ustrezno (1,5 točke): - Organizacija izkazuje neprekinjeno rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega v zadnjih treh letih. Organizacija s tem delno ustreza zahtevam izbranega indikatorja in pridobi polovico točk. Dokazovanje: Organizacija predloži skeniran del bonitetne ocene, iz katerega je razvidna višja dodana vrednost na zaposlenega od splošne mediane za podjetja pri tej dejavnosti. r" Moj Gozdar 10 Literatura Dodana vrednost na zaposlenega je 39.463 evrov. 28. 5. 2015. Delo. https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/dodana-vrednost-na-zaposlenega-je-39-463-evrov.html (30. 5. 2019) Erbežnik, Maruša. 2007. Kvotni sistem in njegovi učinki na zaposlovanje invalidov. Delo in varnost 52 (2): 35-37. ESA, 2013, European system od accounts - ESA 2010, Dostopno na: https://www.stat.si/dokument/8437/ESA-2010.pdf Fabčič A. 2010. Vpeljava standarda ISO 14001 v podjetje Toyota Center Ljubljana d.o.o.: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede). Ljubljana, samozal.: 59 str. Ferjan M. 1999. Organizacija izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija FinancePRO. 2018. Zakaj vas mora zanimati boniteta lastnega podjetja - in kako jo izboljšati?. https://pro.finance.si/8941206?cctest& (31. 5. 2019) Hočevar U. 2016. Uvajanje standarda ISO 9001:2015 v podjetje Šinkovec transport, logistika, d.o.o. magistrsko delo. (Univerza v Mariboru, Fakultetaza logistiko). Celje, samozal.: 69 str. Horvat P. 2005. Analiza pogostosti vpisov v knjigo pritožb in pohval gostov hotela Piramida -primerjava s hotelom Habakuk. Univerza v Mariboru - Ekonomsko poslovna fakulteta. Maribor, samozaložba ISO 14001 - Sistem ravnanja z okoljem. ISO portal. http://www.iso-portal.si/index.php/standardi/19-sistem-ravnanja-z-okoljem-iso-14001-2004 (8. 3. 2019) Iso 14001. Iso-standard.si. http://www.iso-standard.si/iso-14001/ (8. 3. 2019) Ilič V. 2018. Metodološko pojasnilo - Investicije v osnovna stredstva- Statistični urad RS (zadnjič posodobljeno 19.12.2018). Dostopno na spletu: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8282 (12.8.2018) Kmetijsko gozdarska zbornica. https://www.kgzs.si/ (8. 3. 2019) Kmetijsko gozdarska zbornica. Gozd in gozdarstvo. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdarske-organizacije/kmetijsko-gozdarska-zbornica (8. 3. 2019) r" Moj Gozdar Kos, Nina. 2010. Kako država spodbuja zaposlovanje invalidov. Pravna praksa 29 (11): 20- 21. Kotler P. Nancy L. 2005. Corporate social responsibility: Doing the most good for your company. Hoboken, New Jersy: John Wiley and Sons. http://www.rebelalliance.eu/uploads/9/2/9/2/9292963/kotler_corporate_social_responsibilit y.pdf Kovač B. 1999. Vrednotenje človeških sposobnosti: Sposobni modeli notranjega podjetništva in razvoj intelektualnega kapitala kot konkurenčna prednost podjetja. Kadri 5 (4): 4-15 Kuntarič M. 2016. Družbena odgovornost podjetja in lokalna skupnost. Univerza v Ljubljani -Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, samozaložba Lipuš A. 2011. Vpliv izobraževanja zaposlenih na uspešnost podjetja: diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, samozal.: 89 str. Lukič, N. (2004). Trajnostni razvoj v Evropski uniji (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede). Možina S., Svetilnik I., Jamšek F., Zupan N., Vodovnik Z., 2002. Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Presen, Dominik. 2004. Kvotni sistem. V Pravica do enakih možnosti in enake obravnave -usposabljanje in zaposlovanje invalidov v Evropski uniji in Sloveniji, ur. Cveto Uršič, 103-122. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Zveza delovnih invalidov Slovenije. Presen, Dominik. 2003. Zaposlovanje invalidov in uvedba obveznih kvot. V Zaposlovanje invalidov - med politiko in prakso, ur. Cveto Uršič, 90-95. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Zveza delovnih invalidov Slovenije. Skralovnik D. 2016. Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 v podjetju Kopur d.o.o.: diplomsko delo. (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede). Ljubljana, samozal.: 47 str. Šircelj J. 2006. Standard kakovosti ISO 14001 kot vir konkurenčne prednosti : primer podjetja TIB Transport d.d., Ilirska Bistrica: diplomsko delo. 8Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta). Ljubljana, samozal.: 36 str. Traven S. 1998. Management človeških virov. Ljubljana: Gospodarski vestnik Triplat M., Krajnc N., Robek R. 2016. Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev. Acra Silvae et Ligni, 20. Triplat M., Piškur M., Krajnc N. 2018. Spletni informacijski sistem MojGozdar.si, Gozdarski vestnik, 3, 141-151. r" Moj Gozdar Uršič, Cveto. 1995. Definicije in terminologija. V Zaposlovanje invalidov: primerjava politik, koncepcij in ukrepov, ur. mag. Cveto Uršič in mag. Janez Drobnič, 12-61. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Republiški zavod za zaposlovanje. Urbančič R. In sod., 2010. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2009. Gradivo za sprejem na Vladi RS. Ljubljana. Dostopno na spletu: http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/irc/DownLoad/kjeFA2J2mbG9q46- FQrBSXEqCp0Dt5m1jY19mt lP643oSLWGvTVT3jrnCxIhZLRZxT8HUksOZS5pHuDc2q2ruURdFv 47ixF/1sjpEf-VPH-UcDhW/PQS2009 zdruzeni dokument.pdf(15.4.2019) Turk I. 2019. Pojmovnik Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije - Naložba v osnovna sredstva - Dostopno na spletu: https://www.zvezarfr.si/pripomocki/slovar?pojem=naložba%20v%20osnovna%20sredstva (12.8.2019) Zupanc M. 2008. Zagotavljanje kakovosti in okoljska odgovornost javnega sektorja s poudarkom na ISO 9001 in ISO 14001: diplomsko delo. (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta). Maribor, samozal.: 68 str. Žnidaršič Tea. 2015. Je knjiga pohval in pritožb potrebna? Revija Zveze potrošnikov Slovenije. junij, 2015. r" Moj Gozdar Preglednica: Seznam dejavnosti po SDK, ki so skladne s področjem gozdno lesnih verig Šifra kategorije Deskriptor A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO A02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti A02.200 Sečnja A02.300 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa A02.400 Storitve za gozdarstvo Skladnost dejavnosti Ustrezno Ustrezno Ustrezno Ustrezno C C16.100 C16.210 C16.220 C16.230 C16.240 C16.290 PREDELOVALNE DEJAVNOSTI Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa Proizvodnja sestavljenega parketa Stavbno mizarstvo in tesarstvo Proizvodnja lesene embalaže Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja Ustrezno Ustrezno Ustrezno Ustrezno Ustrezno Ustrezno Ustrezno C17 C17.110 C17.120 C17.210 C17.220 C17.230 C17.240 C17.290 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja Proizvodnja vlaknin Ustrezno Proizvodnja papirja in kartona Ustrezno Proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže Ustrezno Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja Delno ustrezno Proizvodnja pisarniških potrebščin iz papirja Delno ustrezno Proizvodnja tapet Delno ustrezno Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona Delno ustrezno C28 C28.3 C28.30 C28.300 C28.4 C28.49 C28.490 Proizvodnja drugih strojev in naprav Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev Proizvodnja obdelovalnih strojev Proizvodnja drugih obdelovalnih strojev Proizvodnja drugih obdelovalnih strojev Delno ustrezno Delno ustrezno Delno ustrezno Delno ustrezno Delno ustrezno Delno ustrezno C31 C31.010 C31.020 C31.030 C31.090 Proizvodnja pohištva Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore Proizvodnja kuhinjskega pohištva Proizvodnja žimnic Proizvodnja drugega pohištva Ustrezno Ustrezno Delno ustrezno Delno ustrezno G G46.120 G46.130 G46.710 G46.730 TRGOVINA, VZDRZEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kemikalij Delno ustrezno Posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala Ustrezno Trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi Delno ustrezno Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo Ustrezno F F42.110 F43.120 F43.390 F43.990 H H49.410 M M71.121 M71.129 r" Moj Gozdar GRADBENIŠTVO Gradnja cest Zemeljska pripravljalna dela Druga zaključna gradbena dela Druga specializirana gradbena dela Ustrezno Delno ustrezno Delno ustrezno Delno ustrezno PROMET IN SKLADIŠČENJE Cestni tovorni promet Ustrezno STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI Geofizikalne meritve, kartiranje Delno ustrezno Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje Delno ustrezno f" Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 2: Metodologija za oceno uporabnikov (naročnikov) storitev Avtor: Matevž Triplat Ljubljana, 2018 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f" Moj Gozdar KAZALO Uvod........ 3 Rangiranje izvajalcev (Ocena uporabnikov).....................................................................4 Različni pristopi k ocenjevanju..................................................................................................4 Vprašalnik za uporabnike.........................................................................................................6 Obrazec.....................................................................................................................................7 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "r Moj Gozdar Uvod V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu, kar predstavlja večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu pa v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število izvajalcev gozdarskih del ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas se merilo najnižje cene storitev vse bolj pogosto sooča z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni, kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. Naš cilj je razviti enostaven, pregleden in objektiven postopek za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več faz gozdarskih del. Metodologija za ocenjevanje izvajalcev del je sestavljena iz treh delov, in sicer iz: 1) ocene formalne ustreznosti izvajalca gozdarskih del na podlagi osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih. 2) neodvisne strokovne ocene ustreznosti poslovnega subjekta za opravljanje določenih gozdarskih del, po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami). V sklopu razvoja neodvisne kategorije bomo določili obdobje veljavnosti take kategorije in postopke nenapovedanih kontrol za preverjanje doseganja podeljene kategorije. 3) neposrednega rangiranja kakovosti opravljenih storitev s strani naročnikov. Povprečni rang pridobljen s strani uporabnikov storitev bo objavljen poleg pridobljenih kategorij (prvotne kombinirane ocene) izvajalca. Range bomo pridobili za tiste izvajalce del, ki bodo v času trajanja projekta prostovoljno vstopili v sistem pridobitve neodvisne strokovne ocene, za kar bo izdelan in uporabljen poseben vprašalnik za naročnike konkretnih storitev. Dodatno bomo preučili možnosti rangiranja izvajalcev del s strani naročnikov storitev neposredno na spletnem informacijskem sistemu (portalu). Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca določenega izvajalca bomo vzpostavili mehanizme za preprečevanje zlorab spletnega informacijskega sistema. Vsi subjekti in njihove ocene bodo objavljeni na spletnem sistemu MojGozdar.si. Vse predstavljene aktivnosti so del CRP projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, ki ga financirata MKGP in ARRS. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 MojGozdar Rangiranje izvajalcev (Ocena uporabnikov) Različni pristopi k ocenjevanju Uporabnik izvajalca oceni, ko se za to odloči sam, ga pozove izvajalec ali pa mu sistem MojGozdar.si pošlje obvestilo. V nadaljevanju so opisani pogoji za podajo ocene po posameznih primerih. 1. Izvajalec pozove uporabnika Vsi izvajalci, ki se registrirajo v sistem MojGozdar.si pridobijo v svojem uporabniškem profilu tudi možnost, da povabijo naročnike storitev k ocenjevanju. To storijo s spletnim obrazcem v katerem navedejo elektronski naslov naročnika storitev, ki ga želijo povabiti k sodelovanju. Spletni sistem MojGozdar.si na podlagi obrazca pošlje samodejno (generično) obvestilo na naveden email. Naročnik storitve se prijavi in postane uporabnik MojGozdar.si ter poda oceno po obrazcu navedem v tem dokumentu (glej poglavje Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "r Moj Gozdar Obrazec). Vsak izvajalec lahko k ocenjevanju povabi zgolj enega uporabnika na mesec. Za vse preostale, ki jih želi povabiti k ocenjevanju pa mora priložiti izkaz o sodelovanju (račun, pogodbe ali druge listine iz katere je razvidno, da sta naročnik in izvajalec formalno sodelovala). Izkaz o sodelovanju priloži izvajalec kot sliko ali sken. Istega uporabnika lahko izvajalec povabi samo enkrat. 2. Uporabnik se odloči, da bo podal oceno za izbranega izvajalca V primeru, ko se za ocenjevanje samostojno odloči uporabniki mora priložiti izkaz o sodelovanju (račun, pogodbe ali druge listine iz katere je razvidno, da sta naročnik in izvajalec formalno sodelovala). Izkaz o sodelovanju priloži uporabnik kot sliko ali sken. Uporabnik lahko istega izvajalce oceni večkrat ob pogoju, da je iz priloženega izkaza o sodelovanju razvidno, da gre za različne posle. V kolikor bo skrbnik opazil poskuse zlorab bo ocene odstranil in uporabniku preprečil dostop do spletnega sistema MojGozdar.si 3. MojGozdar pozove uporabnik MojGozdar.si uporabnikom, ki so za svoje povpraševanje prejeli odgovor samodejno posreduje »Vprašalnik MojGozdar.si« (glej poglavje Vprašalnik za uporabnike). Vprašalnik je namenjem pridobivanju odzivov uporabnikov in uporabniške izkušnje med drugim uporabnika opomni na možnost in pomembnost ocenjevanja in se ga ob pritrditvi preusmeri na obrazec za ocenjevanje izvajalce s katerim je sodeloval. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f" Moj Gozdar Vprašalnik za uporabnike 1. Ste zadovoljni s spletnim sistemom MojGozdar.si? Л Л >v« iSi 2. So vam pridobljene informacije koristile? J/. Ji» JIL Љ M M »j» ^ ^r 3. Vaše mnenje nam veliko pomeni še posebaj v razvojno testnem obdobju, ko imamo nekaj možnosti, da nadaljni razvoj zapeljemo v smeri potreb oz. želja uporabnikov. Vseli bomo vaših idej, kritik kakor tudi obvestila o »hroščku«, ki vam je ponagajal ob brskanju po spletnem sistemu MojGozdar.si. POLJE ZA VNOS BESEDILA 4. Ali ste vedeli, da se v Sloveniji ob izbiri izvajalcev večkrat odločamo na podlagi lastnih izkušenj iz preteklosti ali priporočil preteklih uporabnikov morda celo znancev. Vaša uporabniška izkušnja ima tako veliko vrednost še za marsikogar, ki bo za vami želel izbrati kvalitetnega in zaupanja vrednega izvajalca. Želeli bi si, da s svojim mnenjem pomagate zgraditi anonimno zbirko uporabniški izkušenj in tako hkrati pomagate pri izbiri ostalim uporabnikom spletnega sistema MojGozdar.si Želite oceniti izbranega izvajalca? a. DA b. NE Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar Obrazec Naziv izvajalca, ki ga želite oceniti: Izkaz o sodelovanju: DODAJ oz. NALOŽI DATOTEKO Ocena: Kriterij Ocena 1. DOGOVOR - Ali vam je izvajalec pred izvedbo del ponudil dovolj informacij o samem poteku del, časovnih terminih, ceni storitve ter dejavnikih, ki bi potencialno lahko vplivali na ceno? & & & & & ф ф ф g: :|s vj» 2. IZVEDBA DEL - Je izvajalec vsa dela izvedel skladno z dogovorom in skladno z usmeritvami, ki jih je predpisal revirni gozdar (npr. varovanje mladja pri poseku in spravilu, ustrezno izveden gozdni red....)? «У« Л A A §§§ §s§ 3. ROK IZVEDBE - Se je izvajalec držal dogovorjenih rokov za izvedbo? & & & Ä Ä 4. CENA oz. PLAČILO - Se je izvajalec držal dogovorjene cene za storitev oz. ali je v primeru odkupa lesa na panju zvajalec vse dolgove poravnal v dogorjenem času? & & & ф вЏ g§s g§s »Jr ^ggr 5. Kako ste zadovoljni stanjem vašega gozda po izvedbi del (poškodovanost drevja, stanje vlak, ...) & Ä & Ä §§§ §§§ Komentar (Komentarji so javno objavljeni v spletnem profilu izvajalce in so podpisani z imenom, ki ga uporabnik navede ob prijavi): POLJE ZA VNOS BESEDILA Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "r Moj Gozdar Mnenja uporabnikov na dan 24. september 2019 ocena ocena ocena ocena ponudnik uporabnik 1 2 3 4 18.09.2019 GOZDARSTVO ŠILC, JAKA ŠILC 09:08:32 S.P. Denis Ahačič 10 10 10 10 18.09.2019 GOZDARSKE IN GRADBENE 09:07:38 STORITVE, ROK MEGLIČ S.P. Denis Ahačič 10 10 10 10 17.09.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 09:35:48 IZVAJALCEV) Matevž Triplat 10 8 4 10 16.09.2019 DEČAR JOŽEK - DOPOLNILNA 10:40:25 DEJAVNOST NA KMETIJI Boris Skale 10 10 10 10 FAGUS GIS, gozdarske storitve, 13.09.2019 izobraževanje in svetovanje, 15:54:46 d.o.o. FAGUS Gis 10 10 10 10 09.09.2019 DEČAR JOŽEK - DOPOLNILNA 07:06:46 DEJAVNOST NA KMETIJI Boris Skale 10 10 10 10 07.09.2019 GOZDNO GOSPODARSTVO 20:53:34 BLED d.o.o. Tadej Fortin 1 1 1 5 07.09.2019 19:38:41 Gozdarske storitve (TEST) Dominik Leskovec 9 7 9 4 07.09.2019 LESBLED, trgovina in prevoz, 09:37:58 d.o.o. Jernej Jemec 10 10 10 10 06.09.2019 GOZDARSKE STORITVE, ODKUP 11:35:11 BRANKO MASTNAK S.P. Miha Fonda 8 8 9 9 JANEZ KOVŠE - NOSILEC 06.09.2019 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA 09:24:27 KMETIJI Boris Skale 10 10 10 10 06.09.2019 GOZDARSKE STORITVE, ODKUP 09:21:56 BRANKO MASTNAK S.P. Boris Skale 10 10 10 9 PETER LOČNIKAR - NOSILEC 06.09.2019 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA 09:19:37 KMETIJI Boris Skale 10 10 10 10 05.09.2019 GOZDARSKE STORITVE SMOLE 09:40:43 JANEZ S.P. Marija Jakopin 10 10 10 10 04.09.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 16:03:53 IZVAJALCEV) Nike Krajnc 8 10 8 6 03.09.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 16:09:26 IZVAJALCEV) Nike Krajnc 10 5 8 4 03.09.2019 16:03:14 Gozdarske storitve (TEST) Nike Krajnc 4 5 1 7 28.08.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 20:24:47 IZVAJALCEV) Matevž Triplat 10 10 10 6 28.08.2019 10:30:36 Gozdarske storitve (TEST) Marjan Štekar 6 6 8 8 27.08.2019 GOZDARSTVO UROŠ 16:50:40 TOMAŽINČIČ S.P. Teja Tomažinčič 10 10 10 10 FAGUS GIS, gozdarske storitve, 23.08.2019 izobraževanje in svetovanje, Bernardica Viher 04:58:27 d.o.o. Gašparec 10 10 10 10 21.08.2019 SIPLES - POSEK IN SPRAVILO 11:40:46 LESA JANEZ PRIJATELJ S.P. Alan Obranovič 10 8 8 10 RECINKO, družba za 21.08.2019 proizvodnjo, storitve in 11:39:58 trgovino, d.o.o., Kočevje Alan Obranovič 10 8 8 10 21.08.2019 BVS - PREVOZI, STORITVE 11:38:23 ŠERCER BOJAN S.P. Alan Obranovič 10 8 8 10 PREVOZI S KMETIJSKO 14.08.2019 MEHANIZACIJO IN SPRAVILO 09:55:03 LESA LEON AMBROŽIČ, S.P. David Leskovec 10 10 10 10 14.08.2019 Predelava lesa, Daniel Kokalj 09:52:20 s.p. Georg Pollak 8 8 8 8 14.08.2019 ANDRA družba za proizvodnjo in 09:51:48 trgovino d.o.o. Matjaž Harmel 10 10 10 10 14.08.2019 MEGALES, trgovina in storitve, Štefan Kovač 09:00:15 Robert Sabo s.p. 9 9 9 9 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 12.08.2019 r" Moj Gozdar FAGUS GIS, gozdarske storitve, izobraževanje in svetovanje, 10:30:55 d.o.o. FAGUS Gis 10 10 10 10 09.08.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 09:46:10 IZVAJALCEV) Špela Ščap 10 10 7 10 09.08.2019 09:18:06 Gozdarske storitve (TEST) Janez Novak 10 10 10 10 06.08.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 23:19:17 IZVAJALCEV) Matevž Triplat 10 10 10 10 06.08.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 17:28:08 IZVAJALCEV) Matevž Triplat 10 10 10 10 05.08.2019 15:04:17 Gozdarske storitve d.o.o. STORITVE S KMETIJSKO IN Matevž Triplat 6 6 6 6 10.07.2019 GOZDARSKO MEHANIZACIJO, 14:29:33 VIDOVIC MARTIN s.p. boštjan korenjak 6 4 4 1 24.04.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 16:38:27 IZVAJALCEV) Matevž Triplat 10 6 6 8 27.02.2019 15:02:38 Gozdarske storitve d.o.o. Matevž Triplat 10 10 9 10 27.02.2019 12:48:32 Gozdarske storitve d.o.o. Mirko Baša 6 10 10 6 18.02.2019 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 07:02:16 IZVAJALCEV) SEKAČ POSEK IN SPRAVILO LESA, STORITVE S KMETIJSKO Mirko Baša 7 10 6 8 26.12.2018 IN GRADBENO MEHANIZACIJO 07:52:36 TRPIN MATIJA IVAN S.P. ANDREJ PETRIČ 7 10 9 10 29.11.2018 ZAMET prevozništvo in druge 08:35:00 storitve d.o.o. Matevž Triplat 10 10 10 10 26.11.2018 Gozdarstvo Blatnik, Tone 13:21:50 Blatnik s.p. Iztok Sinjur 10 10 10 10 26.11.2018 GOZDARSTVO ŠILC, JAKA ŠILC 13:13:49 S.P. Iztok Sinjur 10 10 10 10 20.11.2018 GOZDARSTVO UROŠ 10:53:03 TOMAŽINČIČ S.P. Teja Tomažinčič 10 10 10 10 30.11.1999 Gozdarstvo Ulčar, Matjaž Ulčar 00:00:00 s.p. Matevž Triplat 10 10 10 10 30.11.1999 GOZDNO GOSPODARSTVO 00:00:00 NOVO MESTO d.d. Marjan Grah 8 8 8 8 30.11.1999 00:00:00 Strojni Krožek Servis d.o.o. Bojan Bajželj 8 8 8 8 30.11.1999 M-LES, GOZDARSKE STORITVE 00:00:00 MATEJ URH S.P. IGOR HLEBEC - NOSILEC Matevž Triplat 9 9 9 9 30.11.1999 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA 00:00:00 KMETIJI Marjan Dolenšek 7 7 7 7 30.11.1999 GOZDARSKE STORITVE, BLAŽ 00:00:00 KLINAR S.P. Matevž Triplat 9 9 9 9 30.11.1999 ATLANTIDA BUTKOVIĆ Posek in 00:00:00 spravilo lesa Irena Butković s.p. Matevž Triplat 8 8 8 8 30.11.1999 GOZDARSTVO IN TGM 00:00:00 SILVESTER KOBAL S.P. POSEK, SPRAVILO LESA IN Egon Rebec 10 10 10 10 30.11.1999 TRGOVINA Z LESOM DRAGO 00:00:00 ŽAGAR S.P. Matevž Triplat 8 8 8 8 30.11.1999 MLINAR ALOJZ, s.p., spravilo 00:00:00 lesa ANTON MLINAR - NOSILEC Matevž Triplat 10 10 10 10 30.11.1999 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA 00:00:00 KMETIJI GOZDNO GOSPODARSTVO Matevž Triplat 10 10 10 10 30.11.1999 PTUJ, storitve za gozdarstvo, 00:00:00 Marko Maučič s.p. Matevž Triplat 10 10 10 10 30.11.1999 TRGOVINA Z LESOM, FRANC 00:00:00 KREFT s.p. marko sameja 7 7 7 7 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar IZDELOVANJE ZABOJEV IN 30.11.1999 DROBNIH LESENIH PREDMETOV 00:00:00 SARH TINE S.P. Matevž Triplat 10 10 10 10 30.11.1999 SOSKO GOZDNO 00:00:00 GOSPODARSTVO TOLMIN d.o.o. Erik Vončina 8 8 8 8 30.11.1999 00:00:00 GOZDARSTVO Tadej Turšič s.p. Andrej Kermavnar 9 9 9 9 30.11.1999 ZAMET prevozništvo in druge BOŠTJAN JEŽ 00:00:00 storitve d.o.o. SORTLES odkup in prodaja lesa 9 9 9 9 30.11.1999 ter gozdarske storitve d.o.o., BOŠTJAN JEŽ 00:00:00 Selšček 9 9 9 9 30.11.1999 DENDROS DAMIJAN KANDARE 00:00:00 S.P. BOŠTJAN JEŽ 9 9 9 9 30.11.1999 MOJGOZDAR (VZOREC PROFILA 00:00:00 IZVAJALCEV) Matevž Triplat 5 5 5 5 30.11.1999 Gozdarske storitve IGLAVCI 00:00:00 d.o.o. Edvard Kugler 8 8 8 8 30.11.1999 POSEK IN SPRAVILO LESA 00:00:00 RAFAEL VAHEN S.P. Matevž Triplat 10 10 10 10 30.11.1999 SOSKO GOZDNO 00:00:00 GOSPODARSTVO TOLMIN d.o.o. Miro Peharda 8 8 8 8 30.11.1999 GOZDARSKE STORITVE, ODKUP 00:00:00 BRANKO MASTNAK S.P. Matevž Triplat 9 9 9 9 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Nabor podatkov in opredelitev informacijskih komunikacijskih tokov na spletnem sistemu za vrednotenje izvajalcev del v gozdarstvu Avtor: Matevž Triplat Ljubljana, 2017 KAZALO 1 Uvod...........................................................................................................................4 2 Komunikacijski tok spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si...........................5 3 Uvrstitev poslovnega subjekta v sistem za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdarskih storitev..............................................................................................................................7 4 Podatki o poslovnem subjektu iz Poslovnega Registra Slovenije (AJPES)......................8 5 Podatki o poslovnem subjektu iz seznama izvajalcev del v gozdovih inšpektorata rs za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.......................................................................11 6 Podatki Gozdarskega inštituta slovenije....................................................................13 7 podakti FURS.............................................................................................................13 8 Predstavitev poslovnih subjekov na mojgozdar.si......................................................13 8.1 Osnovna predstavitev....................................................................................................13 8.2 RAZŠIRJENA predstavitev...............................................................................................14 9 Viri............................................................................................................................18 IKGLR Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo FURS Finančna uprava Republike Slovenije GIS Gozdarski inštitut Slovenije 1 UVOD V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu, kar predstavlja večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu pa v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število izvajalcev gozdarskih del ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas se merilo najnižje cene storitev vse bolj pogosto sooča z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni, kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. Naš cilj je razviti enostaven, pregleden in objektiven postopek za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več faz gozdarskih del. Metodologija za ocenjevanje izvajalcev del je sestavljena iz treh delov, in sicer iz: 1) ocene formalne ustreznosti izvajalca gozdarskih del na podlagi osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih. 2) neodvisne strokovne ocene ustreznosti poslovnega subjekta za opravljanje določenih gozdarskih del, po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami). V sklopu razvoja neodvisne kategorije bomo določili obdobje veljavnosti take kategorije in postopke nenapovedanih kontrol za preverjanje doseganja podeljene kategorije. 3) neposrednega rangiranja kakovosti opravljenih storitev s strani naročnikov. Povprečni rang pridobljen s strani uporabnikov storitev bo objavljen poleg pridobljenih kategorij (prvotne kombinirane ocene) izvajalca. Range bomo pridobili za tiste izvajalce del, ki bodo v času trajanja projekta prostovoljno vstopili v sistem pridobitve neodvisne strokovne ocene, za kar bo izdelan in uporabljen poseben vprašalnik za naročnike konkretnih storitev. Dodatno bomo preučili možnosti rangiranja izvajalcev del s strani naročnikov storitev neposredno na spletnem informacijskem sistemu (portalu). Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca določenega izvajalca bomo vzpostavili mehanizme za preprečevanje zlorab spletnega informacijskega sistema. Vsi subjekti in njihove ocene bodo objavljeni na skupnem portalu: mojgozdar.si, ki bo predstavljal osrednji sistem iskanja ponudnikov oziroma bo omogočal aktivno povezovanje lastnika gozda (iskalca storitve - povpraševanje) s ponudnikom želene storitve. Vse predstavljene aktivnosti so del CRP projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, ki ga financirata MKGP in ARRS. 2 KOMUNIKACIJSKI TOK SPLETNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA MOJGOZDAR.SI Sistem mora omogočati upravljanje z ponudbami (sprejem in sledenje, shranjevanje podatkov o dogovoru med uporabniku in subjektom), integracijo z zunanjimi sistemi, izmenjavo podatkov, upravljanje z dokumentacijo, izdelavo poročil, upravljanje uporabnikov, sledljivost, obdelava osebnih podatkov. Poleg tega spletni informacijski sistem vključuje več ravni uporabnikov: poročevalec podatkov, skrbnik podatkov, analizator podatkov, kar pomeni, da poleg poročanja podpira še pregled, zavrnitev in obdelavo poročanih podatkov za posamezne ravni uporabnikov. Podatke je možno analizirati z združevanjem po časovni in poročevalski dimenziji, tabelarično prikazane podatke pa je mogoče tudi izvoziti za morebitno nadaljnjo uporabo. Komunikacija (med vsemi nivoji uporabnikov) znotraj portala preko avtomatskega obveščanje preko e-pošte (sporočila o bližajočem in zamujenem roku za poročanje, sporočilo o oddaji podatkov, sporočilo o zavrnjenem poročilu s strani skrbnika). Administrativni del portala je namenjen glavnemu administratorju in skrbnikom podatkov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Slika 1: Shematski prikaz komunikacijskega toka spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si 3 UVRSTITEV POSLOVNEGA SUBJEKTA V SISTEM ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI IZVAJALCEV GOZDARSKIH STORITEV Poslovni subjekt bo na seznam izvajalcev spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si vključen iz različnih virov podatkov. Neposredno bodo vključeni vsi poslovni subjekti, ki so navedeni na: seznamu izvajalcev del v gozdu, ki ga vodi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, seznamu ponudnikov storitev izdelave lesnih sekancev in drv ter prevoza okroglega lesa, ki ga interno vodi Gozdarski inštitut Slovenije. Poleg omenjenih baz bodo imeli poslovni subjekti možnost tudi objave na lastno pobudo (samoprijava neposredno prek storitve mojgozdar.si). Ti poslovni subjekti bodo razvrščeni v interne baze Gozdarskega inštituta. Vsi poslovni subjekti bodo predhodno obveščeni o objavi na spletnem informacijskem sistemu mojgozdar.si. Slika 1: Shematski prikaz vključevanja poslovnih subjektov v sistem za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdarskih storitev (storitev mojgozdar.si) V nadaljevanju predstavljamo vse podatke, ki jih bomo pridobili iz nam dosegljivih baz podatkov. Predstavljeni so tudi razvrstilni kriteriji, ki jih bomo delno pridobili iz omenjenih baz podatkov, delno pa jih bodo poročala podjetja, v kolikor se bodo odločila za drugi in tretji nivo ocenjevanja (pridobitev neodvisne ocene in neposrednega ranga). Razvrstilni kriteriji bodo predstavljali pomemben del osebne izkaznice posameznega podjetja, ki bo objavljena na mojgozdar.si. V zadnjem delu metodologije pa so predstavljena še ključna načela, kriteriji in indikatorji za ocenjevanje poslovnih subjektov. Vsa podjetja, ki se bodo odločila za pridobitev strokovne ocene bodo morala večino potrebnih podatkov za oblikovanje ocene posredovati sama. Potrebni podatki in dokazila so predvideni že v sami metodologiji. 4 PODATKI O POSLOVNEM SUBJEKTU IZ POSLOVNEGA REGISTRA SLOVENIJE (AJPES) Preglednica 1: Podatki o poslovnem subjektu iz podatkovne baze PRS_ENOTA_RS/SS (ENOTA_RS/SS.TXT) STRUKTURA IME POLJA TIP ACC TXT XML ZA FTP XML SERVISA wsPrsInfo OPIS Š ENOTA N (7,0) 10 \Prs\PS\en \enota Povezovalno polje A, M, O, Š MATICNA C 10 10 \Prs\PS\ma \stMaticna Matična številka enote poslovnega registra A, M, O, Š POPOLNO_IME V 250 250 \Prs\PS\PopolnoIme \Firma\ImeFirme\PopolnoIme Firma oziroma popolno ime enote poslovnega registra M, O, Š KRATKO_IME V 140 140 \Prs\PS\KratkoIme \Firma\ImeFirme\KratkoIme Kratka firma oz. ime enote poslovnega registra A, M, O, Š NASELJE V 40 40 \Prs\PS\N\Naselje \Firma\NaslovF\Naselje Naselje A, M, O, Š ULICA V 40 40 \Prs\PS\N\Ulica \Firma\NaslovF\Ulica Ulica A, M, O, Š ULICA_HS V 4 4 \Prs\PS\N\hs \Firma\NaslovF\stHisna Hišna številka A, M, O, Š ULICA_HS_D C 1 1 \Prs\PS\N\do \Firma\NaslovF\txtDodatek Dodatek k hišni številki A, M, O, Š POSTNA_STEVILKA C 4 4 \Prs\PS\N\po \Firma\NaslovF\sifPosta Poštna številka A, M, O, Š POSTNI_KRAJ V 40 40 \Prs\PS\N\Posta \Firma\NaslovF\Posta Poštni kraj O, Š DATUM_VPISA DT 8 10 \Prs\PS\dv \dtVpis Datum vpisa pri registrskem organu A, M, O, Š OBLIKA V 80 80 \Prs\PS\Oblika \Firma\Oblika Pravno organizacijska oblika M, O, Š GLAVNA_DEJAVNO ST_SKD C 6 6 \Prs\PS\gd \GlavnaDejavnost\sifDejavnost Glavna dejavnost po SKD M, O, Š ID_DDV C 2 2 \Prs\PS\si \idDDV ID za DDV (oznaka SI pri zavezancih) M, O, Š ST_DAVCNA C 8 8 \Prs\PS\da \stDavcna Davčna številka Š VELIK_EU C 60 60 \Prs\PS\VelikostEU \Firma\VelikostEU Velikost EU Š VELIK_RS C 60 60 \Prs\PS\VelikostRS \Firma\VelikostRS Velikost RS O, Š AKTIVNOST C 40 40 \Prs\PS\Aktivnost \AktivnostPs\Aktivnost Ali poslovni subjekt posluje - opis Preglednica 2: Podatki o poslovnem subjektu iz podatkovne baze TELEKOM (TELEKOM.TXT) STRUKTURA POLJE TIP ACC TXT XML ZA FTP XML SERVISA wsPrsInfo OPIS Š ENOTA N (7,0) 10 \Prs\PS\en \enota Povezovalno polje s tabelo ENOTA Š TIP C 1 1 \Prs\PS\K\tk \Kontakt\sifKontakt Tip (telefon, telefaks, e-pošta, spletni naslov) Š TIP_OPIS V 30 30 \Prs\PS\K\KontaktOpis \Kontakt\KontaktOpis Opis tipa Š ŠTEVILKA C 60 60 \Prs\PS\K\ko \Kontakt\KontaktStevilka Številka oziroma e-naslov 101 5 PODATKI O POSLOVNEM SUBJEKTU IZ SEZNAMA IZVAJALCEV DEL V GOZDOVIH INŠPEKTORATA RS ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, LOVSTVO IN RIBIŠTVO Preglednica 3: Podatki o poslovnem subjektu iz podatkovne baze Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo IME POLJA ŠIRFA XML OPIS MATICNA Matična številka enote poslovnega registra POPOLNO_IME Firma oziroma popolno ime enote poslovnega registra KRATKO_IME Kratka firma oz. ime enote poslovnega registra NASLOV Naselje, Ulica, Hišna številka, Dodatek k hišni številki, Poštna številka, Poštni kraj ST_DAVCNA ID za DDV (oznaka SI pri zavezancih), Davčna številka STATUS SPREMEMBE Datum začetka veljavnosti prepovedi VELJAVNOST SPREMEMBE Datum zaključka veljavnosti prepovedi DATUM IZPISA PODATKOV Datum izpisa podatkov iz baze Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo DEJAVNOST D SEČNJA Z MOTORNO ŽAGO P SPRAVILO S TRAKTORJEM S GOJENJE G ŽIČNIŠKO SPRAVILO ŽŽ PREPOVED DEJAVNOSTI PD PREPOVED SPRAVILA PS PREPOVED SEČNJE PX, PSS, PP PREPOVED GOJENJA PG PREPOVED ŽIČNIŠKEGA SPRAVILA PZŽ 6 PODATKI GOZDARSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE IME POLJA OPIS MATICNA Matična številka enote poslovnega registra služi za povezovanje podatkov gozdarskega inštituta s podatki PRS in IKGLR podatkovnih baz. SEKALNIK Na podlagi šifranta (TRUE - 1, FALSE - 0) so definira storitve, ki jih poslovni subjekt ponuja in niso zavedene v bazi IKGLR. PREVOZ 7 PODAKTI FINANČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE (FURS) Spletni informacijski portal za vrednotenje izvajalcev del v gozdarstvu bo podatke zajemal tudi s seznama neplačnikov davkov FURS in sicer s: - seznamu nepredlagateljev obračunov (http://seznami.gov.si/DURS/Nepredlagatelji.xml) - seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR in so starejše od 90 dni (http://seznami.gov.si/DURS/NeplacnikiPO.xml) Finančna uprava RS javno objavlja seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR in so starejše od 90 dni. Namen objave je krepitev davčne kulture, izboljšanje plačilne discipline ter povečanje prostovoljnega, pravilnega in pravočasnega obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti. Enoten seznam neplačnikov davkov Finančne uprave RS (FURS) je prvič objavljen 8. avgusta 2014. Pred tem sta Carinska uprava RS in Davčna uprava RS objavljali ločena seznama neplačnikov. Tistim zavezancem, ki davka niso zmožni plačati zaradi utemeljenih oziroma objektivnih razlogov, na katere sami niso mogli vplivati, obstoječa zakonodaja omogoča možnost odpisa, delnega odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja in jih v teh primerih (če jim je vloga odobrena) ne obravnava kot dolžnike. Seznam neplačnikov davkov je razvrščen v deset velikostnih razredov in bo mesečno objavljen na spletni strani FURS najpozneje do 10. v mesecu. Stari seznam bo z objavo novega seznama umaknjen s spletne strani.Pravna podlaga za objavo seznama je v 20. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2F, Uradni list RS, št. 94/2012), kjer je navedenih tudi več podrobnosti (FURS, 2017). 8 PREDSTAVITEV POSLOVNIH SUBJEKOV NA MOJGOZDAR.SI 8.1 OSNOVNA PREDSTAVITEV Osnovna predstavitev zajema skrčen nabor javno dostopnih podatkov o posameznem poslovnem subjektu. Nabor podatkov za prijavljene uporabnike in neprijavljene se razlikuje. Preglednica 6: Osnovna predstavitev poslovnih subjektov na spletnem informacijskem sistemu mojgozdar.si IME POLJA VIR PODATKA (NAVAJANJE) PRIKAZ* OPIS MATICNA AJPES (DA) DA Matična številka enote poslovnega registra POPOLNO_IME AJPES (DA) DA Firma oziroma popolno ime enote poslovnega registra NASELJE AJPES (DA) DA Naselje ULICA AJPES (DA) DA Ulica ULICA_HS AJPES (DA) DA Hišna številka ULICA HS D AJPES (DA) DA Dodatek k hišni številki POSTNA_STEVIL KA AJPES (DA) DA Poštna številka POSTNI_KRAJ AJPES (DA) DA Poštni kraj TELEFON AJPES (DA) DA Podatek je naveden v ePRS (AJPES). EMAIL AJPES (DA) DA Podatek je naveden v ePRS (AJPES). SPLETNA STRAN AJPES (DA) DA Podatek je naveden v ePRS (AJPES). DATUM_VPISA AJPES (DA) DA Datum vpisa pri registrskem organu OBLIKA AJPES (DA) DA Pravno organizacijska oblika GLAVNA_DEJAV NOST_SKD AJPES (DA) DA Glavna dejavnost po SKD ID_DDV AJPES (DA) DA ID za DDV (oznaka SI pri zavezancih) ST_DAVCNA AJPES (DA) DA Davčna številka AKTIVNOST AJPES (DA) DA Ali poslovni subjekt posluje - opis STORITVE IGLRS (DA), GIS (NE) DA Storitve kot so sečnja, spravilo, žičniško spravilo, strojna sečnja, gojenje so navedena v naboru podatkov IGLRS. Storitve ponudnikov sekalnikov in prevoza lesa pa v podakovni bazi GIS. OCENA mojgozdar.si IGLRS (DA), FURS (NE), GIS(NE) NE V osnovni predstavitvi se prijavljenim uporabnikom prikaže ocena formalne ustreznosti (i.stopnja oz. semafor), ki je določena po metodologiji vrednotenja poslovnih subjektov na podlagi javno dostopnih podatkov (IGLRS, FURS, GIS). * v stolpcu PRIKAZ je definirano ali se polje prikazuje neprijavljenim 8.2 RAZŠIRJENA PREDSTAVITEV Napredna osebna izkaznica je namenjena poslovnim subjektom, ki so prostovoljno pristopili k drugi stopnji ocenjevanja in so si pridobili neodvisno strokovno oceno. Poleg neodvisne strokovne ocene ti poslovni subjekti na spletnem informacijskem sistemu mojgozdar.si pridobijo tudi razširjeno različico osebne izkaznice in s tem širši prostor za oglaševanje. Podatki iz razširjene osebne izkaznice so na dostopni zgolj prijavljenim uporabnikom. Večji del razširjene predstavite se pridobi tekom spletnega izpolnjevanja obrazca za neodvisno strokovno oceno in je zato pred spletno objavo potrebna potrditev (odobritev) s strani administratorja portala. Preglednica 7: Osnovna predstavitev poslovnih subjektov na spletnem informacijskem sistemu mojgozdar.si IME POLJA VIR PODATKA (NAVAJANJE) OPIS MATICNA AJPES (DA) Matična številka enote poslovnega registra POPOLNO_IME AJPES (DA) Firma oziroma popolno ime enote poslovnega registra NASELJE AJPES (DA) Naselje ULICA AJPES (DA) Ulica ULICA_HS AJPES (DA) Hišna številka ULICA HS D AJPES (DA) Dodatek k hišni številki POSTNA_STEVIL KA AJPES (DA) Poštna številka POSTNI_KRAJ AJPES (DA) Poštni kraj TELEFON AJPES (DA), mojgozdar.si (NE) Podatek je naveden v ePRS (AJPES), če ni se v sklopu neodvisne strokovne ocene organizacijo pozove za dopolnitve in se v razširjeni verziji prikazuje podatke zbrane v sklopu spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si EMAIL AJPES (DA), mojgozdar.si (NE) Podatek je naveden v ePRS (AJPES), če ni se v sklopu neodvisne strokovne ocene organizacijo pozove za dopolnitve in se v razširjeni verziji prikazuje podatke zbrane v sklopu spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si SPLETNA STRAN AJPES (DA), mojgozdar.si (NE) Podatek je naveden v ePRS (AJPES), če ni se v sklopu neodvisne strokovne ocene organizacijo pozove za dopolnitve in se v razširjeni verziji prikazuje podatke zbrane v sklopu spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si DATUM_VPISA AJPES (DA) Datum vpisa pri registrskem organu OBLIKA AJPES (DA) Pravno organizacijska oblika GLAVNA_DEJAV NOST_SKD AJPES (DA) Glavna dejavnost po SKD ID_DDV AJPES (DA) ID za DDV (oznaka SI pri zavezancih) ST_DAVCNA AJPES (DA) Davčna številka LOGOTIP mojgozdar.si Organizacija naloži jpeg ali png format logotipa na spletni informacijski sistem SLIKE mojgozdar.si Orgarnizacija ima možnost naložiti 4 lastne slike. Slike z oglasnimi sporočili niso dovoljene in jih ima možnost administrator odstraniti. AKTIVNOST AJPES (DA) Ali poslovni subjekt posluje - opis STORITVE IGLRS (DA), GIS (NE) Storitve kot so sečnja, spravilo, žičniško spravilo, strojna sečnja, gojenje so navedena v naboru podatkov IGLRS. Storitve ponudnikov sekalnikov in prevoza lesa pa v podakovni bazi GIS. CERTIFIKATI mojgozdar.si V razširjeni različici se zagotovi prostor za navedbo logotipov certifikatov s katerimi razpolaga organizacija (npr. ISO, FSC, PEFC...). ŠTEVILO ZAPOSLENIH mojgozdar.si Organizacija poroča o številu zaposlenih. OPREMLJENOST mojgozdar.si Shematski prikaz opremljenosti OBSEG DEJAVNOSTI mojgozdar.si Kategorizacija dejanska dosežena realizacija v preteklem letu po storitvah, REFERENCE mojgozdar.si Skladno z metodologijo se v razširjenem opisu podjetja prikažejo tudi referenčni objekti. Opis referenčnega objekta obsegajo slike in kratek opis izkušnje naročnika. OCENA mojgozdar.si IGLRS (DA), FURS (NE), GIS(NE) V razširjeni predstavitvi se prijavljenim uporabnikom prikaže neodvisna strokovna ocena (2. stopnja oz. rating po načelu označevanja z zvezdicami ali storži). Izjema: V primeru, da je organizacija ne izpolnjuje pogojev formalne ustreznosti (i.stopnja oz. semafor) določena po metodologiji vrednotenja poslovnih subjektov na podlagi javno dostopnih podatkov (IGLRS, FURS, GIS) se neodvisna strokovna ocena ne prikazuje, ampak samo ocena formalne ustreznosti (v tem primeru je to rdeča luč). OCENA UPORABNIKOV mojgozdar.si Po končani storitvi uporabnik oz. naročnik storitve dobi možnost oceniti organizacijo na podlagi različnih kategorij, ki so nato združene v skupno oceno od 1-10. Ideja je, da del ocene predstavlja tudi reakcijski čas organizacije (torej, čas med oddanim povpraševanjem in poslano ponudbo). KOMENTAR UPORABNIKOV mojgozdar.si Po končani storitvi uporabnik oz. naročnik storitve dobi možnost kratkega opisa izkušnje o izvedeni storitvi. Obvezni del razširjene osebne izkaznice so tudi vsi razvrstilni kriteriji, ki se pri osebni izkaznici predstavljeni na enoten način za vse subjekte. V zgornji tabeli so ti kriteriji označeni oranžno. 9 VIRI FURS, 2017, http://www.fu.gov.si/javne objave/seznam neplacnikov davkov furs/ vpogled na dan 5. September 2017 AJPES, 2017, Opis spletnega servisa wsPrsInfo za razvijalce www.ajpes.si/doc/AJPES/Za razvijalce/wsPRSInfo Opis servisa za razvijalce.doc vpogled na dan 20. Julij 2017 f" Moj Gozdar Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 3: Razširjena profil izvajalcev Avtorji: Matevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc Ljubljana, 2018 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Moj Gozdar Razširjena profil izvajalca je namenjen poslovnim subjektom, ki so prostovoljno pristopili k drugi stopnji ocenjevanja bodo na podlagi izpolnjenega obraca pridobili prvo zvezdico takoimenovane neodivisne strokovne ocene. Poleg neodvisne strokovne ocene ti poslovni subjekti na spletnem informacijskem sistemu mojgozdar.si pridobijo tudi razširjeno možnost predstavitve oz. širši prostor za opis svojih storitev. Podatki iz razširjene osebne izkaznice so dostopni zgolj prijavljenim uporabnikom. Večji del razširjene predstavite se pridobi tekom spletnega izpolnjevanja obrazca za neodvisno strokovno oceno in je zato pred spletno objavo potrebna potrditev (odobritev) s strani administratorja portala. Razširjen profil izvajalca je grafično oblikovan kot samostojena vsebina (podstran) z enotno grafično postavitvijo za vsa podjetja, ki se bodo vključila v sistem. Zato je pomembno predvideti prostor tako za podatke kot tudi slike, kratek opis podjetja (predstavitev), referenčne objekte ter podatke o storitvah. Podatki po tematskih sklopih 1.sklop- Osnovni podatki Osnovni podatki vsebujejo: • Kontaktne podatke: o naziv izvajalca, o naslov, o telefon (izvajalec naj ima možnost navajati več telefonskih številk z možnostjo dodajanja kratkega opisa (cca. 25 znakov). Npr: ■ 041 700 700 (Sečnja in spravilo) ■ 041 700 701 (Prevoz) • logotip, • povezave do spletne strani in socialnih omrežih, • nekaj fotografij (v primeru, da izvajalec ne naloži slike se na mestu za fotografije vrtijo naključne slike MojGozdar.si), • leto registracije in glavna dejavnost po SKD (oba podatka se prebereta iz ePRS - Ajpes), • kratek opis podjetja (do 500 besed). Kontaktne podatke na spletni strani prikazujemo v skrčeni obliki z možnostjo ogleda podrobnosti. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar Primer razširjenih kontaktnih podatkov, npr.: IME POLJA VIR PODATKA , ч OPIS (NAVAJANJE) MATICNA AJPES (DA) Matična številka enote poslovnega registra POPOLNO_IME AJPES (DA) Firma oziroma popolno ime enote poslovnega registra NASELJE AJPES (DA) Naselje ULICA AJPES (DA) Ulica ULICA_HS AJPES (DA) Hišna številka ULICA_HS_D AJPES (DA) Dodatek k hišni številki POSTNA_STEVIL KA AJPES (DA) Poštna številka POSTNI_KRAJ AJPES (DA) Poštni kraj TELEFON AJPES (DA), mojgozdar.si (NE) SPLETNA STRAN AJPES (DA), mojgozdar.si (NE) OBLIKA AJPES (DA) Pravno organizacijska oblika ID_DDV AJPES (DA) ID za DDV (oznaka SI pri zavezancih) ST_DAVCNA AJPES (DA) Davčna številka AKTIVNOST AJPES (DA) Ali poslovni subjekt posluje - opis 2.sklop- Referenčni objekti Izvajalec ima možnost objaviti nekaj referenc za svoje storitve s slikami in kratkim opisom (do 250 znakov). 3.sklop- Podatki o storitvah S seznamom storitev (in prepovedmi storitev) izvajalci ne upravljajo samostojno, ampak jim storitve dodeli skrbnik na podlagi podatkov v bazi IKGLR in obrazca iz priloge 1. Izvajalci navedejo: • podatke o opremi, strojih ter obsegu dejavnosti v preteklem letu, • cene storitev (cene ne sodijo med obvezna polja), • št. zaposlenih, Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar regije v katerih delujejo (to bo naknadno vezano na pošiljanje »skupinskega« povpraševanja večji skupini izvajalcev). Podatke izvajalci navajajo v obliki obrazca (Priloga 1). Podatki o posameznih strojih zbrani na podlagi obrazca (Priloga 1) se v celoti ne prikazujejo v razširjenem profilu izvajalca. V profilu izvajalcev se prikazuje storitve (grafično), skupno število strojev po storitvi ter kategoriziran obseg storitev v preteklem letu ločeno po storitvah. Velikostni razredi (kategorije) izvajalcev po storitvah: Storitev Velikostni razred (kategorije)* Ne opravlja storitev Majhen obseg storitev Srednje velik obseg storitev Velik obseg storitev Motorna žaga 0 m3 <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 Spravilo s traktorjem 0 m3 <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 Gojenje 0 ha < 5ha 5 - 10 ha > 10 ha Žičniško spravilo 0 m3 <10000 m3 10000 - 25000 m3 > 25000 m3 Strojna sečnja 0 m3 <10000 m3 10000 - 25000 m3 > 25000 m3 Izdelava sekancev 0 m3 < 5000 nm3 5000 - 25000 nm3 > 25000 nm3 Prevoz 0 m3 <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 Gozdno gradbeništvo 0 km < 1km 1 - 10 km > 10 km * Revizija velikostni razredov je predvidena po končanem testnem obdobju. Na podlagi revizije bodo predlagane korigirane vrednosti po storitvah. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 I Organizacija ne poroča podatkov o mehanizaciji in proizvodnji Ne opravlja storitev (št. strojev = 0) Majhen obseg storitev (št. strojev = 5) Srednje velik obseg storitev Velik obseg storitev (št. strojev = 50) PRIMER PRIKAZA V RAZŠIRJENEM PROFILU T ПI T Slika: Predlog prikaza storitev s kategorizacijo za spletno stran MojGozdar. 4.sklop- Vrednotenje podjetja V razširjenem profilu osrednje sporočilo ostaja ocena izvajalcev. Ocena izvajalca je prikazana kot semafor oz. »storž« v primeru, ko podjetje izpolnjuje pogoje za »strože«. Poleg semaforja oz. strokovne ocene je navedena tudi skupna ocena uporabnikov (npr. 9,4 - Odlično). Pri navajanju ocene podjetij se navaja tudi podatke o davčnih neplačnikih (vezano na bazo FURS). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar Izvajalci lahko v razširjene profilu navedejo tudi identifikacijske številke svojih certifikatov (npr. FSC, ISO...). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f* Moj Gozdar Priloga 1 A. Podatki o storitvah: 1. Sečnja: a. Ocenjen obseg sečnje v preteklem letu (m3): b. Ocenjen obseg sečnje v preteklem letu, ki so ga izvedli podizvajalci (m3): c. Število zaposlenih (brez podizvajalcev), ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje sečnje:_____________ 2. Spravilo s traktorjem a. Število zaposlenih (brez podizvajalcev), ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje spravila s traktorjem :____________ b. Navedite znamko, tip (prilagojen kmetijski traktor, prilagojen goseničar, zgibni traktor...) ter letnik stroja Znamka in tovarniško ime stroja Moč motorja (kW) Letnik Učinek m3/h + Dodaj vrstico (stroj) c. Navedite znamko in tip traktorskih prikolic namenjenih za spravilo Znamka in tovarniško ime traktorskih prikolic Letnik Učinek m3/h + Dodaj vrstico (stroj) d. Ocenjen obseg traktorskega spravila v preteklem letu (m3):___________ e. Ocenjen obseg traktorskega spravila v preteklem letu, ki so ga izvedli podizvajalci (m3):___________ 3. Gojenje a. Ocenjen obseg opravljenih gojitvenih del v preteklem letu (ha): b. Ocenjen obseg opravljenih gojitvenih del v preteklem letu, ki so ga izvedli podizvajalci (ha):______ 4. Žičniško spravilo a. Število zaposlenih (brez podizvajalcev), ki so usposobljeni za delo z žičnim žerjavom:____________ b. Navedite znamko, tip ter letnik stroja Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar c. Ocenjen obseg žičniškega spravila v preteklem letu (m3): Znamka in tovarniško ime stroja Letnik Procesorska glava (DA/NE) Ocenjen učinek m3/h + Dodaj vrstico (stroj) 5. Strojna sečnja (»harvester«) a. Število zaposlenih (brez podizvajalcev), ki so usposobljeni za delo s strojem za sečnjo:___________ b. Navedite znamko, tip ter letnik stroja Znamka in tovarniško ime stroja Letnik m3/h + Dodaj vrstico (stroj) c. Ocenjen obseg strojne sečnje v preteklem letu (m3): d. Ocenjen obseg strojne sečnje v preteklem letu, ki so ga izvedli podizvajalci (m3):___________ 6. Spravilo z zgibnim polprikoličarjem (»forwarder«) a. Število zaposlenih (brez podizvajalcev), ki so usposobljeni za delo z zgibnim polprikoličarjem:___________ b. Navedite znamko, tip ter letnik stroja Znamka in tovarniško ime stroja Letnik m3/h + Dodaj vrstico (stroj) c. Ocenjen obseg spravila v preteklem letu (m3):___________ d. Ocenjen obseg spravila v preteklem letu, ki so ga izvedli podizvajalci (m3): 7. Sekalnik: a. Število zaposlenih (brez podizvajalcev), ki so usposobljeni za delo s sekalnikom:___________ b. Navedite znamko, tip, letnik ter ocenjeno storilnost sekalnika Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ¥ Moj Gozdar Znamka in tovarniško ime stroja Letnik nm3/h + Dodaj vrstico (stroj) c. Ocenjen obseg proizvodnje sekancev v preteklem letu (nm3): d. Ocenjen obseg proizvodnje sekancev v preteklem letu, ki so jo izvedli 8. Prevoz lesa s kamioni: a. Gozdarska transportna kompozicija i. Število kamionov za prevoz okroglega lesa: _ ii. Število nakladalnih naprav: _ iii. Ocenjenjena količina prevoza okroglega lesa v preteklem letu(m3): iv. Ocenjenjena količina prevoza okroglega lesa v preteklem letu, ki so ga izvedli podizvajalci (m3): b. Prevoz lesnih sekancev (razsuti tovor) i. Število prevoznih sredstev: _ ii. Ocenjena količina prevoza lesnih sekancev v preteklem letu (nm3): iii. Ocenjena količina prevoza lesnih sekancev v preteklem letu, ki so ga izvedli podizvajalci (nm3): 9. Gozdno gradbeništvo a. Skupno število strojev:___________________________________ b. Ocenjen obseg novogradenj in rekonstrukcij gozdnih prometnic v preteklem letu (km):__________________________________________ c. Razpoložljiva gradbena mehanizacija: podizvajalci (nm3): Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Navodila za uporabo spletnega informacijskega sistema MojGozdar Ljubljana, 2019 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ■Ä ^MojGozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRU Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Navodila za uporabo spletnega informacijskega sistema MojGozdar Delovni sklop 5: Prenos znanja in komunikacija z javnostmi Avtorji: Mirko Basa, Matevž Triplat Glavni in odgovorni urednik: Matevž Triplat; Lektura: Henrik Ciglič; Tehnični urednik: Mirko Basa; Objavljeno na: https://www.mojgozdar.si Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ? MojGozdar KAZALO 1 Uvod.....................................................................................................................................................8 2 Uporabniška navodila za uporabnike...........................................................................................9 2.1 Registracija in prijava uporabnika.........................................................................................9 2.2 Uporaba seznama izvajalcev................................................................................................10 2.3 Pregledovanje profila izvajalcev..........................................................................................11 2.3.1 Osnovni podatki.............................................................................................................11 2.3.2 Referenčni objekti..........................................................................................................13 2.3.3 Moja povpraševanja......................................................................................................14 2.4 Ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdarskih del............................................................15 2.4.1 Ocena pravno-formalne ustreznosti izvajalca.........................................................16 2.4.2 Strokovna ocena............................................................................................................17 2.4.3 Ocene uporabnikov.......................................................................................................17 3 Uporabniška navodila za ponudnike...........................................................................................19 3.1 Registracija storitev................................................................................................................19 3.1.1 Za storitve sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, strojna sečnja in žičniško spravilo..............................................................................................................19 3.1.2 Za storitve prevoz lesa, gozdno gradbeništvo in izdelava lesnih sekancev.......19 3.2 Prijava ponudnika...................................................................................................................20 3.3 Povpraševanja.........................................................................................................................21 3.4 Razširjen profil.........................................................................................................................22 3.4.1 Urejanje logotipa podjetja...........................................................................................24 3.4.2 Urejanje osnovnih informacij o podjetju..................................................................24 3.4.3 Referenčni objekti..........................................................................................................25 3.5 Strokovna ocena MojGozdar................................................................................................26 3.5.1 Podatki o mehanizaciji.................................................................................................27 3.5.2 Podatki o storitvah........................................................................................................27 3.5.3 Strokovna ocena............................................................................................................28 3.5.4 Cene storitev...................................................................................................................35 3.6 Ocena uporabnikov (Povabilo k ocenjevanju)..................................................................41 3.7 Sprememba gesla...................................................................................................................42 4 Navodila za uporabo digitalnih evidenc, dostopnih na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar..................................................................................................................................................44 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar 4.1 Prijava uporabnika.................................................................................................................44 4.2 Vstop v "Sistem potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov"......45 4.3 Imenik partnerjev (vnos kontaktov)....................................................................................46 4.4 Vnos informacij o prometu gozdnih lesnih sortimentov................................................47 5 Pogodbe - navodila za izpolnjevanje..........................................................................................52 5.1 Pogodbe o izvajanju gozdarskih storitev v gozdovih......................................................53 5.2 Pogodbe za odkup lesa na panju........................................................................................59 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ^MojGozdar | KAZALO SLIK Slika 1: Obrazec za prijavo novih uporabnikov.....................................................................................9 Slika 2: Obrazec za registracijo novega uporabnika in potrditveno elektronsko sporočilo z navedenim uporabniškim imenom in geslom......................................................................................9 Slika 3: Obrazec za iskanje izvajalcev po storitvah, regiji in nazivu podjetja................................10 Slika 4: Iskanje izvajalcev prek lokacije na interaktivni karti............................................................11 Slika 5: Razširjeni profil izvajalca s prikazom logotipa in naziva podjetja na levi in oceno na desni strani.................................................................................................................................................11 Slika 6: Prikaz osnovnih podatkov ponudnika storitev s kratko predstavitvijo, kontakti in spletnimi povezavami..............................................................................................................................12 Slika 7: Grafični prikaz nudenih storitev izvajalca..............................................................................12 Slika 8: Obrazložitev grafičnega prikaza ponujenih storitev izvajalca............................................13 Slika 9: Predstavitev referenčnih objektov ponudnika storitev.......................................................13 Slika 10: Obrazec povpraševanja...........................................................................................................14 Slika 11: Pošiljanje skupinskega povpraševanja................................................................................15 Slika 12: Grafična razvrstitev izvajalcev po principu semaforja glede na pravno-formalno oceno...........................................................................................................................................................16 Slika 13: Grafični prikaz prepovedi opravljanja določene storitve..................................................16 Slika 14: Obrazec za ocenjevanje ponudnika storitev.......................................................................18 Slika 15: Vstopni gumb za prijavo ponudnika v spletni sistem MojGozdar..................................20 Slika 16: Obrazec za prijavo ponudnika v spletni sistem MojGozdar.............................................20 Slika 17: Vstopni korak do prikaznega okna »Povpraševanja«........................................................21 Slika 18: Prikazno okno prejetih povpraševanj...................................................................................22 Slika 19: Vstopni korak do opravilnega okna »Razširjen profil«.......................................................23 Slika 20: Opravilno okno za nalaganje logotipa podjetja.................................................................24 Slika 21: Obrazec za vnos osnovnih informacij o podjetju...............................................................25 Slika 22: Obrazec za vnos pridobljenih certifikatov podjetja...........................................................25 Slika 23: Obrazec za vnos referenčnih objektov podjetja.................................................................26 Slika 23:Vstopni korak do opravilnega okna "Strokovna ocena"....................................................26 Slika 24: Obrazec za vnos mehanizacije, ki je v lasti podjetja..........................................................27 Slika 25: Grafični način prikaza mehanizacije na predstavitvenem profilu izvajalca storitev ...27 Slika 26: Obrazec za vnos podatkov o opravljenih storitvah v preteklem letu.............................27 Slika 27: Grafični način prikaza obsega opravljenih storitev izvajalca v preteklem letu............28 Slika 28: Začetna stran strokovne ocene z seznamom indikatorjev..............................................29 Slika 29: Obrazec za vnos potrebnih dokazil pri posameznem indikatorju..................................29 Slika 30: Uspešna oddaja sklopa...........................................................................................................30 Slika 31: Neuspešna oddaja sklopa.......................................................................................................31 Slika 32:Pošiljanje zahteve za strokovno oceno.................................................................................31 Slika 33: Potrditveno prikazno okno o oddaji zahteve za strokovno oceno in obvestilo o uspešni oddaji...........................................................................................................................................31 Slika 34: Elektronska pošta, ki izvajalca poziva k dopolnitvam indikatorjev strokovne ocene 32 Slika 35: Seznam indikatorjev strokovne ocene s prikazom potrebnih dopolnitev....................33 Slika 36: Zahteva za dopolnitev indikatorja - opombe ocenjevalca...............................................33 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ^MojGozdar | Slika 37: Obvestilo o uspešno vneseni dopolnitvi indikatorja.........................................................34 Slika 38: Elektronska pošta - obvestilo o dodeljeni strokovni oceni..............................................34 Slika 39: Dodeljena strokovna ocena na portalu MojGozdar...........................................................35 Slika 40: Vstopni korak do sklopa Neodvisne strokovne ocene Cene storitev.............................36 Slika 41: Obrazec za vnos cen sečnje in spravila................................................................................37 Slika 42: Obrazec za vnos cen žičnega spravila...................................................................................37 Slika 43: Obrazec za vnos cen gojitvenih del.......................................................................................38 Slika 44: Obrazec za vnos cen gozdnega gradbeništva.....................................................................38 Slika 45: Obrazec za vnos cen prevoza lesa s kamioni......................................................................39 Slika 46: Obrazec za vnos cen storitev sekalnika................................................................................39 Slika 47: Obrazec za vnos cen strojne sečnje in spravila z gibnim polprikoličarjem...................40 Slika 40: Vstopni korak do obrazca »povabilo k ocenjevanju«........................................................41 Slika 41: Obrazec za povabilo stranke k ocenjevanju opravljenih storitev...................................42 Slika 42: Vstopni korak do opravila »Spremeni geslo«......................................................................43 Slika 43: Obrazec za spremembo gesla................................................................................................43 Slika 44: Vstopna stran spletnega sistema MojGozdar.si..................................................................44 Slika 45: Obrazec za prijavo novih uporabnikov.................................................................................45 Slika 46: Povezava do »Digitalnih evidenc« je v spustnem meniju uporabniškega profila........45 Slika 47: Sistem potrebne skrbnosti predstavlja seznam prometa gozdnih lesnih sortimentov ......................................................................................................................................................................46 Slika 48: Seznam "Moji kontakti" je v pomoč uporabniku za hitrejše vnašanje podatkov o partnerjih....................................................................................................................................................46 Slika 49: Obrazec za vnos novih kontaktov..........................................................................................47 Slika 50: Prvi korak vnosa dogodka v sistem potrebne skrbnosti...................................................47 Slika 51: Drugi korak vnosa dogodka v sistem potrebne skrbnosti................................................48 Slika 52: Tretji korak vnosa dogodka v sistem potrebne skrbnosti................................................49 Slika 53: Obrazec za vnos pošiljatelja...................................................................................................49 Slika 54: Obrazec za vnos prejemnika gozdnih lesnih sortimentov...............................................50 Slika 55: Obrazec za vnos prevoznika, podatkov o vozilu in podatkih o nakladanju ter razkladanju.................................................................................................................................................50 Slika 56: Obrazec za vnos tovora...........................................................................................................51 Slika 57: Zaključno okno sistema potrebne skrbnosti se pokaže, ko uspešno vnesemo nov dogodek o prometu gozdnih lesnih sortimentov..............................................................................51 Slika 66: Vstopni korak do prikaznega okna "Pogodbe"...................................................................52 Slika 67: Osnovno prikazno okno - "Pogodbe"...................................................................................52 Slika 68: Izbor vrste pogodbe.................................................................................................................53 Slika 69: Vnos podatkov o naročniku....................................................................................................53 Slika 70: Vnos podatkov o izvajalcu.......................................................................................................54 Slika 71: Izbor storitve in določitev cene..............................................................................................54 Slika 72: Vnos podatkov o gozdnih zemljiščih....................................................................................55 Slika 73: Vnos podatkov o odločbi........................................................................................................56 Slika 74:Obveznosti naročnika...............................................................................................................56 Slika 75: Obveznosti izvajalca del..........................................................................................................57 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Sl ka 76: Sl ka 77: Sl ka 78: Sl ka 79: Sli ka 80: Sli ka 81: Sli ka 82: Sli ka 83: Sli ka 84: Sli ka 85: Sli ka 86: Sli ka 87: Sli ka 88: t MojGozdar Obvestilo o uspešno izpolnjenem obrazcu pogodbe.......................................................57 Dostop do pogodbe v obliki PDF, urejanje in potrditev pogodbe..................................58 Primer pogodbe o izvajanju gozdarskih storitev................................................................58 Vnos podatkov o prodajalcu...................................................................................................59 Vnos podatkov o kupcu...........................................................................................................60 Vnos podatkov o gozdnih zemljiščih....................................................................................60 Vnos podatkov o odločbi........................................................................................................61 Kupnina.......................................................................................................................................62 Obveznosti kupca.....................................................................................................................63 Obveznosti naročnika..............................................................................................................63 Obvestilo o uspešno izpolnjenem obrazcu pogodbe.......................................................64 Dostop do pogodbe v obliki PDF, urejanje in potrditev pogodbe..................................64 Primer pogodbe za odkup lesa na panju.............................................................................65 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 t MojGozdar 1 Uvod V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu, kar pomeni večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu pa v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število izvajalcev gozdarskih del ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas ima merilo najnižje cene storitev vse pogosteje opraviti z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. Naš cilj je razviti enostaven, pregleden in objektiven postopek za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več faz gozdarskih del. Metodologija za ocenjevanje izvajalcev del je sestavljena iz treh delov, in sicer: 1) ocene formalne ustreznosti izvajalca gozdarskih del na podlagi osnovnih (primarnih) virov podatkov o poslovnih subjektih; 2) neodvisne strokovne ocene ustreznosti poslovnega subjekta za opravljanje določenih gozdarskih del po principu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami). V sklopu razvoja neodvisne kategorije bomo določili obdobje veljavnosti take kategorije in postopke nenapovedanih kontrol za preverjanje doseganja podeljene kategorije; 3) neposrednega rangiranja kakovosti opravljenih storitev s strani naročnikov. Povprečni rang, pridobljen s strani uporabnikov storitev, bo objavljen poleg pridobljenih kategorij (prvotne kombinirane ocene) izvajalca. Range bomo pridobili za tiste izvajalce del, ki bodo v času trajanja projekta prostovoljno vstopili v sistem pridobitve neodvisne strokovne ocene, za kar bo izdelan in uporabljen poseben vprašalnik za naročnike konkretnih storitev. Dodatno bomo preučili možnosti rangiranja izvajalcev del s strani naročnikov storitev neposredno na spletnem informacijskem sistemu (portalu). Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca določenega izvajalca bomo vzpostavili mehanizme za preprečevanje zlorab spletnega informacijskega sistema. Vsi subjekti in njihove ocene bodo objavljeni na skupnem portalu: mojgozdar.si, ki bo osrednji sistem iskanja ponudnikov oziroma bo omogočal aktivno povezovanje lastnika gozda (iskalca storitve - povpraševanje) s ponudnikom želene storitve. Vse predstavljene aktivnosti so del CRP-projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, ki ga financirata MKGP in ARRS. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ^MojGozdar 2 Uporabniška navodila za uporabnike 2.1 Registracija in prijava uporabnika Uporabniško ime si ustvarite z brezplačno registracijo na spletni informacijski sistem MojGozdar. V polje za prijavo navedite veljaven elektronski naslov in izpolnite obrazec za brezplačno registracijo (slika 1). Po uspešni registraciji se prijavite z uporabniškim računom in geslom, ki ste ga prejeli na prej navedeni elektronski naslov (slika 2). Moj Gozdar - Postani naš član! Z registracijo v sistem je omogočen dostop do informacij, ki jih ponuja sistem MojGozdar. Slika 1: Obrazec za prijavo novih uporabnikov Registrirajte se pnimck : Dolenc to»j. TKSo: Ljubljana JO ire itevilkK 1000 e-poltni naste.'* rt-.,i-; .S4@gmail.com ролси e-poitni nail».": Prošnja za članstvo na portalu Moj gozdar Za jaz ▼ Uspešno ste se registnrali na portalu Moj gozdar Vaš uporabniški profil lahko urejate, dopolnite in posodobite na povezavi uporabniško ime i@gmail.com geslo: Тб^уЖ! Lep pozdrav Gozdarski inštitut Slovenije MojGozdar spot ф moiio U 2«nski z varnostni razloga. 'zr»i„nejtespcon_ S pošiljanjem podatkov potrjujem, da soglašam s splošnimi pogoji Slika 2: Obrazec za registracijo novega uporabnika in potrditveno elektronsko sporočilo z navedenim uporabniškim imenom in geslom Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar 2.2 Uporaba seznama izvajalcev Spletni informacijski sistem MojGozdar omogoča iskanje izvajalcev del na različne načine: 1. za izbiro izvajalca po izbranih storitvah s klikanjem označimo želene storitve; 2. za izbiro izvajalca glede na regijo s spustnega menija izberemo želeno regijo; 3. za iskanje izvajalca po nazivu v prazno polje za vnos besedila neposredno vnesemo naziv izvajalca, ki ga želimo poiskati. Poišči izvajalca gozdarskih storitev A Sečnja z motorno žago Spravilo s traktorjem Gojenje 2ičniško spravilo im dP Strojna sečnja_Izdelava sekancev_Prevoz lesa_Gozdno gradbeništvo 2r Išči izvajalca po nazivu... 3. Iskanje Slika 3: Obrazec za iskanje izvajalcev po storitvah, regiji in nazivu podjetja Izbrane kriterije potrdimo s klikom na povezavo »Iskanje«. Spletni informacijski sistem MojGozdar rezultat izbire izpiše v obliki preglednice in lokacije na interaktivni karti. V preglednici se izpiše seznam obstoječih izvajalcev, ki ustrezajo izbranim kriterijem. Na desni strani so navedene dejavnosti, ki jih opravlja ponudnik. S seznama izberemo želenega izvajalca. Ponudnike gozdarskih del lahko iščemo tudi prek lokacije na interaktivni karti. Glede na naše izbirne kriterije (regija, vrsta storitve) se prikaže karta, na kateri so prikazani ponudniki storitev v izbrani regiji. Karto pregledujemo s pritiskom na skupine (kroge) v območju, ki nas zanima. Do informacij o posameznem izvajalcu lahko dostopamo s klikom na modre točke na karti (kot je prikazano na spodnji fotografiji). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 MATEJ KOBAL STORITVE S KMETIJSKO IN GOZDNO MEHANIZACIJO - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Jagršče 21,5282 Cerkno 3 Gofiiia ^MojGozdar 6 ' 5 9 Zagorjeob Ut.ja : ♦ 9 \У Leaflet | Map data €> OpenStreetMap contributors. CC-BY-SA, Imagery G Mapbox Slika 4: Iskanje izvajalcev prek lokacije na interaktivni karti Do karte lahko dostopajo samo prijavljeni uporabniki. 2.3 Pregledovanje profila izvajalcev 2.3.1 Osnovni podatki Ko smo na seznamu ali karti izbrali izvajalca (glej poglavje Uporaba seznama izvajalcev), ki ustreza našim iskalnim kriterijem (npr. lokacija, storitve..), lahko s klikom na naziv podjetja odpremo razširjeni profil z dodatnimi informacijami o storitvah. Spletni informacijski sistem MojGozdar odpre razširjeni profil ponudnika storitev, ki smo ga izbrali v prejšnjem koraku. V zavihku »Osnovni podatki« (na zgornji levi strani) je prikazan logotip podjetja, na desni strani pa so po sistemu semaforja ali storžev prikazane ocene (glej poglavji Ocena pravno-formalne ustreznosti izvajalca in Strokovna ocena) in v obliki števil (1-10) ocene uporabnikov, ki so že imeli interakcijo z izvajalcem v preteklosti (glej poglavje Ocene uporabnikov). GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE Slika 5: Razširjeni profil izvajalca s prikazom logotipa in naziva podjetja na levi in oceno na desni strani V zavihku »Osnovni podatki« so predstavljeni kontaktni podatki izvajalca in druge uporabne informacije, kot so kratek opis podjetja, povezave do predstavitvenih spletnih strani itd. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Osnovni podatki Referenčni objekti Moja povpraševanja Popolno ime BIOMASA, Družba za trgovino, servis in montažo kotlov na biomaso d.o.o. Naslov: Krnica 52 Krnica, 3334 Luče Telefon 03 838 40 86; 041 383 383 Vsi podatki Matična št.: 1940996000 Davčna št.: 26729172 Število zaposlenih: 0 STORITVE PONUDNIKA: *VIR: GIS, AJPES (na dan: 26.02.2019), IKGLR (na dan: 26.02.2019), FURS V podjetju Biomasa d.o.o. se že od leta 1998 ukvarjamo z lesom in energetiko. Pred 15 leti smo pridobili generalno zastopstvo avstrijskega proizvajalca Fröling, ki že več kot 50 let z aktivnim razvojem orje ledino na področju najsodobnejšega ogrevanja na lesno biomaso. V tem obdobju smo samo v Sloveniji in državah JV Evrope uspešno vgradili več kot 3000 delujočih sistemov ogrevanja na polena, sekance in pelete. Pri tem v podjetju uspešno sodelujemo s številnimi projektantskimi in inštalaterskimi podjetji pri iskanju optimalnih rešitev ogrevanja tako za nove objekte, kot tudi pri energetskih sanacijah obstoječih objektov, vse od enostanovanjskih hiš do večstanovanjskih naselij, javnih in industrijskih objektov ter daljinskih sistemih ogrevanja. Certifikati • FSC • PEFC • ISO 9001 Pošlji povpraševanje! Slika 6: Prikaz osnovnih podatkov ponudnika storitev s kratko predstavitvijo, kontakti in spletnimi povezavami V slikovni obliki so predstavljene dejavnosti, ki jih ponuja izvajalec. Če je izvajalcu opravljanje določene storitve z odločbo prepovedala gozdarska inšpekcija, se poleg slike dejavnosti pojavi še napis »PREPOVED«, kot je to prikazano na sliki. STORITVE PONUDNIKA: *VIR: GIS, AJPES (na dan: 26.02.2019), IKGLR (na dan:26.02.2019), FURS Slika 7: Grafični prikaz nudenih storitev izvajalca Številke pod posameznim grafičnim prikazom prikazujejo število strojev, ki jih ima v lasti izvajalec za namen opravljanja posamezne dejavnosti. Zeleni merilni trak, ki ga vidimo pod posamezno storitvijo, prikazuje obseg posamezne dejavnosti v preteklem letu. Pri vsaki dejavnosti imamo obseg del razvrščen v tri velikostne razrede, kot je prikazano v tabeli. V primeru, da izvajalec v preteklem letu ni opravljal določene storitve, je prikazan en zelen kvadrat (■□□! !). Število kvadratov nato smiselno narašča zvečanjem obsega dejavnosti. Če podjetje ni posredovalo podatkov o obsegu del, je merilni trak prikazan v sivi barvi ( ). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ^MojGozdar ■ä M JL t"® Js ■■■■ ■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ Kjer predstavljajo številke pri posamezni storitvi število strojev, kvadratki pa obseg dejavnosti v preteklem letu. Obseg dejavnosti: Storitev Velikostni razred (kategorije)* Ni opravljal dejavnosti ■ Podjetje ni poročak) ■■■■ Majhen obseg ■■ULJ Srednje velik obseg Velik obseg ■■■■ Motorna žaga <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25: C C m : Ni podatka Spravilo s traktorjem <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 0 Ni podatka Gojenje < 1 ha 1-5 ha >5 ha 0 Ni podatka Žičniško spravilo <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 0 Ni podatka Strojna sečnja <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 0 Ni podatka Izdelava sekancev < 5000 nm3 5000 - 25000 nm3 > 25000 nm3 0 Ni podatka Prevoz <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 0 Ni podatka Gozdno gradbeništvo < lkm 1-10 km > 10 km 0 Ni podatka Slika 8: Obrazložitev grafičnega prikaza ponujenih storitev izvajalca 2.3.2 Referenčni objekti V drugem zavihku »Referenčni objekti« si lahko ogledamo reference izvajalca. Opisane so različne dejavnosti ponudnika storitev. Posameznim opisom so priložene fotografije. BIOMASA, Družba za BI^MASA trgovino, servis in montažo kotlov na biomaso d.o.o. ni ocene uporabnikov Moja povpraševanja Biomasin biomasni center Nazarje Glavna dejavnost na območju BEC Nazarje je predelava 1еза za energetske namene. Z zmogljivimi Btroji letno proizvedemo oca. 170.000 nm3 zračno sušenih sekancev. Z zaključkom investicije smo zagotovili dodatno kapaciteto tehnično sušenih sekancev količine £0.000 nm3 letno in proizvodnjo 3.000 ton pelet Predelava energentov je avtomatizirana in deluje 24 ur na dan ter zaposluje od 5 do 10 sodelavcev, odvisno od letnega časa. Proizvodnja lesnih sekancev Sekalnik BenteLe БВТ150C je eden največjih mobilnih sekalnikovvtem delu Evrope. Slika 9: Predstavitev referenčnih objektov ponudnika storitev Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Y Moj Gozdar 2.3.3 Moja povpraševanja 2.3.3.1 Neposredno povpraševanje izvajalskega podjetja Ponudnika storitev lahko direktno kontaktiramo prek navedene telefonske številke ali pa prek obrazca, ki ga najdemo v zavihku »Moja povpraševanja« na predstavitvenem profilu podjetja. Prednost spletnega sistema MojGozdar je tako možnost neposrednega pošiljanja povpraševanja izbranim izvajalcem del, ki so se predhodno prijavili v sistem in navedli naslov elektronske pošte. V zavihku »Moja povpraševanja« izvajalcu pošljemo spletni dopis z našim povpraševanjem. V obrazcu najprej obkljukamo želeno storitev (sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojenje itd.). V drugem koraku izpolnimo polje »Kaj potrebujem«, kjer v stavku ali dveh predstavimo svoje potrebe. V polje »Vpišite okvirno količino« zapišemo ocenjeno količino lesne mase, smiselno glede na izbrano storitev (npr. pri sečnji zapišemo količino odkazanega drevja z odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves v m3). Sledi polje, v katerem vnesemo številko katastrske občine, ki jo lahko iščemo po številki ali po imenu. V koraku »Kdaj želite da je delo opravljeno?« opredelimo časovni okvir, v katerem želimo, da so dela zaključena. V zavihku imamo na voljo tri predloge: takoj, v roku enega meseca ali v roku 2-6 mesecev. V polju »Podroben opis« lahko specifično opredelimo naše želje in potrebe glede želene storitve. V omenjenem oknu izvajalcu postavimo različna vprašanja in tako vzpostavimo komunikacijo prek spletnega sistema MojGozdar. BIOMASA, Družba za trgovino, servis in montažo kotlov na biomaso d.o.o. ni ocene uporabnikov Referenčni objekti Storitve*: Qlzde^vs sekaicev Ka, potrebujem (ne k-etko)" Vpisteotoimo količino Katastrska oDČina* Kdaj želite de je delo opravljeno? --izberi-- □ Ш Slika 10: Obrazec povpraševanja Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f Moj Gozdar 2.3.3.2 Skupinsko povpraševanje Pri skupinskem povpraševanju uporabnik ne pošilja povpraševanja posameznemu podjetju. Spletni sistem MojGozdar tako v enem koraku omogoča pošiljanje povpraševanja vsem izvajalskim podjetjem znotraj določene regije. Povpraševanje uporabnika tako prejmejo vsa podjetja, ki so aktivna na portalu MojGozdar. Ta podjetja na letni ravni poročajo o količini opravljenih storitev in mehanizaciji, ki jo imajo v lasti. Pridobljenega pa imajo vsaj enega od petih storžev strokovne ocene. Slika 11: Pošiljanje skupinskega povpraševanja Na osnovni maski spletnega portala je v zgornjem desnem kotu gumb »Pošlji povpraševanje«, prek katerega dostopamo do skupinskega povpraševanja. Ob kliku na omenjeni gumb se nam odprejo vnosna polja, ki so enaka kot pri obrazcu neposrednega povpraševanja (slika 10). Izvajalskim podjetjem pošljemo spletni dopis z našim povpraševanjem. V obrazcu najprej obkljukamo želeno storitev (sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojenje itd.). V drugem koraku izpolnimo polje »Kaj potrebujem«, kjer v stavku ali dveh predstavimo svoje potrebe. V polje »Vpišite okvirno količino« zapišemo ocenjeno količino lesne mase, smiselno glede na izbrano storitev (npr. pri sečnji zapišemo količino odkazanega drevja z odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves v m3). Sledi polje, v katerem vnesemo številko katastrske občine, ki jo lahko iščemo po številki ali po imenu. V koraku »Kdaj želite da je delo opravljeno?« opredelimo časovni okvir, v katerem želimo, da so dela zaključena. V zavihku imamo na voljo tri predloge: takoj, v roku enega meseca ali v roku 2-6 mesecev. V polju »Podroben opis« lahko specifično opredelimo svoje želje in potrebe glede želene storitve. V omenjenem oknu izvajalcu zastavimo različna vprašanja in tako vzpostavimo komunikacijo prek spletnega sistema MojGozdar. 2.4 Ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdarskih del Za ocenjevanje podjetij je primerna kombinirana ocena, ki zajema ekonomske (kot najpomembnejše pri izbiri) in tudi družbene (po zgledu npr. koncepta družbene odgovornosti podjetij) ter okoljske vidike. Spletni sistem MojGozdar zajema tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. V nadaljevanju je predstavljen način ocenjevanja na podlagi različnih virov podatkov. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 t MojGozdar 2.4.1 Ocena pravno-formalne ustreznosti izvajalca Spletni sistema MojGozdar vsebuje sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Ocena pravno-formalne ustreznosti se na sistemu MojGozdar posodablja enkrat dnevno na podlagi sprememb v katerikoli izmed podatkovnih baz. Oceno izvajalcev po načelu semaforja redno posodabljamo in je dostopna vsem uporabnikom. Temeljni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za posamezno oceno, so: ^ Zelena luč pomeni, da izvajalec izpolnjuje vse pogoje inšpekcijskega pregleda, je davčni plačnik in je po podatkih poslovnega registra aktiven. Rumeno luč imajo podjetja, pri katerih gozdarska inšpekcija ni preverila izpolnjevanja predpisanih pogojev. Rdeča luč opozarja, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu, ali je davčni neplačnik, ali pa je po podatkih poslovnega registra neaktivni subjekt. Grafična razvrstitev izvajalcev glede na pravno-formalno oceno po principu semaforja je predstavljena na primeru naslednje slike: Slika 12: Grafična razvrstitev izvajalcev po principu semaforja glede na pravno-formalno oceno Dejavnost, za katero ima izvajalec posebej prepoved, je označena na desni strani preglednice z rdečo barvo. V razširjenem profilu izvajalca so prepovedi prikazane v slikovni obliki, tako se poleg slike dejavnosti, katere opravljanje je izvajalcu z odločbo prepovedala gozdarska inšpekcija, pojavi še napis »PREPOVED«, kot je to prikazano na sliki. STORITVE PONUDNIKA: VIR: GIS, AJPES (na dan: 26.02.2019), IKGLR (na dan: 26.02.2019), FURS Slika 13: Grafični prikaz prepovedi opravljanja določene storitve Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f MojGozdar 2.4.2 Strokovna ocena Naslednja stopnja ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih storitve je certifikacijski sistem ali neodvisna strokovna ocena. Neodvisna strokovna ocena se prikaže po načelu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami) in izvajalcem prinese oceno v obliki storžev (od # do #####), pri čemer 5 storžev pomeni najboljšo oceno. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo vsi izvajalci, ki so v prvi stopnji ocenjeni pozitivno, torej imajo zeleno (•) ali rumeno luč ( ). Glavno načelo neodvisne strokovne ocene je izpolnjevanje meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. 2.4.3 Ocene uporabnikov Spletni sistem MojGozdar omogoča tudi ocenjevanje izvajalcev s strani uporabnikov oz. najemnikov storitev. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika z opravljeno storitvijo je objavljena poleg neodvisne strokovne ocene izvajalca. Ocena uporabnikovega zadovoljstva skupaj z neodvisno strokovno oceno je bistvena za kakovostno izbiro izvajalca del v gozdovih in je ključni podatek, ki iskalcu izvajalca lahko največ pove o posameznem pravnem subjektu. V razširjenem profilu (glej poglavje Pregledovanje profila izvajalcev) je v tretjem zavihku polje »Ocene«, kjer podamo svojo uporabniško izkušnjo. Na voljo so štirje kriteriji: - jasnost dogovora, - kakovost izvedbe del, - upoštevanje roka izvedbe in - ustreznost plačila. Oceno posameznega kriterija predstavlja petstopenjska lestvica, ki je vizualno prikazana v obliki storžev. Oceno podamo z uporabo drsnika: skrajno levo je nezadostna ocena (vsi storži so obarvani sivo < ), skrajno desno pa je odlična ocena (vsi storži so obarvani rjavo •MM). Pod omenjenimi štirimi kriteriji ocenjevanja je polje, kjer lahko podamo komentar. Vsebina komentarja bo objavljena na spletnem profilu izvajalca brez podpisa komentatorja. Zato je za popolno anonimnost treba oddati oceno brez komentarja. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar BIO MASA, Družba za trgovino, servis in montažo kotlov na biomaso d.o.o. ni ocene uporabnikov IMoja povpraševanja Ali ste vedeli, da se v Sloveniji ob izbiri izvajalcev večkrat odločamo na podlagi lastnih izkušenj iz preteklosti ali priporočil preteklih uporabnikov morda celo znancev. Vaša uporabniška izkušnja ima veliko vrednost še za marsikoga, ki bo želel izbrati kvalitetnega in zaupanja vrednega izvajalca. S svojim mnenjem pomagajte zgraditi anonimno zbirko izkušenj in stem pomagate pri izbiri preostalim naročnikom gozdarskih storitev. — Ocena (z uporabo drsnika izberite: nezadostna ocena skrajno levo, odlična ocena skrajno desno) 1. JASNOST DOGOVORA 3. UPOŠTEVANJE ROKA IZV Sej« izvajalec držal dogovorjenih rc 4. USTREZNOST PLAČI LA Se je izvajalec držal dogovorjene ce Slika 14: Obrazec za ocenjevanje ponudnika storitev Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f MojGozdar 3 Uporabniška navodila za ponudnike 3.1 Registracija storitev 3.1.1 Za storitve sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, strojna sečnja in žičniško spravilo Uporaba spletnega sistema MojGozdar je za izvajalce brezplačna. V spletni informacijski sistem MojGozdar so vključeni vsi izvajalci, ki izpolnjujejo minimalne pogoje in je le te preverila gozdarska inšpekcija. Dolžnost izvajalcev je, da preden prvič začnejo opravljati dela v gozdovih, za katera so pridobili dovoljenje, pristojni gozdarski inšpekciji priložijo dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za opravljanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Gozdarska inšpekcije na podlagi predloženih dokazil izvajalcev redno dopolnjuje seznam izvajalcev del v gozdovih, ki izpolnjujejo minimalne pogoje ter seznam izvajalcev del, ki jim je bila z odločbo prepovedano opravljati dejavnost. Več na: http://www.ikglr.gov.si/si/delovna podrocja/izvajanje del v gozdovih/ Vsi, ki so uvrščeni na seznam gozdarske inšpekcije, so v roku 24ur od vnosa na seznam gozdarske inšpekcije avtomatično vključeni tudi v spletni informacijski sistem MojGozdar. Torej svetujemo vam, da vse storitve, ki jih želite ponujati na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar, najavite najprej na gozdarski inšpekciji. Če je pristojni inšpektorat izpolnjevanje pogojev za storitve že preveril in ponudniku izdal odločbo ali zapisnik o pregledu in izpolnjevanju pogojev, storitve pa ni na seznamu, obstaja verjetnost, da gre za napako v komunikaciji spletnega informacijskega sistema MojGozdar s sistemom pristojnega inšpektorata. V tem primeru vam svetujemo, da se obrnete na skrbnika (email: gteinfo@gozdis.si). 3.1.2 Za storitve prevoz lesa, gozdno gradbeništvo in izdelava lesnih sekancev Ponudniki storitev, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira (kot so prevoz lesa, gozdno gradbeništvo in storitev izdelave lesnih sekancev), so bili vključeni na podlagi raziskave trga storitev. Te storitve bo skrbnik tudi v bodoče vključeval na podlagi pristopne izjave, ki jo najdete na povezavi »Pristopna izjava« in jo podpisano posredujte prek elektronske pošte skrbniku spletnega informacijskega sistema MojGozdar (email: gteinfo@gozdis.si). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f Moj Gozdar 3.2 Prijava ponudnika Za prijavo v spletnem informacijski sistem MojGozdar kliknemo na gumb »Prijava«, ki je v zgornjem desnem kotu. > rite v ^кл Slika 15: Vstopni gumb za prijavo ponudnika v spletni sistem MojGozdar Za prijavo uporabite geslo in uporabniško ime, ki vam ju je na elektronski naslov posredoval skrbnik spletnega informacijskega sistema MojGozdar. Če uporabniškega imena ali gesla niste prejeli ali pa ste geslo pozabili, vam svetujemo, da se obrnete na skrbnika (email: gteinfo@gozdis.si). Če ste že prejeli uporabniško ime in geslo, se prijavite tako, da v polje uporabniško ime vnesete uporabniško ime v obliki e-mail naslova. V polje geslo pa vnesite geslo, ki nam ga je posredoval skrbnik. Prijava Za prikaz kontaktnih podatkov, profila podjetja in njegove formalne ustreznosti ter ocene drugih naročnikov storitev se prijavite v sistem MojGozdar z uporabniškim imenom, ki ste ga pridobili ob registraciji na sistem MojGozdar. V kolikor še nimate uporabniškega imena kliknite "Registracija" in se brezplačno včlanite v sistem MojGozdar. Splošni pogoji uporabniško ime: geslo: Potrdi Ste pozabili geslo? Vpišite vaš e-poštni naslov in kliknite tukaj. Registrirajte se Z registracijo v sistem je omogočen dostop do informacij, kijih ponuja sistem Moj gozdar. Najprej izpolnite obrazec za registracijo, na e-poštni naslov vam bomo poslali povezavo za aktivacijo vašega računa. V kolikor e-pošte niste prejeli, preverite tudi v mapi z vsiljeno pošto. Slika 16: Obrazec za prijavo ponudnika v spletni sistem MojGozdar Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f Moj Gozdar 3.3 Povpraševanja Izvajalec lahko prejme neomejeno število povpraševanj. Za storitve, za katere je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati dela v gozdovih, izvajalec ne more prejemati povpraševanj in posredovati ponudbe. Prejem povpraševanja in oddaja ponudbe je omogočena izvajalcem, za katere je spletni sistem MojGozdar pridobil veljavno telefonsko številko in naslov elektronske pošte ter so sprejeli avtomatsko povabilo za včlanitev v spletni sistem MojGozdar. Povpraševanje uporabnika je nezavezujoče. Izvajalec je na e-naslov obveščen, da je bilo na portalu MojGozdar oddano novo povpraševanje, kjer lahko tudi preveri in odda ponudbo. Na spletni strani lahko izvajalec vzpostavi komunikacijo z uporabnikom s klikom na gumb »Povpraševanje«, ki je v zavihku na desni strani zgoraj. V oklepaju poleg omenjenega gumba je navedeno število trenutno aktivnih povpraševanj. Janez Košir- Povpraševanja (0) ВаЗТђшгрг Neodvisna strokovna ocena Pogodbe Povabilo k ocenjevanju Spremeni geslo Odjava ik Novice Slika 17: Vstopni korak do prikaznega okna »Povpraševanja« V zavihku povpraševanja si tako lahko ogledamo ponudbo s strani uporabnika. Ta navede, za katero storitev se zanima, opredeli okvirno količino, kraj izvajanja (katastrska občina) in želeni čas izvedbe. Nato še opisno opredeli svoje želje glede izvedbe storitev. Z uporabnikom vzpostavimo kontakt tako, da v prazno polje »Odgovori« vnesemo komentar, ki se nanaša na strankino povpraševanje. Kot prilogo lahko v odgovoru priložimo še različne datoteke (npr. cenik storitev). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Prejeta povpraševanja Mirko Baša Storitve: Sečnja z motorno žago. Spravilo s traktorjem Kratek opis: Sanirni posek smreka Okvirna količina: 45 m3 Katastrska občina: 1754-šentvid nad ljubljano Želen čas izvedbe: roku 1 meseca Pozdravljeni! O 27. februar 2019 ob 13:10 W Niodogovora Iščem izvaja.ca za sečnjo in spravilo iz ljubljanskega konca. Gre za sanitarn' oosek smrekovih lubadarc, zato bi moralo biti delo opravljeno v roku enga meseca. Lokacija je katastrska oočina Šentv'd nad Ljubljano, parcelna številka 822/3. P'avtako bi me zanimala okvirna cena. Lep pozdrav Odgovori Pozdravljeni! Predvidena dela lahko zaključimo v roku 1 meseca. Kot prilogo vam pošiljam cenik našega podjetja za sečnjo in spravilo. Veselimo se sodelovanja z vami! I I on nn?Hrau_ Izberite datoteko CENIK sečnja spravilo.jpg Povpraševanje zaključeno Slika 18: Prikazno okno prejetih povpraševanj Odgovor potrdimo s klikom na gumb »Oddaj odgovor«. Uporabnik bo na ta način na svoj profil v portalu MojGozdar dobil povratno informacijo. Na predstavljeni način poteka proces komunikacija med podjetjem in uporabnikom. Po opravljeni storitvi je pomembno, da izvajalec v predstavljenem prikaznem oknu zaključi povpraševanje s klikom na gumb »Povpraševanje zaključeno«. Tako bo spletni sistem MojGozdar uporabnika na e-naslov obvestil in povabil k ocenjevanju opravljenih storitev. Uporabnik bo na e-naslov prejel tudi spletno povezavo, ki ga bo usmerila neposredno na profil ponudnika storitev. Uporabnik bo izvajalca del ocenjeval po desetstopenjski lestvici glede na različne kriterije. Tako se bo na profilu ponudnika storitev ustvarila anonimna zbirka izkušenj uporabnikov, kar bo prispevalo k lažjemu odločanju preostalih naročnikov gozdarskih storitev. 3.4 Razširjen profil Po uspešni prijavi kliknemo na zavihek v desnem zgornjem kotu. Odpre se seznam opravil, med katerimi izberemo »Razširjen profil«. Razširjen profil izvajalca je namenjen ponudnikom, ki so prostovoljno pristopili k drugi stopnji ocenjevanja in bodo na podlagi izpolnjenega obrazca pridobili prvi storž (#) tako imenovane neodvisne strokovne ocene. Poleg neodvisne strokovne ocene ponudniki na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar pridobijo tudi razširjeno možnost predstavitve oz. širši prostor za opis svojih storitev. Podatki iz razširjene osebne izkaznice so dostopni zgolj prijavljenim uporabnikom. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar ik Novice Janez Košir ^ Slika 19: Vstopni korak do opravilnega okna »Razširjen profil« S tem, ko smo kliknili povezavo »Razširjen profil«, smo vstopili v zaprti del spletnega informacijskega sistema MojGozdar, ki ni javno dostopen in so podatki v javnem delu prikazani v skrčeni obliki. Ponudniki storitev lahko poljubno urejajo in dodajajo informacije o svojem podjetju. V zeleno obarvanem polju na desni strani so prikazani osnovni podatki o podjetju: • Kontaktni podatki: o naziv izvajalca, o naslov, o telefon (izvajalec naj ima možnost navajati več telefonskih številk z možnostjo dodajanja kratkega opisa (cca. 25 znakov). Npr: ■ 041 700 700 (Sečnja in spravilo) ■ 041700 701 (Prevoz) • logotip, • povezave do spletne strani in socialnih omrežjih, • nekaj fotografij (v primeru, da izvajalec ne naloži slike, se na mestu za fotografije vrtijo naključne slike MojGozdar.si), • leto registracije in glavna dejavnost po SKD (oba podatka se prebereta iz ePRS -Ajpes), • kratek opis podjetja (do 500 besed). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar 3.4.1 Urejanje logotipa podjetja S klikom na polje »naloži fotografijo« v predstavitveni profil vnesemo sliko logotipa našega podjetja. Razširjen profil Osnovni podatki Referenčni objekti Polno ime: Gozdarske storitve (TEST) Matična št.: 05072098060 Davčna št.: 02587405 Naslov: Večna pot 2 1000 Ljubljana naloži fotografijo priimek*: Košir druge telefonske številke: regije delovanje: -I B GORENJSKA B GORIŠKA Slika 20: Opravilno okno za nalaganje logotipa podjetja 3.4.2 Urejanje osnovnih informacij o podjetju V oknu »Osnovni podatki« na desni strani lahko ponudniki samostojno dopolnijo informacije o podjetju, kot so: • ime in priimek kontaktne osebe; • druge telefonske številke (izvajalec naj ima možnost navesti več telefonskih številk z možnostjo dodajanja kratkega opisa); • izvajalci določijo regije delovanja, za področja, v katerih so pripravljeni ponuditi svoje storitve, in na podlagi tega izbire samo za izbrane regije prejemajo ponudbe; • število zaposlenih, • navedejo povezave do spletne strani in povezave do drugih socialnih profilov. V polje »spletna stran« prilepimo URL-povezavo do želene spletne strani. Povezavo do strani »Facebook« ali »Youtube« strani dodamo po istem postopku; Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar število zspcs.e-.ih: Slika 21: Obrazec za vnos osnovnih informacij o podjetju dodajo kratek opis podjetja (do 500 besed); izvajalci lahko v razširjenem profilu navedejo tudi identifikacijske številke pridobljenih certifikatov (npr. FSC, ISO...). V prvo polje vnesemo ime, v drugo pa identifikacijsko številko certifikata; cert"fkat5: ime/kratica certifikat 6: ime/kratica certifikat 7: ime/kratica I .št. pridobljenega certifikata lc.lt. pridobljenega certifikata Id.št. pridobljenega certifikata naloži fotografije Slika 22: Obrazec za vnos pridobljenih certifikatov podjetja • naloži nekaj fotografij (v primeru, da izvajalec ne naloži slike, se na mestu za fotografije vrtijo naključne slike MojGozdar.si). S pritiskom na gumb »naloži fotografije« dodamo slike, na katerih je prikazano opravljanje ponujenih storitev. Polja, označena z zvezdico(*), so obvezna. Vnos podatkov s klikom na polje »Potrdi« potrdimo vnos podatkov. Za boljšo predstavitveno izkušnjo uporabniku je zaželeno, da v predstavljeni profil dodamo čim več informacij o našem podjetju. 3.4.3 Referenčni objekti V zavihku »Referenčni objekti« ima izvajalec možnost objaviti nekaj referenc za svoje storitve s slikami in kratkim opisom (do 250 znakov). V prvo polje vnesemo naziv reference (npr. Predelava biomase), v drugem polju pa s kratkim opisom predstavimo storitev. S klikom na povezavo »Potrdi« potrdimo vnos podatkov. Naknadno lahko dodamo še fotografije s klikom na »Naloži slike« se odpre brskalnik, s katerim iz svoje naprave izberemo željene slike. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Razširjen profil Osnovni podatki Referenčni objekti Podatki o mehanizaciji naziv reference: Predelava biomase Podatki o storitvah Proizvajamo lesne sekance in drobljence. Nudimo tudi dostavo z volu mensko prikolico|ali s kontejnerji. Z različnimi postopki sekanja, drobljenja in sejanja lahko kupcem ponudimo w coLanro ra^lirnih in granular»_A Predelava biomase Nudimo storitev predelave biomase. Proizvajamo lesne sekance in drobljence. Nudimo tudi dostavo z volumensko prikolico ali s kontejnerji. Z različnimi postopki sekanja, drsJ^flf^Reja^Hafft^H^^Tponudimo sekance različnih kakovosti in granulacij. Slika 23: vnos referenčnih objektov podjetja 3.5 Strokovna ocena MojGozdar Vstop v strokovno oceno je prostovoljen. Izvajalci, ki v celoti in ustrezno izpolnijo »Podatke o mehanizacijiError! Reference source not found.« in »Podatke o storitvah Error! Reference source not found.«, si pridobijo pravico do razvrstitve v 1. kakovostni razred strokovne ocene MojGozdar. S tem jim spletni sistem samodejno dodeli 1. storž (§ od МШ). Večje število storžev pridobi podjetje v primeru, da izpolni »Strokovno oceno«. Organizacija tako za vse indikatorje poda potrebne podatke in ustrezna dokazila. Spletni vprašalnik omogoča vnos popravkov oz. spremembo podatkov ali ponovni vnos celotnega spletnega vprašalnika. Glede na ustreznost dokazil pri posameznem indikatorju se po vnaprej določeni enačbi dodeli končna ocena (#od #####). Če se v profilu izvajalca storž ni aktiviral, vam svetujemo, da se obrnete na skrbnika (email: gteinfo@gozdis.si). ik Novice Janez Košir < __^Х«««;» fn\ Povabilo k ocenjevanju Spremeni geslo tev 1 j odiava Slika 24:Vstopni korak do opravilnega okna "Strokovna ocena" Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar 3.5.1 Podatki o mehanizaciji V drugem zavihku »Podatki o mehanizaciji« izvajalci navedejo informacije o opremi in strojih. Navedemo znamko, letnik in učinek strojev za vse pripadajoče storitve. Vnos posameznega stroja ali opreme potrdimo s pritiskom na gumb »Dodaj«. Џ Neodvisna strokovna ocena # Strokovna ocena Podatki o mehanizaciji Podatki o storitvah Spravilo s traktorjem Navedite znamko, letnik stroja in učinek znamka in tovarriško He starejši od 1995 Žičniško spravilo Navedite znamko, letnik stroja in učinek ---r+araiči лЛ loon ▼ Slika 25: Obrazec za vnos mehanizacije, ki je v lasti podjetja Podatki o znamki, letniku in učinku strojev ne bodo predstavljeni na predstavitvenem profilu izvajalca. Navedeno bo zgolj število uporabljenih strojev pri posamezni dejavnosti. Vpogled v navedeni seznam mehanizacije imajo le skrbnik spletnega portala. ^ V tgfe Slika 26: Grafični način prikaza mehanizacije na predstavitvenem profilu izvajalca storitev 3.5.2 Podatki o storitvah V tretjem zavihku »Podatki o storitvah« vpišemo ocenjeni obseg del v preteklem letu. Oceno podamo po posameznih storitvah za vse izbranemu podjetju pripadajoče storitve. Џ Neodvisna strokovna ocena Џ Strokovna ocena Podatki o mehanizaciji Cene stor'tev Podatki o opravljenih storitvah za leto 2018 Sečnja z motorno žago Ocenjen obseg sečnje v preteklem letu (m3) *: Spravilo s traktorjem Ocenjen obseg traktorskega spravila v preteklem letu (m3) *: Slika 27: Obrazec za vnos podatkov o opravljenih storitvah v preteklem letu Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Podatki o obsegu storitev ne bodo direktno predstavljeni na profilu izvajalca. Podatki bodo rabili za umestitev izvajalca v velikostni razred glede na opravljeni obseg del, v obliki merilnega traku, kot je prikazano na spodnji fotografiji. Vpogled v navedeni seznam mehanizacije ima le skrbnik spletnega informacijskega sistema MojGozdar. V primeru, da izvajalec ne poda ocene o opravljenih storitvah v preteklem letu, je na njegovem profilu merilni trak prikazan v sivi barvi. Storitev Velikostni razred (kategorije)* Ni opravljal dejavnosti ■■■■ Podjetje ni poročalo ■■■■ Majhen obseg Srednje velik obseg Velik obseg ■■■■ Motorna žaga <5000 m1 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 0 Ni podatka Spravilo s traktorjem < 5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 0 Ni podatka Gojenje < 1 ha 1-5 ha >5 ha 0 Ni podatka Žičniško spravilo <5000 m3 5000 - 25000 m3 > 25000 m3 0 Ni podatka Strojna sečnja <5000 m3 5000 - 25000 m3 >25000 m3 0 Ni podatka Izdelava sekancev < 5000 nm3 5000 - 25000 nm3 > 25000 nm3 0 Ni podatka Prevoz <5000 m3 5000 - 25000 m3 >25000 m3 0 Ni podatka Gozdr>o gradbeništvo < lkm 1 -10 km >10 km 0 Ni podatka Slika 28: Grafični način prikaza obsega opravljenih storitev izvajalca v preteklem letu 3.5.3 Strokovna ocena Glavno načelo strokovne ocene je izpolnjevanje meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. Strokovna ocena na spletnem sistemu MojGozdar sestoji iz 28 indikatorjev, ki imajo vnaprej določeno število točk. Organizacija izpolni spletno vlogo tako, da na sistem MojGozdar v obliki priponk priloži preslikana dokazila. Ob vsakem izbranem indikatorju je opis iz vnaprej določenih smernic, ki rabi kot razlaga pri zbiranju in pripravi dokazil. Noben indikator ni obvezen, zato organizacija sama presodi, katerim indikatorjem sledi, in zanje tudi zagotovi ustrezna dokazila. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 jsst Moj Gozdar Џ Neodvisna strokovna ocena Џ Podati o mehanizacij' Podatki o storitvah Vstop v neodvisno strokovno oceno je o rosto voljen. Izvajalec izpo.n" sp.etno vlogo ta-co, da v obl'ki oriponk priloži preslikana dokazila a.i pa vobliki komenta'ja dokaže da sledi smernicam posameznega 'ndkatorja. Ob vsakem izbranem ind'katorju je oois iz vnaprej določenih smernic, ki služijo kot razlaga pri zoiranju "n priprav" dokazi Obvestilo o "zpolnjenem oorazcu se posreduje presojeva.cu (skrbnik neodvsne strokovne ocene}. Presojevalec nato preveri ali so dokazila ustrezna in za vsak izbran indkator določi oceno ustreznosti indikatorja (po principu ustrezno, delno ustrezno ali neustrezno). Presojevalec lahko izvajalca pozove k dopolnitvi vloge, kateri sledi ponovna oresoja. Na podlag' zadnje presoje se dodeli ocena (storži) 'n vnos soletne vloge se onemogoči za čas trajanja neodvisne strokovne ocene. Neodvsna strokovna ocena se Dodeli za dooo treh let. V gjeczap'os' za sprememoe in ponovno presojo. 0/2 Dodana vrednost na zaposlenega 0/3 Dolgoročne in trajne pogodbe 0/3 Družbena odgovornost do zaposlenih 0/3 Fviripnca nošknrih ^^^^^^^^^^^^^^^^^ A/*l Slika 29: Začetna stran strokovne ocene z seznamom indikatorjev V prvem zavihku »Strokovna ocena« dostopamo do seznama indikatorjev (slika 28). Na levi strani je prikazano ime posameznega indikatorja, na desni strani pa možno število točk. S klikom izberemo želeni indikator. Podatxi o mehanizaciji Podatki o storitvah Članstvo v interesnih združejih 0/2 Organizacija z uporabo funkcije naloži priponke predloži skenirano potrdilo o članstvu v obrazložitvi naštetih združenj ali v drugih združenjih. Če podjetje predloži dokazilo o članstvu v katerem drugem združenju s področja gozdarstva/lesarstva, ustreznost presodi neodvisni strokovni presojevalec. Oianizacija je v irte'esnem zduženju z namenom skupnega nastopa v zakonodajnih postopkih ali s s članstvom zagotovi tehnično, pravno in ekonomsko svetovanje, i neresna združenje so: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije GIZ gozdarstvo Združenje lesne in pohištvene industrije Lesarski grozd Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje Druga združenja s področja gozdarstva/lesarstva Skeni'an do ku т ent_Čla nstvo LESARSKI GR0ZD.jpg Slika 30: Obrazec za vnos potrebnih dokazil pri posameznem indikatorju 5 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ^MojGozdar Obrazec za vnos potrebnih dokazil strokovne ocene je sestavljen iz naslednjih delov (slika 29): 1 DOKAZILA V poglavju Dokazila so izvajalcu gozdarskih storitev predstavljeni vsi potrebni dokumenti, s katerimi izkazuje, da podjetje ustreza zahtevanim merilom posameznega indikatorja. Pri določenih indikatorjih zahtevana dokazila izvajalcu rabijo zgolj kot vodilo. Izvajalec sam presodi, ali lahko merila indikatorja dokaže tudi z drugim ustreznim dokumentom. Potrdilo priloži, o njegovi ustreznosti pa odloča neodvisni strokovni presojevalec. 2 OBRAZLOŽITEV Poglavje vsebuje krajši opis posameznega indikatorja. Izvajalcu je predstavljen njegov pomen z vidika doseganja nadstandarda pri izpolnjevanju meril trajnostnega gospodarjenja. 3 »NALOŽI PRIPONKE« _ Izvajalcu klik na zeleno obarvani gumb »lüülä« omogoča nalaganje ustreznega elektronskega dokumenta, ki je naveden v poglavju dokazila. V primeru, da ima izvajalec ustrezno dokazilo v fizični obliki, ga skenira ali fotografira in nato prek spletnega obrazca naloži na spletni portal MojGozdar. 4 KOMENTAR V opravilnem oknu »Komentar« ima izvajalec možnost pojasnitve priloženih dokumentov. Pri določenih indikatorjih nalaganje priponk ni potrebno, saj za dokazovanje zadošča zgolj komentar (npr. številka FSC/PEFC certifikata). 5 »ODDAJ SKLOP in NAZAJ« S klikom na gumb zaključimo z urejanjem posameznega indikatorja in istočasno shranimo naloženo priponko in komentar. S klikom na gumb »B9« se vrnemo na celoten seznam indikatorjev in nadaljujemo z urejanjem. Zaključeno: 93% Uspešno ste oddali sklop članstvo v interesnih združejih. Sklop lahko ponovno urejate ali nadaljujete z izpolnjevanjem preostalih sklopov. Oddan sklop še ne pomeni, da ste oddali zahtevo za presojo. To storite s pritiskom na "Zahteva za strokovno presojo", ko zaključite izpolnjevanje posameznih sklop Oddaj sklop I Nazaj Slika 31: Uspešna oddaja sklopa V primeru uspešne oddaje sklopa nas sistem o tem obvesti z zeleno obarvanim tekstom (slika 30). Prav tako se nam prikaže obvestilo, ki nas opozarja: Oddani sklop še ne pomeni, da ste oddali zahtevo za presojo. To storite s pritiskom na »Zahteva za strokovno presojo«, ko zaključite izpolnjevanje posameznih sklopov. Nad omenjenim tekstom se nam med urejanjem indikatorjev prikazuje vrstica napredka (Zaključeno) v %, ki prikazuje delež oddanih sklopov. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Zaključeno: 93% Za oddajo sklopa morate vnesti obrazložitev v komentar ali naložiti ustrezna dokazila ("Naloži priponke"). Oddaj sklop I Nazaj Slika 32: Neuspešna oddaja sklopa Za uspešno oddajo sklopa mora izvajalec oddati komentar ali priponko. V primeru neuspešne oddaje sklopa (slika 31) nas sistem o tem opozori: Za oddajo sklopa morate vnesti obrazložitev v komentar ali naložiti ustrezna dokazila (»Naloži priponke«). 1г>ми|Ј uuudiij i uz.uo.^ui» 1Ć.1V.OĆ. \JJ£ (Sklop Oddan) I 02.08.2019 12:26:07 Q/6 0/2 0/3 Slika 33:Pošiljanje zahteve za strokovno oceno Izvajalec je zaključil z urejanjem posameznih sklopov in želi oddati zahtevo za strokovno oceno. Pri sklopih, ki jih je oddal, se na desni strani seznama indikatorjev prikaže status »(sklop oddan)« z navedenim datumom oddaje. Za uspešno oddajo lahko izvajalec odda v presojo le del indikatorjev, ki so na seznamu, oz. tiste indikatorje, za katere ima ustrezna dokazila. S klikom na gumb odda rešene sklope v presojo. Uspešno ste oddali zahtevo za strokovno oceno. V presojo ste oddali 27 indikatorjev. O oceni boste obveščeni elektronsko v roku 10 delovnih dni. Slika 34: Potrditveno prikazno okno o oddaji zahteve za strokovno oceno in obvestilo o uspešni oddaji Sistem nas pred oddajo zahteve za strokovno oceno opozori, da po oddaji nadaljnje urejanje posameznih sklopov ni več mogoče. S klikom na zeleni gumb »DA« potrdimo svoje dejanje, s klikom na gumb »NE« pa se vrnemo nazaj v izpolnjevanje posameznih sklopov. Ob potrditvi Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f MojGozdar se nam prikaže zeleno obarvano obvestilo, ki nam sporoča število oddanih indikatorjev in čas, ki ga bo potreboval strokovni ocenjevalec za presojo. Do vračila presoje je urejanje indikatorjev onemogočeno. Neodvisna strokovna ocena - opombe ocenjevalca Prejeto x Gozdarski inštitut Slovenije maiier@arctur.si> Za jaz - Spoštovani! Neodvisni ocenjevalec vam je indikator Članstvo v interesnih združejih ocenil kot delno ustrezno Opombe ocenjevalca: Pozdravljeni! Pri indikatorju članstvo v interesnih združenjih dodajte skeniran dokument, ki potrjuje, da ste član društva! Neodvisni ocenjevalec vam je indikator Register pohval in pritožb ocenil kot delno ustrezno Opombe ocenjevalca: Pozdravljeni! Prosim pnložite še ustrezno potrdilo! Neodvisni ocenjevalec vam je indikator Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture ocenil kot delno ustrezno Opombe ocenjevalca: Dodajte v komentar še številko certifikata. Lep pozdrav Slika 35: Elektronska pošta, ki izvajalca poziva k dopolnitvam indikatorjev strokovne ocene Strokovni ocenjevalec je pri presoji ugotovil, da pri posameznih oddanih indikatorjih izvajalec ni priložil ustreznih dokazil. Izvajalec tako na e-mail naslov, ki se pri prijavi v sistem uporablja tudi kot uporabniško ime, prejme obvestilo o potrebnih dopolnitvah (slika 34). Navedeni so indikatorji. pri katerih so potrebne dopolnitve in komentar strokovnega presojevalca, v katerem jasno pojasni, katera dokazila je treba še priložiti. Izvajalec se prijavi na spletni portal MojGozdar, v osnovnem spustnem meniju izbere sklop »Neodvisna strokovna ocena« in začne z urejevanjem indikatorjev. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar (sklop oddan) 02.08.201912:13:35 5/5 (sklop oddan) 02.08.201912:10:32 Q/3 zahteva za dopolnitev 02.08.201912:26:07 (sklop oddan) 08.08.20191^:42:05 2/2 0/3 Zaključeno: 96% Pošlji zahtevo za strokovno oceno Slika 36: Seznam indikatorjev strokovne ocene s prikazom potrebnih dopolnitev Pri ocenjenih indikatorjih so na desni strani seznama vidne trenutne ocene (slika 35). Pri indikatorjih, kjer je strokovni ocenjevalec zahteval dopolnitev, je izvajalec obveščen prek statusa indikatorja » «н^аиороиииу ^s-i^-ž.:- 3/« s klikom na omenjeni indikator se spustimo v obrazec za urejanje indikatorja. Opombe ocenjevalca Dodajte v komentar še številko certifikata. DSC_5319.JPG Komenta': ŠT. CER. 02582498/2156-01 Zaključeno: 96% 1 Oddaj sklop | Nazaj Slika 37: Zahteva za dopolnitev indikatorja - opombe ocenjevalca V zeleno obarvanem polju smo obveščeni o pomanjkljivostih pri izpolnjevanju indikatorja (slika 36). V našem primeru nam strokovni ocenjevalec sporoča, naj v komentar dodamo še številko zahtevanega certifikata, na podlagi katere so bo preverjala njegova veljavnost. Številko certifikata zapišemo v komentar in kliknemo gumb »^^9«. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Zaključeno: 96% Uspešno ste oddali sklop Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture. Sklop lahko ponovno urejate ali nadaljujete z izpolnjevanjem preostalih sklop Oddan sklop še ne pomeni, da ste oddali zahtevo za presojo. To storite s pritiskom na "Zahteva za strokovno presojo", ko zaključite izpolnjevanje posameznih sklop Oddaj sklop I Nazaj Slika 38: Obvestilo o uspešno vneseni dopolnitvi indikatorja Sistem nas obvesti ob uspešno vneseni dopolnitvi (slika 37). Nadaljujemo z urejanjem indikatorjev. Izpolnimo morebitne še neizpolnjene indikatorje, dokazila pa lahko urejamo tudi pri indikatorjih, katerih presoja je že bila narejena. Sedaj lahko zaključimo z urejanjem in dopolnjene indikatorje ponovno pošljemo ocenjevalcu v presojo s klikom na gumb » Neodvisna strokovna ocena prejeto x Gozdarski inštitut Slovenije Za jaz ▼ Spoštovani Neodvisni ocenjevalec vam je dodelil strokovno oceno na podlagi oddanih poročil. Ocena posameznih indikatorjev: Indikator Družbena odgovornost do zaposlenih je bil ocenjen kot ustrezno (3). Indikator Članstvo v interesnih združejih je bil ocenjen kot delno ustrezno (1) Indikator Dodana vrednost na zaposlenega je bil ocenjen kot neustrezno (3). Indikator Dolgoročne in trajne pogodbe je bil ocenjen kot delno ustrezno (1). Indikator Evidenca poškodb je bil ocenjen kot delno ustrezno (3). Indikator FSC/PEFC certifikat je bil ocenjen kot delno ustrezno (2). Indikator Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) je bil ocenjen kot delno ustrezno (1). Indikator Javnost podatkov je bil ocenjen kot delno ustrezno (1) Indikator Naložbe v osnovna sredstva je bil ocenjen kot ustrezno (5). Indikator Periodični pregled strojev in opreme je bil ocenjen kot ustrezno (6). Indikator Pogodbe o zaposlitvi je bil ocenjen kot delno ustrezno (2). Indikator Poklicno usposabljanje zaposlenih je bil ocenjen kot ustrezno (10). Indikator Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predelava itd.) je bil ocenjen kot delno ustrezno (2). Indikator Promocija zdravja na delovnem mestu je bil ocenjen kot neustrezno (1). Indikator Raba energije iz obnovljivih virov je bil ocenjen kot delno ustrezno (1) Indikator Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi je bil ocenjen kot ustrezno (1). Indikator Register pohval in pritožb je bil ocenjen kot delno ustrezno (1). Indikator Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 je bil ocenjen kot delno ustrezno (2). Indikator Sistem upravljanja s strankami je bil ocenjen kot ustrezno (3). Indikator Skladnost z okoljskimi omejitvami in zahtevami je bil ocenjen kot delno ustrezno (1) Indikator Služba za zagotavljanje varnosti je bil ocenjen kot delno ustrezno (1). Indikator Sodelovanje ali finančna podpora v lokalnih projektih je bil ocenjen kot delno ustrezno (1). Indikator Strokovna izobrazba zaposlenih je bil ocenjen kot delno ustrezno (4). Indikator Uporaba biorazgradljivih olj je bil ocenjen kot ustrezno (5). Indikator Upravljanje z nevarnimi odpadki je bil ocenjen kot neustrezno (0). Indikator Varovanje sestoja, gozdnih tal, vodotokov in infrastrukture je bil ocenjen kot delno ustrezno (3). Indikator Zaposlovanje invalidov je bil ocenjen kot ustrezno (2). Končno število storžkov, ki ste jih dosegli je 4 Lep pozdrav Slika 39: Elektronska pošta - obvestilo o dodeljeni strokovni oceni Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f Moj Gozdar Strokovni ocenjevalec je zaključil s presojo. Izvajalec je na elektronski naslov obveščen o dodeljeni strokovni oceni (slika 38). V e-pošti so našteti oddani indikatorji, njihova ustreznost, prav tako pa je izvajalec obveščen o končni dodeljeni strokovni oceni (# od MAM). Џ Neodvisna strokovna ocena Џ Podatki o mehanizaciji Podatki o storitvah Vstop v neodvisno strokovno oceno je prostovoljen. Izvajalec izpolni spletno vlogo tako, da v obliki priponk priloži preslikana dokazila ali pa v obliki komentarja dokaže da sledi smernicam posameznega indikatorja. Ob vsakem izbranem indikatorju je opis iz vnaprej določenih smernic, ki služijo kot razlaga pri zbiranju in pripravi dokazil. Obvestilo o izpolnjenem obrazcu se posreduje presojevalcu (skrbnik neodvisne strokovne ocene). Presojevalec nato preveri ali so dokazila ustrezna in za vsak izbran indikator določi oceno ustreznosti indikatorja (po principu ustrezno, delno ustrezno ali neustrezno). Presojevalec lahko izvajalca pozove k dopolnitvi vloge, kateri sledi ponovna presoja. Na podlagi zadnje presoje se dodeli ocena (storži) in vnos spletne vloge se onemogoči za čas trajanja neodvisne strokovne ocene. Neodvisna strokovna ocena se podeli za dobo treh let. V vmesnem obdobju lahko izvajalec zaprosi za spremembe in ponovno presoja &&&& Veljavnost ocene: 09.08.2022 prošnja za spremembe in ponovno presojo fcHnn nrlrlanl I no ПД 9П1Q ПД-97-^Ч 1 /i Slika 40: Dodeljena strokovna ocena na portalu MojGozdar Izvajalec prejme poleg e-pošte tudi zapis na portalu MojGozdar o dodeljenih storžih (slika 39). Pod vizualnim prikazom je zapis o veljavnosti ocene in gumb »I «. S klikom na omenjeni gumb strokovnemu ocenjevalcu oddamo vlogo za ponovno urejanje indikatorjev. To storimo v primeru, če je v času veljavnosti ocene prišlo do sprememb pri posameznih indikatorjih (pridobili smo nov certifikat, sklenili smo dolgoročno pogodbo itd.). Tako imamo možnost vnosa dodatnih dokazil, ki smo jih pridobili v omenjenem vmesnem obdobju. 3.5.4 Cene storitev V zadnjih letih se je trg gozdarskih storitev močno razvil. Z razvojem ponudbe pa se povečuje tudi zanimanje za spremljanje cen. Leta 2016 je bilo gozdarskim strokovnjakom in drugi interesni javnosti na Izzivih gozdne tehnike predstavljena ideja zbiranja cen storitev, hkrati pa je bila med udeleženci opravljena tudi anonimna anketa. Iz analize ankete je bilo razvidno, da je spremljanje cen zaželeno, saj je več kot 80 % sodelujočih v anketi ocenilo, da bi spremljanje cen storitev v gozdarstvu pomembno oziroma zelo pomembno prispevalo k večji transparentnosti trga. Cene poročanih storitev ne bodo objavljene na predstavitvenem profilu izvajalca ampak bodo rabile zgolj za izračunavanje povprečne cene gozdarskih storitev na ravni vseh posredovanih podatkov. V osnovnem spustnem meniju izberemo »Neodvisno strokovno oceno«. Kliknemo na četrti zavihek »Cene storitev« (slika 40). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Ddnik Novice Janez Košir- Povpraševanja (0) 1. Cena sečnje in spravila Slika 41: Vstopni korak do sklopa Neodvisne strokovne ocene Cene storitev Cene sečnje in spravila Cene storitev za sečnjo in spravilo navajamo v EUR/m3 brez DDV za ugodne in neugodne delovna razmere glede na debelinski razred (prsni premer). Cena velja za iglavce in listavce. Cena praviloma vključuje: • Pripravo sečišča, izdelavo zaseka, naganjanje, obdelavo koreničnika ali panja, kleščenje in krojenje, ureditevsečišča, • Izdelavo mnogokratnikov osnovnih dolžin iz iglavcev ter izdelava kombiniranih hlodov ali drugih tehničnih (oblih) sortimentov in izdelavo dolgega industrijskega lesa ali lesa za kurjavo v obli (dolgi) obliki (goli) iz listavcev, • Traktorsko spravilo sortimentov na začasno skladišče na kamionski cesti. Ugodne delovne razmere so opredeljene z: • Naklonom terena: raven (do 10 %) ali blago valovit (do 30 %), • Spravilno razdaljo: manjša od 250 m od gozdne ceste, • Skalovitostjo: nižja od 30 % na površini sečišča, • Debelino snežne odeje: manjša kot 10 cm, • Mladovjeje redko prisotno in vedno prehodno, • Vejnatostjo drevja: normalna (dolžina krošnje do Vi dolžine debla, veje IGL niso debelejše od 7 cm), • Smerjo spravila: navzdol ali po ravnem. • Kratke razdalje razvlačevanja vrvi. Neugodne delovne razmere so opredeljene z: Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Y MojGozdar • Naklonom terena: nad 50 %. • Skalovitostjo: višja od 50 %. • Prisotnostjo težko prehodnih mladovij: na več kot 50 % površine. • Drugimi posebnimi razmerami, kot so: sečnja v prvih redčenjih v drogovnjakih z veliko gostoto in težko prehodnostjo, močno vejnato drevje nad 2/3 dolžine krošnje, nizka koncentracija sečnje (pod 20 m3/ha), ekstremne dimenzije dreves (prsni premer nad 90 cm), zahteve za dodatno urejanje sečišča, sečnja poškodovanih sestojev. • Smer spravila: navzgor. • Dolge razdalje razvlačevanja vrvi. UGODNE delovne razmere(EUR/m3 brez DDV) NEUGODNE delovne razmere(EUR/m3 brez DDV) Debelinski razred A (od 10 do 30 cm) Debelinski razred B(od 30 do 50 cm) Debelinski razred C(od 50 cm in več) Kolikšen delež (%) skupne cene storitve v povprečju predstavlja sama sečnja z motorno žago? : Slika 42: Obrazec za vnos cen sečnje in spravila V preglednico vnesemo skupne podatke za sečnjo in spravilo po posameznih debelinskih razredih ter glede na delovne razmere, ki so bile predstavljene v prejšnjem koraku. Debelinski razredi so glede na velikost premera drevesa razdeljeni na tri kategorije. V debelinskem razredu A se nahaja drevje s premeri od 10 do 30 cm, v debelinskem razredu B drevje s premeri od 30 do 50 cm, v debelinskem razredu C pa drevje s premeri večjimi od 50 cm. V odstotnem deležu pa navedemo, kolikšen del skupne cene v povprečju predstavlja sama sečnja z motorno žago. Vnesene podatke potrdimo z gumbom »Е2ЕИ«. Cene žičnega spravila Ceno žičnega spravila navedemo v EUR/m3 brez vključenega DDV-ja. Pri žičnem spravilu nimamo delitve na ugodne in neugodne razmere, zato navedemo povprečno ceno. 2. Cene žičnega spravila Kakšna je povprečna cena storitve spravila z žičnico (brez DDV) (EUR/ni3)?: Slika 43: Obrazec za vnos cen žičnega spravila Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Cene gojitvenih del Ceno gojitvenih del izrazimo v EUR/ha brez vključenega DDV-ja. V prvem koraku opredelimo ali smo izvajali nego mladja, gošče ali letvenjaka (specifično lahko opredelimo, kateri direktni ukrepi so vključeni pri ceni nege: npr. rahljanje, čiščenje, uravnavanje zmesi, obžetev). V drugo polje vnesemo ceno storitve, v zadnjem polju pa izrazimo enoto (EUR/ha). 3. Cene gojitvenih del Navedite kratek opis storitve in opredelite ceno? Cena brez DDV Enota PRIMER 1: Obžetev mladja 100 EUR/ha Opis storile Slika 44: Obrazec za vnos cen gojitvenih del Cene gozdnega gradbeništva Ceno gozdnega gradbeništva izrazimo v EUR/km brez vključenega DDV-ja. V prvem polju opišemo storitev, ki smo jo izvajali. V drugem polju zapišemo ceno, v tretjem pa enoto (EUR/km). 4. Cene gozdno gradbeništvo Navedite kratek opis storitve in opredelite ceno? Opis storitve Cena brez DDV Enota PRIMER 1: Izgradnja gozdne čete 100 EUR/km Opis storitve Cena brez DDV Enota Dodaj Slika 45: Obrazec za vnos cen gozdnega gradbeništva Cene prevoza lesa s kamioni Ceno prevoza gozdnih lesnih sortimentov navajamo v EUR/m3 brez DDV (iz gozdne ceste do naročnika) za UGODNE razmere glede na razdaljo prevoza. Za primer NEUGODNIH delovnih razmer opredelimo za koliko odstotkov so cene prevoza lesa v tem primeru višje. Ugodne delovne razmere opredelimo kot: • urejeno skladišče (spravilo forwarder ali gozdarska prikolica), • enostavne terenske razmere, • manjši delež gozdnih cest. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Neugodne delovne razmere opredelimo kot: neurejeno skladišče (neporavnana čela - spravilo s traktorjem), zahtevne terenske razmere (večji nakloni), večji delež prevoza po gozdnih cestah, prevoz lesa različnih dimenzij. V tabelo vnesemo cene prevoza lesa glede na razdaljo prevoza, katera je razčlenjena na tri razrede (prevoz od 0 do 20 km, prevoz od 21 do 50 km, prevoz od 51 do 100 km). Ceno prevoza je prav tako ločena posebej za listavce in iglavce. V primerih, ko razdalja prevoza znaša več kot 100 km, to vnesemo v posebej predvideno mesto v preglednici. V zadnjem polju opredelimo za koliko odstotkov so cene prevoza GLS višje v primeru NEUGODNIH razmer. Prevoz od O do 20 km Prevoz od 21 do 50 km Prevoz od 51 do 100 km Prevoz iglavcev Prevoz listavcev Cena prevoza nad 100 km: Za koliko % so cene prevoza višje v primeru NEUGODNIH razmer? Potrdi Slika 46: Obrazec za vnos cen prevoza lesa s kamioni Cena storitev sekalnika Ceno izdelave sekancev navajamo v EUR/nm3 brez DDV. V tej rubriki navajanje cen ni posebej opredeljeno (ugodne/neugodne razmere, iglavci/listavci), zato v prazno polje navedemo povprečno ceno. 6. Cene storitev sekalnika Kakšna je cena storitve mletja sekancev (brez DDV) (EUR/nm3)?: Slika 47: Obrazec za vnos cen storitev sekalnika Cena strojne sečnje in spravila z zgibnim polprikoličarjem Ceno navedemo v EUR/m3 brez DDV kot kombinacijo strojne sečnje in spravila z zgibnim polprikoličarjem. Podamo jo ločeno za ugodne in neugodne razmere in po debelinskih razredih dreves. Cena velja za iglavce in listavce. V odstotkih navedemo, kolikšen delež skupne cene storitve v povprečju predstavlja samo strojna sečnja (brez spravila z zgibnim polprikoličarjem). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f MojGozdar Debelinski razred A (od 10 do 30 cm) Debelinski razred B(od 30 do 50 cm) Debelinski razred C(od 50 cm in več) Kolikšen delež (%) skupne cene storitve v povprečju predstavlja samo strojna sečnja?: Slika 48: Obrazec za vnos cen strojne sečnje in spravila z gibnim polprikoličarjem Cena storitve praviloma vključuje: • Pripravo sečnih poti, ureditev sečišča in spravilnih poti po izvedbi spravila. • Izdelava osnovnih dolžin sortimentov iz iglavcev ter hlodov ali drugih tehničnih (oblih) sortimentov iz listavcev oz. izdelava dolgega industrijskega lesa ali lesa za kurjavo v obli (dolgi) obliki (goli) iz listavcev. • Spravilo sortimentov (vožnja lesa iz sečišča) na začasno skladišče ob kamionski cesti. Ugodne delovne razmere opredelimo kot: • Naklonom terena: raven (do 5 %) ali blago valovit (do 25 %). • Spravilno razdaljo do sečišča: manjša od 250 m od gozdne ceste. • Skalovitostjo: nižja od 10 % na površini sečišča. • Enomerni sestoji z nizko koncentracijo listavcev: do 20 %. • Mladovje je redko prisotno in vedno prehodno. • Vejnatostjo drevja: normalna (dolžina krošnje do V2 dolžine debla, veje IGL in LST niso debelejše od 7 cm) in brez vilaste rasti pri listavcih. • Smerjo spravila: po padnici terena v enakomernih razmikih spravilnih poti. Neugodne delovne razmere opredelimo kot: • Naklonom terena: nad 50 %. • Skalovitostjo: višja od 30 %. • Slabo nosilnimi tlemi (vlažna, zemljata, mokra) na več kot 25 % površine. • Prisotnostjo mladovij: na več kot 50 % površine. • Drugimi posebnimi razmerami, kot so: močno vejnato drevje nad 2/3 dolžine krošnje, nizka koncentracija sečnje (pod 50 m3/ha), debelo drevje (prsni premer nad 80 cm) oz. potrebno predhodno podiranje z motorno žago, zahteve za dodatno urejanje sečišča (npr. zbiranje vej), sečnja poškodovanih sestojev. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f Moj Gozdar • Višja koncentracija listavcev v sestoju (nad 25 %). • Spravilna razdalja daljša od 500 m ali prisotnost prečnih naklonov spravilnih poti. 3.6 Ocena uporabnikov (Povabilo k ocenjevanju) Mnenja, ocene in priporočila, ki jih napišejo uporabniki, so del funkcionalnosti spletnega sistema MojGozdar in so namenjeni skupnosti vseh uporabnikov. Oceno lahko objavijo samo uporabniki. Spletni sistem MojGozdar dopušča, da oceno poda katerikoli uporabnik, ki dokaže sodelovanje z izbranim izvajalcem (npr. priloži sliko pogodbe ali računa). Izvajalec iz zavihka, ki ga najdemo na zgornji desni stani, izbere opcijo »Povabilo k ocenjevanju«. ik Novice Janez Košir- Povpraševanja (0) Razširjen profil Neodvisna strokovna ocena Povabilo k ocenjevanju Slika 49: Vstopni korak do obrazca »povabilo k ocenjevanju« V prazno polje vnesemo e-naslov stranke, ki jo želimo povabiti k ocenjevanju. Za dokazovanje sodelovanja z uporabnikom je treba priložiti sliko pogodbe ali računa. To storimo s klikom na gumb »Izberite datoteko«, kjer iz baze podatkov na osebnem računalniku izberemo dokument, ki bo potrjeval sodelovanje s stranko oz. uporabnikom. Postopek zaključimo s klikom na gumb »pošlji«. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r MojGozdar f Povabilo k ocenjevanju Џ e-nas.ov uporabnika, ki b" oddal oceno*: Izberite datoteko Račun sečnja ...ez Košir.jpg Slika 50: Obrazec za povabilo stranke k ocenjevanju opravljenih storitev Stranka bo na e-naslov prejela obvestilo, da jo izbrani ponudnik gozdarskih storitev prosi za uporabniško oceno na portalu MojGozdar. V obvestilu bo priložena tudi spletna povezava, ki bo stranko usmerila neposredno na izvajalčev profil. Za podajo ocene se mora stranka na spletno stran MojGozdar prijaviti. V rubriki »Ocene« bo tako uporabnik po desetstopenjski lestvici ocenjeval ponudnika storitev po sledečih kriterijih: • jasnost dogovora, • kakovost izvedbe del, • upoštevanje roka izvedbe, • ustreznost plačila. Uporabnik bo svoje mnenje lahko izrazil v obliki komentarja, ki bo prikazan na profilu ponudnika storitev. 3.7 Sprememba gesla Uporabnik lahko na spletnem portalu MojGozdar kadarkoli spremeni prijavno geslo. Na vstopni strani portala kliknemo na zavihek v desnem zgornjem kotu. Odpre se nam seznam opravil, v katerem izberemo »Spremeni geslo«. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar ik Novice Janez Košir- tev Slika 51: Vstopni korak do opravila »Spremeni geslo- Na zaslonu se nam prikažeta dve prazni polji. V prvo vnesemo želeno geslo, v drugem polju pa geslo ponovimo. Opravilo zaključimo s klikom na gumb »Potrdi«. V primeru, da smo postopek spremembe gesla opravili pravilno, nas sistem po potrditvi novega gesla obvesti »Geslo je bilo uspešno spremenjeno«. # Spremeni geslo # Novo geslo: Ponovi geslo: Potrdi Slika 52: Obrazec za spremembo gesla Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar 4 Navodila za uporabo digitalnih evidenc, dostopnih na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar Za lažje razumevanje spletnega obrazca in enostavnejšo uporabo spletnega sistema potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov smo pripravili uporabniška navodila. V nadaljevanju predstavljamo celotno besedilo pripovedovalca, pripravljeno kot podlaga za izvedbo video navodil, ki so dostopna na YouTube kanalu Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko oz. na povezavi https://voutu.be/jy7jXWAneas 4.1 Prijava uporabnika Na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravljamo pilotni poskus uvajanja digitalnih evidenc za zasebne lastnike gozdov in v ta namen smo vzpostavili spletni sistem potrebne skrbnosti in sledljivosti prometa gozdnih lesnih sortimentov, ki zadostuje določilom uredbe o lesu, imenovane EUTR. Sistem potrebne skrbnosti je omogočen vsem uporabnikom spletnega informacijskega sistema MojGozdar. *?" Moj Gozdar Izvajalci O nas Vodnik Novice Slika 53: Vstopna stran spletnega sistema MojGozdar.si V polje za prijavo navedite veljaven elektronski naslov in izpolnite obrazec za brezplačno registracijo. Po uspešni registraciji se prijavite z navedenim elektronskim naslovom in geslom, ki ste ga prejeli na navedeni elektronski naslov. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f- Moj Gozdar Moj Gozdar - Postani naš član! Z registracijo v sistem je omogočen dostop do informacij, ki jih ponuja sistem MojGozdar. Slika 54: Obrazec za prijavo novih uporabnikov 4.2 Vstop v "Sistem potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov" V zgornjem desnem kotu je spustni meni, v katerem je povezava do "Digitalne evidence". S potrditvijo povezave vstopate v sistem potrebne skrbnosti. Omeniti velja, da so vsi osebni podatki skrbno varovani in namenjeni izključno za rabo uporabnika. Matevž Triplat- Odjava i - J9 m £ J Urejanje profila Iv * f O «."« «£« «K> m. »v« «M. «."« Potrdi Testiranje spletnega informacijskega sistema in neodvisne strokovne ocene Matevž Triplat, 10.April 2019 Moj Gozdar Header (Safari, Chrome) £ Header vrstica utripa (Safari) in se precej raztegne. Verjetno imamo že preveč besedila. Predlagam: Matevž Tri plat- Uporabniški meni zmanjšamo NPR,+. -> £ Besedilo "Pošlji povpraševanje" skrajšajmo v "Novo povpraševanje' f Verjetno lahko tudi malo zmanjšamo font -> npr. na 1.2 rem f" Moj Gozdar Izvajalci O nas Vodnik Novice Pošlji povpraševanje Matevž Tri plat- f Poleg tega bi "Novo povpraševanje" bolj izpostavili kot druge elemente. Npr.: v rjavem okvirju belo besedilo a * ^ "Pošlji povpraševanje" ^ Ko sem prijavljen kot izvajalec dobim prazno okno?? Predlagam, da^f izvajalce odstranimo to povezavo, bi šlo? f Pošlji povpraševanje f Pošlji povpraševanje џ Poskusil sem poslati povpraševanje, a na email izvajalca "Gozdarski inštitut ni prispelo nič. Marjan si ti morda dobil email, da te čaka povpraševanje? P Tudi v profilu izvajalca tega novega povpraševanja ni! Vaše povpraševanje je uspešno posredovano ponudnikom. Takoj ko bo izvajalec posredoval ponudbo jo boste našli neposredno pod profilom izbranega izvajalca. £ Poleg tega sem pristisnil enter po vnosu katastrske občine in je sistem razumel kot "Potrdi", tako je povpraševanje odletelo še predno sem ga dokončna izpolnil. Ali lahko dodamo eno vmesno sporočilo kot na primer? Npr.: Ste zaključili s pripravo povpraševanja in ga želite posredovati izvajalcem? Da /Ne, vrni se na urejanje. Poravnava zavihkov (npr. osnovni podatki, referenčni objekti) po celoti širini mSt MojGozdar Vsi indikatorji so označeni kot Zaključen. Statusi bi morali biti še: - "Shranjeno" ali pa "Uredi in zaključi" in pa - "Začni urejanja" ali pa enostavno brez statusa. Ob vstopu na "Neodvisno strokovno oceno" predlagam prostor za kratek uvodni tekst in potem seznam možbih indikatorjev s statusom () in številom doseženih točk. Prilagam i p Moj # Neodvisna strokovna ocena # Podatki o mehanizaciji Podatki o storitvah Cene storitev Uvodno besedilo...Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscingelit. Donee semper velit ante. Mauris aliquam sapien et viverra bibendum. Integer at eras at sapien pretium fringilla. Vestibulum auctor lectuseu pretium pulvinar. Vestibulum quisest non eras ultrices convallis. Integer sapien enim, cursusvel mi nec, tempor ultrices urna. Praesent nec dolor ultricies, commodo arcu viverra, suscipit sapien. Aliquam bibendum erat quis libera variuscondimentum. Integer viverra tempor orci mattis dapibus. Certifikati in sistemi vodenja STATUS IKONA - 4/4 Dodana vrednost na zaposlenega STATUS IKONA -- 0/3 Dolgoročne in trajne pogodbe STATUS IKONA — 0/4 Evidenca poškodb STATUS IKONA --1/3 Izberi indikator Zaključeno: 100% Pošlji zahtevo za strokovno oceno vjUüUai Potem ko sem uredil enega od indikatorjev in shranil je status padel na 96%? Ko sem stistnil "Zaključi sklop" je skočilo nazaj na 100%. Ali je to ok? Pošlji zahtevo za strokovno oceno Џ Prosil bi še za email obvestilo skrbniku Sistema, da je na seznamu oddanih potrdil nov dogodek, ki zahteva njegovo ukrepanje (torej presojo indikatorjev). MojGozdar Poslal sem zahtevo za strokovno presojo in gumb "Pošlji zahtevo..." je izginil. Še vedno pa lahko urejam nezaključene sklope (in lahko pritisnem tudi "Zakluči sklop") "Zahteva za dopolnitve" Џ Dobil sem email (kot ponudnik) in na spletu seje status ustrezno spremenil. Џ To izgleda, da deluje super. Predvidevam, da uporabnik zadevo dopolni in ponovno zaključi sklop. Ali lahko skrbnik dobi email, da je uporabnik oddal dopolnitve? MojGozdar Opomba ocenjevalca in dopolnitve Џ V administraciji ni jasno Kateri je 1. komentar in Kateri komentarje vezan na dopolnitve. Ali je mogoče narediti polje: Џ Komentar izvajalca 1, $ Opomba ocenjevalca 1, Џ Komentar 2, Џ Opomba 2 Џ Poleg tega ni priponke, ki sem jo dodal tekom dopolnitve. Indikator "Dodana vrednost na zaposlenega ikone za "Zahteva za dopolnitve" Џ Izvajalce bi spraševali samo po cenah za storitve, kijih ponuja. Npr.: Џ Izvajalec v sistemu ustreza za storitev "Sečnja z motorno žago" ali "Spravilo s traktorjem" izpolni poglavje 1. £ Izvajalec, ki usteza še ali samo žičnemu spravilu izpolni še poglavje 2 Џ Izvajalcev, ki ustreza za gojitvena dela izpolni še poglavje 3 Џ Izvajalec, kije ustrezen za gradbeništvo izpolnjuje poglavje4 Џ Izvajalec, kije ustrezen za prevoz lesa s kamioni izpolnjuje poglavje5 Џ Izvajalec, ki je ustrezen za strojno sečnjo izpolnjuje poglavje 7. 0 Izvajalec, ki je ustrezen za storitve sekalnika izpolnjuje poglavje 6 Moj Gozdar Testiranje spletnega informacijskega sistema in neodvisne strokovne ocene Matevž Triplat (20. April 2019) Testiranje spletnega informacijskega sistema in neodvisne strokovne ocene Mirko Baša(10. Julij 2019) Vodnik Novice Novo povpraševanje v Uporabnik odda Novo povpraševanje (splošno za vse izvajalce). Izvajalec prejme povpraševanje in uporabniku odgovori. Uporabnik prejme obvestilo na email o prispelem odgovoru na sitemu MojGozdar. Tega odgovora, ki ga odda izvajalec uporabnik na spletnem sistemu MojGozdar ne vidi. < Slika zgoraj uporabnika preusmeri na „Pošlji povpraševa komunikacijo. ▼ I OJ nje" brez' d da vidi predhodno Isto se zgodi če pošlješ povpraševanje direktno posameznemu izvajalcu. Izvajalec ti odgovori, uporabnik dobi obvestilo. Ob kliku na obvestilo te vrže na zavihek izvajalca Moja povpraševanja... Pri digitalnih evidencah se obrazec zatakne (nadaljevanji (v Google Cromu in Mozilli Firefox). logoče) pri koraku TOVOR MojGozdar -ponudnik v n« O / ^кЛКсШ Prikaži 100 ▼ zadetkov na stran Naziv љГ^Ч^ 1 S PUŠNER, opravljanje kmetijskih dejavnosti, d.o.o., Mozirje Leaflet | Map data © QpenStreetMap contrbutors. CC-BY-SA, Imager/ © Mapbox A & w ^г4 Ko se ti prikaže seznam izvajalcev v iskalniku v grafičnem prikazu manjkajo IZDELAVA SEKANCEV in PREVOZ -tako pri uporabniku kot ponudniku, Moj Gozdar Џ Povabilo k ocenjevanju f Moj Gozdar Testiranje spletnega informacijskega sistema in neodvisne strokovne ocene Matevž Triplat (11. Julij 2018) VSTOPNI OBRAZEC Vstopni obrazec ponudnikom še naprej povzroča veliko preganjavic. Težava je v tem, da ne vidijo polja za izbiro načina: prijava kot: ponudnik O uporabnik To moramo nujno popravit, zato predlagamo več možnosti za rešitev. 1. En emai = en uporabnik/ponudnik. To pomeni, da email registriran kot ponudnik ne more biti registriran kot uporabnik in obratno. "Uporabnikom", ki so registrirani z emailom, kije enak emailu "Ponudnika" bomo poslali obvestilo, da se ta email ne more več uporabljati za vstop kot "uporabnik" in da naj skrbniku sporočijo katerega od emailov želijo zamenjati. 2. Druga rešitev je, da v prijavni obrazec dodamo uvodni korak, kjer najprej izbere ali se želi prijaviti kot "uporabnik/naročnik storitev" ali kot "Ponudnik / Izvajalec". Ko se odloči gre v drugi korak, kjer vnese uporabniško ime in geslo (v primeru, da je izbral prijava kot "uporabnik" se mu ponudi spodaj še možnost "Registriraj se". Ideja je še grafično predstavljena na naslednjem slajdu. qu" ratonevoluptatem sequi nesciunt. Certifikati in sistemi vodenja (zahteva za dopolnitev; 111.07.201913:10:58 0/4 (zaključeno) 111.07.2019 13:31:04 2/3 Dolgoročne in trajne pogodbe ^^ (zahteva za dopo.nitev^^)7.201913:31:50 0/3 Evidenca poškodb (zaključeno) 111.07.201913:32:27 1/3 FSC/PEFC certifiakt (zahteva za dopolnitev) 11.07.201913:32:40 2/4 Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) (zahteva za dopolnitev) 111.07.2019 13:32:51 0/2 (zak.jučeno; 11.07.201913:35:13 2/2 jjl Naložbe v osovna sredstva (zahteva za dopolnitev; 11.07.201913:40:34 Qj5 Komentar: Predlagamo, da so indikatorji pri katerih je zahteva za dopolnitev bolj izpostavljeni (morda bi bilo dovolj, da so krepke pisave ali pa so v drugi barvi, tako da izstopa. Moj Gozdar SS NEODVISNA STROKOVNA OCENA Neodvisna strokovna ocena Strokovna ocena Podatki o mehanizacij" Podatki o storitvah Cene storitev Gumb „Pošlji zahtevo za strokovno oceno" je potrebno odstraniti iz posameznega Certifikati in sistemi vodenja Poslovno okolje v svetu zahteva, da se organizacje vse bolj zavedajo družbenih 'n etičnin vplivov svojih aktivnosti 'n ooslovne po.'t'ke. O'gan'zacije, ki .ah To Mirko Baša WW* 7:50 Gozdarski inštitut Slovenije 'Neodvisna strokovna ocena - opombe ocenjevalca Spoštovani Neodvisni ocenjevalec vam je indikator Dolgoročne in trajne Gozdarski inštitut Slovenije ^Neodvisna strokovna ocena - opombe ocenjevalca joštovani Neodvisni ocenjevalec vam je indikator Dolgoročne in trajne GozdarsfckQstitut Slovenije Neodvisna liiilimTiTl >ni |||i npiiniMi ocenjevalca^ Spoštovani Neodvisni ocenjevalec vam je indikator Certifikati in sistemi vodenja s/ Yp-^tprri^v Spoštovani Neodvisni ocenjevalec vam je indikator FSC/PEFC certifiakt ocenil kot delno ustrezno. Opombe ocenjevlaca: Lep pozdrav Gozdarski inštitut Slovenije Komentar: • Izvajalec je o presoji ocenjevalca obveščen na email. Neugodno je to, da dobi email za vsak ocenjen indikator posebej. V primeru da je oddal v presojo vse indikatorje bo dobil kar 28 povratnih emailov!! Predlagamo, da se doda možnost „Pošlji predlog za dopolnitve" in se takrat pošlje email z vsebino, ki poziva ponudnika, da dopolni neustrezne indikatorje. Torej, email se pošlje potem, ko je presojevalec zaključil vse posamezne indikatorje in ne sproti v trenutnku ko zaključi posameznega indikatorja? • Izvajalec je obveščen na email samo če je ocenjevalec oddal zahtevo za dopolnitev. Vi primeru, da je izvajalec dobil pri indikatorju samo točke o tem ni obveščen. Predlagamo, da se doda možnost „Zaključi presojo" za primere, ko presojevalec nima več pripomb in je podelil končno oceno. O zaključku presoje in končni oceni se obvesti tudi „ponudnika" na email s poročilom v katerem je seznam indikatorjem in končno število točk, ki jih je dodelil presojevalec. Sporočilo vsebuje tudi informacijo o trenutni oceni (npr. "Pridobili ste 3 storže." INDIKATOR: KOMENTAR: DATOTEKE/DOKAZILA: Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) (št. točk: 2) JJL OCENA USTREZNOSTI ŠTEVILO DOSEŽENII OPOMBE OCENJEVAI OCENA USTREZNOSTI U CH6 Le1. _ QPOTRDI I QZAHTEVA ZA DOPOLNITVE Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) r, a', -i a rejjj'.ir^- ",-gjin"7ariic po SKD je SK.adna s pod-očjem gozdno lesnih verig (npr.: AQ1: Kmetijska proizvodnja in .ovterz «Pfpi edulsva .esa, o-o"a,u J iji) 'iididkov iz lesa, pline, s.ane i protja, -azer oohltvo; C17: Proizvodnja pap'rja "n zde - c. : a: Zaključeno: 43% Za večjo jasnost bi „Komentar" preoblikovali v „Komentar presojevalca"... Komentar: • V primeru da oceniš kot neustrezno, dodeliš 0 točk, komentiraš in stisneš gumb „POTRDI", se na profilu ponudnika/izvajalca komentar ne pojavi. Komentar se pojavi le če stisneš gumb ZAHTEVE ZA DOPOLNITVE. Nejasnost uporabe gumbov POTRDI in ZAHTEVE ZA DOPOLNITVE??? Kakšna je pravzaprav razlika v funkcijah? Ali je „Potrdi" samo „Shrani"? Џ Kakšen je namen teh funkcij iz administracije oddanih zahtevkov? "Odobri dopolnitev" in "Zavrni dopolnitev"? ODDANA POTRDILA - GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE (NI IZVAJALEC!!! SAMO ZA TESTIRANJE) SPLOŠNO ODDANA POTRDILA PONUDNIK: GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE (NI IZVAJALEC!!! samo za testiranje) DATUM 15.07.2019 VELJAVNOSTI: ZAKLJUČENO: NE ZAHTEVA ZA DA PONOVNO PRESOJO: POTRDILA ZA INDIKATORJE naziv indikatorja itevllo možnih točk število doseženih točk datum zadn|c spremembe Certifikati In sistemi vodenja 4 4 10.04.2019 11:53 Dodana vrednost na zaposlenega 3 0 15.02.2019 13:08 Dolgoročne m trajne pogodDe 3 0 10.04.2019 12102 Evidenca poskodD 3 1 28.03.2019 09:45 Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2 10.04.2019 11:48 Javnost podatkov 2 28.03.2019 10:03 Naložbe v osovna sredstva 5 23.04.2019 14:12 Periodični pregled strojev in opreme 6 23.04.2019 14:04 Register pnto2b 1 23.04.2019 14:18 Sistem ravnan|a z okoljem ISO 14001 4 24.04.2019 16:40 Služba za zagotavljanje varnost! 4 23.04.2019 14:06 POTRDILA ZA INDIKATORJE naziv Indikatorja število možnih točk število doseženih toćk datum zadnje spremembe Certifikati in sistemi vodena 4 4 10.04.2019 11:53 Ko presojevalec izbere možnost "Zahteva za dopolnitve" izbrani indikator izgine iz meni seznama in presojevalec nima možnosti spremeniti odločitve (npr. da se je zmotil). Morda se bo zgodilo, da bo ponudnik poklical in imel dodatna vprašanja vezana na komentarje, presojevalec pa sploh ne bo imel vpogleda v to kaj je poslal v dopolnitev in kako je komentiral. Predlagamo, da se pod seznamom "Potrdila za indikatorje" doda še seznam "Zahteve za dopolnitve", kjer so navedeni indikatorji s tem "vmesnim" statusom (t.j. so vrnjeni ponudniku, da jih ponovno odda). Moj Gozdar Testiranje spletnega informacijskega sistema in neodvisne strokovne ocene Mirko Baša(15. Julij 2019) VSTOPNI OBRAZEC Vstopni obrazec ponudnikom še naprej povzroča veliko preganjavic. Težava je v tem, da ne vidijo polja za izbiro načina: prijava kot: ponudnik O uporabnik To moramo nujno popravit, zato predlagamo več možnosti za rešitev. 1. En emai = en uporabnik/ponudnik. To pomeni, da email registriran kot ponudnik ne more biti registriran kot uporabnik in obratno. "Uporabnikom", ki so registrirani z emailom, kije enak emailu "Ponudnika" bomo poslali obvestilo, da se ta email ne more več uporabljati za vstop kot "uporabnik" in da naj skrbniku sporočijo katerega od emailov želijo zamenjati. 2. Druga rešitev je, da v prijavni obrazec dodamo uvodni korak, kjer najprej izbere ali se želi prijaviti kot "uporabnik/naročnik storitev" ali kot "Ponudnik / Izvajalec". Ko se odloči gre v drugi korak, kjer vnese uporabniško ime in geslo (v primeru, da je izbral prijava kot "uporabnik" se mu ponudi spodaj še možnost "Registriraj se". Ideja je še grafično predstavljena na naslednjem slajdu. qu" rat ione voluptatem sequi nesciunt. (zahteva za dopolnitev) 11.07.201913:10:58 Q/4 (zaključeno) 11.07.201913:31:04 2/3 zahteva za dopo.-tev lp)7.201913:31:50 Q/3 (zaključeno) 11.07.201913:32:27 1/3 (zahteva za dopolnitev) 11.07.201913:32:40 2/4 (zahteva za dopolnitev) 11.07.201913:32:51 Q/2 (zak.jučeno; 11.07.201913:35:13 2/2 (zahteva za dopolnitev) 11.07.201913:40:34 Qj5 Komentar Predlagan^Lda so indikatS a :erih dopol so krepke pisave ali pa so varugi barv, takoTTa iz^^b. Neodvisna strokovna ocena Strokovna ocena Podatki o menanizaci" Podatki o storitvah Cene stor tev Certifikati in sistemi vodenja 0/4 Poslovno okolje v svetu zahteva, da seorganizacjevse bolj zavedajo družbenih 'n etičnih vplivov svojih aktivnosti "n ooslovne po.'t'ke. O'gar'zacije, ki ,ah To Mirko Baša Spoštovani Neodvisni ocenjevalec vam je indikator FSC/PEFC certifiakt ocenil kot delno ustrezno. Opombe ocenjevlaca: Lep pozdrav Gozdarski inštitut Slovenije ■nbt octmjtniialeer Spoštovani Neodvisni ocenjevalec vam je indikator Certifikati in sistemi vodenja s/ Vpstprriav 7:37 Izvajalec je o presoji oce indikator posebej. V primer Predlagamo, da se doda poziva р^шашка, da dc| zaključil^l posamezne njevalca obveščen na епгшк Neugodno je to, da dobi email za vsak ocenjen resoj^vse indikatorje bo dobil kar 28 povratnih emailov!! g za dopoleitve|4n s . Torej, email se nutnku ko zakli lail z vsebin , ko je presojev dikatorja? Izvajalec je obveščen na email samo če je осепје^Ис oddal zahtevo za dopolnitev. Vi primeru, da je izvajalec dobil pri indikatorju samo točke o ten^^bveščen. Predlagamo, da se doda možnost „Zaključi presojo" za primere, ko presojevalec nima več pripomb in je podelil končno oceno. O zaključku presoje in končni oceni se obvesti tudi „ponudnika" na email s poročilom v katerem je seznam indikatorjem in končno število točk, ki jih je dodelil presojevalec. Sporočilo vsebuje tudi informacijo o trenutni oceni (npr. "Pridobili ste 3 storže." INDIKATOR: Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) (št. točk: 2) KOMENTAR: DATOTEKE/DOKAZILA: OCENA USTREZNOSTI ŠTEVILO DOSEŽENII OPOMBE OCENJEVAI OCENA USTREZNOSTI Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) r-, a', -i a rejjj'.ir^- ",-gjin"7ariic po SKD je s^.adna s pod-očjem gozdno lesnih verig (npr.: AQ1: Kmetijska proizvodnja in .ovterz rpredelava .esa, proizvod i iji "*«t§lkov iz lesa, plute, s.ame in protja, razen poh'štvo; C17: Proizvodnja pea'*ja "n 'zdelkov 'z рз; Zaključeno: 43% Qpotrdi i Qzahteva za dopolnitve Komenta • V primei^Sa oceniš kot ponu vajalca когтИ^агпе i v „Komentar kome nt ке poja Za večjo jasnost bi „Komentar" p reo bi i kova I DOPOLNITVE. Nejasnost uporabe gumbov POT|^h ZAHTEVE ZA DOPOLNITVE??? Kakšna je pravzaprav razlika v funkcijah? Ali je „Potrdi" samo „Shrani"? ш >■<: i en je namen teh funkcij iz administracije o< bri dopolnitev" in "Zavrni dopolnitev"? ODDANA POTRDILA - GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE (NI IZVAJALEC!!! SAMO ZA TESTIRANJE) SPLOŠNO ODDANA POTRDILA anih zahtevkov' PONUDNIK: GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE (NI IZVAJALEC!!! samo za testiranje) DATUM 15.07.2019 VELJAVNOSTI: ZAKLJUČENO: NE ZAHTEVA ZA DA PONOVNO PRESOJO: POTRDILA ZA INDIKATORJE naziv indikatorja itevllo možnih točk število doseženih točk datum zadn|e spremembe OortitiKati in sistemi vodenja 4 4 10.04.2019 11:53 Dodana vrednost na zaposlenega 3 0 15.02.2019 13:08 Dolgoročne m trajne pogodDe 3 0 10.04.2019 12102 Evidenca poskodD 3 1 28.03.2019 09:45 Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2 10.04.2019 11:48 Javnost podatkov 2 28.03.2019 10:03 Naložbe v osovna sredstva 5 23.04.2019 14:12 Periodični pregled strojev in opreme 6 23.04.2019 14:04 Register pnto2b 1 23.04.2019 14:18 Sistem ravnan|a z okoljem ISO 14001 4 24.04.2019 16:40 Služba za zagotavljanje varnosti 4 23.04.2019 14:06 Ko presojevalec izbere možnost "Zahteva za dopolnitve" izbrani indikator izgine iz meni seznama in presojevalec nima možnosti spremeniti odločitve (npr. da se je zmotil). Morda se bo zgodilo, da bo ponudnik poklical in imel dodatna vprašanja vezana na komentarje, presojevalec pa sploh ne bo imel vpogleda v to kaj je poslal v dopolnitev in kako je komentiral. Predlagamo, da se pod seznamom "Potrdila za indikatorje" doda še seznam "Zahteve za dopolnitve", kjer so navedeni indikatorji s tem "vmesnim" statusom (t.j. so vrnjeni ponudniku, da jih ponovno odda). POTRDILA ZA INDIKATORJE naziv Indikatorja število možnih točk število doseženih toCk datum zadnje spremembe Certifikati In sistemi vodema 4 4 10.04.2019 11:53 Moj Gozdar Testiranje spletnega informacijskega sistema in neodvisne strokovne ocene Mirko Baša (24. Julij 2019) Napisati/urediti moramo uvodno besedilo. Mislim, da ga mi ne da dodati v „ADS".. PREDLOG: Vstop v neodvisno strokovno oceno je prostovoljen. Izvajalec izpolni spletno vlogo tako, da v obliki priponk priloži preslikana dokazila ali pa v obliki komentarja dokaže da sledi smernicam posameznega indikatorja. Ob vsakem izbranem indikatorju je opis iz vnaprej določenih smernic, ki služijo kot razlaga pri zbiranju in pripravi dokazil. Obvestilo o izpolnjenem obrazcu se posreduje presojevalcu (skrbnik neodvisne strokovne ocene). Presojevalec nato preveri ali so dokazila ustrezna in za vsak izbran indikator določi oceno ustreznosti indikatorja (po principu ustrezno, delno ustrezno ali neustrezno). Presojevalec lahko izvajalca pozove k dopolnitvi vloge, kateri sledi ponovna presoja. Na podlagi zadnje presoje se dodeli ocena (storži) in vnos spletne vloge se onemogoči za čas trajanja neodvisne strokovne ocene. Neodvisna strokovna ocena se podeli za dobo treh let. V vmesnem obdobju lahko izvajalec zaprosi za spremembe in ponovno presojo. C^V oddaji 1. sklopa pri sklopu ni obvestila "Sklop jg, oddan" in datum vnosa/urejanja »J f Neodvisna strokovna ocena $ Strokovna ocena Podatki o mehanizaciji Podatki o storitvah Cene storitev Uvodno besedilo....Sed ut perspiciatis unde omnis iste natus error sit voluptatem accusantium doloremque laudantium, totam rem aperiam, eaque ipsa quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto beatae vitae dicta sunt explicabo. Nemo enim ipsam voluptatem quia voluptas sit aspernatur aut odit aut fugit, sed quijj.i ni'i>'i |iiiiiitui ж.јцццМогеБ eos qui ratione voluptatem sequi nesciunt. Certifikati in sistemi vodenja Moj Gozdar Po oddaji 1. sklopa je status še vedno 0% Opozorilo, da ni komentarja oz. priponke je previsoko. Se ga na celem zaslonu sploh ne opazi. Predlagamo, da se odpre kot Pop-up ali se opozorilo prestavi k gumbu oddajsklop (mogoče bi bilo dobro, da je besedilo odebeljeno (BOLD)). Pri 3. sklopu sva dodala samo priponko, brez ||| komentarja in naju je sistem vseeno opozoril Tu opozorilo ni potrebno, ker je dovolj eden izmed pogojev. Torej ali "naloži priponke" ali "komentar". Tu bi bilo potrebno obvestilo, da je OK. Pri 4. sklopu sva dodala samo 8 ti» komentar! Dobili smo obvestilo: Uspešno ste oddali sklop Periodični pregled strojev in opreme. Sklop lahko ponovno urejate ali nadaljujete z izpolnjevanjem preostalih sklopov. Oddan sklop še ne pomeni, d^at^oddali zahtevo za^presoja To storite s pritiskom na "Zahteva za strokovno presojo", ko zaključite izpolnjevanje posameznih sklopov. Dolgoročne in trajne pogodbe Obvestilo je OK! Vsebuje pa napako, da navaja napačni indicator "Periodični pregled strojev in opreme" namesto "Dolgoročne in trajne pogodbe". Obvestilo se izpiše previsoko, predlagamo, da se prestavi pod "progress bar". r 0% 0/3 Uspešno ste oddali sklop Periodični pregled strojev in opreme. Sklop lahko ponovno urejate ali nadaljujete z izpolnjevanjem preostalih sklopov. Oddan sklop še ne pomeni, da ste oddali zahtevo za presojo. To storite s pritiskom na "Zahteva za strokovno presojo", ko zaključite izpolnjevanje posameznih sklopov. Oddaj sklop Nazaj Po oddaji 5 sklopov je status še vedno 0%, ||| pravtako pri sklopih, ki so oddani ni obvestila o status "Sklop oddan, 19.7.2019 18:55" Vsi sklopi na sliki so oddani, a ni statusa i r Pošlji zahtevo za strokovno oceno je. KOMENTAR: Funkcija „Pošlji zahtevo za strokovno oceno" bi morala imeti opozorilo: Po oddaji zahteve za strokovno oceno nadaljne urejanje posameznih sklopov ni mogoče. Ali želite nadaljevati? DA / NE, vrni se v urejanje posameznih skl( I od o v r MojGozdar Status sklopov se pojavi šele, ko oddamo zahtevo za strokovno oceno. Stanje sklopov, ki so v urejanju oz. oddani se ne zabeleži. Uspešno ste oddali zahtevo za strokovno oceno. V presojo ste oddali 6 indikatorjev. O oceni boste obveščeni elektronsko v roku 10 delovnih dni. Po oddaji "Zahteva za strokovno ti-t^Ž oceno" testiramo ADS del Џ Ne razumemo razlik v statusih "Zaključeno" in "Zahteva za ponovno presoso". Morda je kakšen odveč ali pa bi ga preimenovali, tako da bo bolj jasno kaj pomeni. cj Uporabnik je oddal priponko, presojevalec Ä Sj priponke ne vidi. oddana potrdila - Gis izvajalec (test) Podatki o mehanizaciji Podatki o storitvah Cene storitev Uspešno ste oddali zahtevo za strokovno oceno. V presojo ste oddali 6 indikatorjev. 0 oceni boste obveščeni elektronsko v roku 10 delovnih dni. Certifikati in sistemi vodenja 0/3 OCENA USTREZNOSTI* ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK* OPOMBE OCENJEVALCA ZAHTEVA ZA DOPOLNITVE SPLOŠNO ODDANA POTRDILA INDIKATOR: Certifikati In sistemi vodenja (št. točk: 3) KOMENTAR: Pripenjamo certifikat. DATOTEKE/DOKAZILA: Uspešno ste oddali zahtevo za strokovno oceno. V presojo ste oddali 6 indikatorjev. O oceni boste obveščeni elektronsko v roku 10 delovnih dni. Dokazila: Organizacija z uporabo funkcije naloži priponke predloži skenirane originalne certifikate, ki se nanašajo na družbeno odgovornost podjetja. Podjetje z dverna ustreznima certifikatoma v celoti ustreza in pridobi vse točke. Podjetje z vsaj enim izmed ustreznih certifikatov pridobi polovico možnih točk. Poleg spodaj navedenih certifikatov štejejo za ustrezne tudi vsi ostali certifikati, ki se nanašajo na družbeno odgovornost podjetja. Obrazložitev: V zadnjih letih postaja družbena odgovornost podjetij vse pomembnejša tematika svetovnega gospodarstva. Družbeno odgovorno podjetje lahko deluje na veliko področjih: družbena odgovornost do zaposlenih, okolja, kupcev, države, skupnosti, konkurentov. Družbeno odgovorno ravnaje se torej tiče vseh deležnikov, ki so v kakršni koli interakciji s podjetjem. V vsakem podjetju so znanje, izkušnje in motivacija zaposlenih izrednega pomena. Podjetja naj bi namenjala veliko pozornosti izbiri ustreznih kadrov, izobraževanju, osebnostnemu in strokovnemu razvoju delavcev in ustvarjanju pozitivne klime. Z namenom vzpodbujanja in razvijanja družbeno odgovornega ravnanja podjetij obstaja več različnih certifikatov, kot naprimer: • SA 8000, • ISO 26000, • OHSAS18001, • Družini prijazno podjetje, • Družbeno odgovorno podjetje. Nazaj Komentar: DELUJE: Ko presojevalec zaključi z ocenjevanjem se uporabniku „zaključeno ALI zahteve za dopolnitev" prikaže na seznamu. Tekom oddajanja sklopov uporabniku prav tako piše zak eno... Zaželjeno bi bilo, da bi imel uporabnik bolj potrebno da se na podoben način na sezn nad že zaključenimi in samo oddanimi sklopi. Zato bi bilo |e „sklop odd srn 1 AL. Obvestilo o urejanju, ko je ponudnik že poslal zahtevo DELUJE: Predlagamo, da se po poslani zahtevi za strokovno oceno "progress bar" o statusu izpolnjevanja spremeni v 100% in spremeni besedilo, tako da piše: "Uspešno ste oddali zahtevo za strokovno oceno. V presojo ste oddali 12 indikatorjev. O oceni boste obveščeni elektronsko v roku 10 delovnih dni." Uspešno ste oddali zahtevo za strokovno oceno. V presojo ste oddali 12 indikatorjev. O oceni boste obveščeni elektronsko v roku 10 delovnih dni. a u č e n o: Oddaj sklop KOMENTAR: "Progress bar" je pred oddajo "Zahteva za strokovno presojo" oz. med oddajanjem posameznih sklopov nepravilni raztegnjeni obliki. Ob oddajanju sklopov odstotki več ne naraščajo, delež oddanih vedno ostaja na 0 %. "Progress bar" naj se med oddajanjem sklopov še vedno ohrani, po oddani "Zahteva za strokovno presojo" pa ga nadomesti zgoraj omenjeno besedilo. v PRIMER: Ocenjevanje indikatorjev je zaključeno (dodeljena je ocena za vse oddane indikatorje). Po dogovoru je ugJSjpo dodan gumb „DODELI STROKOVNO OCENO". To je uredu. DODELI STROKOVNO OCENO POTRDILA ZA INDIKATORJE naziv Indikatorja Stavilo moinlh točk število doseženih točk datum zadnje spremembe Certifikati In sistemi vodenla 3 1 26.07.2019 12:06 TEŽAVA!!! V primeru, da je ocenjevalec dodeli 0 točk enemu izmed oddanih indikatorjev se gumb „DODELI STROKOVNO OCENO" ne prikazuje. POTRDILA ZA INDIKATORJE naziv Indikatorja število moinlh točk število doseženih točk datum zadnje spremembe Certifikati In sistemi vodenla 3 0 26.07.2019 12:06 To ni pravilno, ker "Strokovna ocena se lahko zaključi tudi, če več indikatorjev ne dosega nobene točke. Mol Gozdar V enem izmed sklopov nisva dodeli ne "datoteke/priponke" in niti "komentarja". Ta sklop se je "oddal" v presojo kljub temu, da je bil uporabnik opozorjen o manjkajočih elementih. Tako se to vidi v ADS: Gumb "Pošli zahtevo za dopolnitve" 0 Ali je mogoče PrO| O Matevž Triplat Thursday, 8 August 2019 at 11:35 Show Details Spoštovani, Na portalu Moj Gozdar ste prejeli ponudbo na povpraševanje. Lep podzrav Gozdarski inštitut Slovenije SUBJECT: Prejeli ste ponudbo na povpraševanje Spoštovani, Na sistemu MojGozdar.si vam je "KRAJŠI NAZIV IZVAJALCA" posredoval ponudbo na povpraševanje. Lep pozdrav Skrbnik sistema MojGozdar V ADS-u ni možnosti vnosa certifikatov tako kot v razširjenem profile izvajalcev Oda ®NE JJL KRATEK OPIS DRUGE STORITVE ODKUP OKROGLEGA LESA' VIMEO YOUTUBE TWITTER INSTAGRAM AKTIVEN" SKRBNIKOV KOMENTAR Gozdarski inštitut Slovenije je javni raziskovalni zavod nacionalnega pomena s področja temeljnega in aplikativnega raziskovanja gozdov, gozdne krajine, gozdnega ekosistema, ekologije divjadi, lovstva, gospodarjenja z gozdovi, rabe dobrin in storitev gozdov. Znanstvena spoznanja omenjenih področij raziskovanja omogočajo raziskovanje gozdne biodiverzitete, njenih vlog in njenega upravljanja v povezavi s spremenljivimi klimatskimi pogoji. Inštitut v okviru raziskovalnega programa in komplementarnih raziskav izvaja tudi javni službi v interesu države, gozdarsko in okoljsko javno službo. ®DA One http://facebook.com/gisgte https://www.youtube.com/channel/UCnx-F ®DA One FOTOGRAFIJE G SFIlooo z namsofn_e.|pq FEEl G ponovno obdelal slike ES VNESI DATOTEKO I VNESI VEČ DATOTEK Gozdarski inštitut Slovenije tel: +З86-1-200 7800 t Če uporabnik pozabi geslo, pod izbird^oza^ pridobi novo. f Potem, ko nato le to vnese vstran, kije ostala odprta se ujame v cikel, da mu sistem znova resetira geslo. Med testiranjem pri podjetjih se nam to večkrat dogodi, da geslo najprej nekajkrat resetiramo predno ugotovimo, da moramo na novo odpreti link. f Ali je mogoče, da bi potem ko sistem resetira geslo avtomatsko preusmeril na začetno spletno stran www.mojgozdar.si in ne bi ostal na https://www.mojgozdar.si/registrirajte-se/pozabljeno-geslo/ Moj Gozdar ф Osnovni podatki - Izvajalci X C ® A https://www.mojgo2dar.si/izvajalci/osnovni-podatki/2017091310491852 © ft lll\ Ш (S = Moj Gozdar Izvajalci O nas Vodnik Novice Pošlji povpraševanje BRANAL, Trgovina in storitve d.o.o. Osnovni podatki Popolno ime BRANAL, Trgovina in storitve d.o.o. Naslov: Cankarjeva ulica 1 Postojna, 6230 Postojna Telefon 01 709 6155; 041 626 389; 031 842 772 Vsi podatki Referenčni objekti ni ocene uporabnikov Moja povpraševanja STORITVE PONUDNIKA: ■ 36 ■ 1 2 I I I I I ■ II ■ III 'VIR: GIS, AJPES (na dan: 12.08.2019)W^g[na dan: 12.08.2019), FURS Branal ima po podatkih (2018): Sečnja z motorno žago: 0 Spravilo s traktorjem: 0 Gojenje: 0 NAP V rn л r piškotki B «.1 1 ^ 1 ' 13X7011 Moj APACEN PRIKAZ pri storitvah sečnja in traktor. Zelen merilni trak se ne odziva glede na količine v poročilu. Digitalne evidence Џ Digitalne evidence dostopne tudi za ponudnike? Џ Del letošnjega dogovora je bil, da se digitalne evidence omogočijo tud za „Ponudnike" MojGozdar Pošlji povpraševanje Џ Pri Pošlji povpraševanje izbriše vsa polja, ko je kje napaka (ponovn vnos vsega) in mora uporabnik na novo vnašati vsa polja MojGozdar Pošlji povpraševanje ali Novo fflt^ž povpraševanje Џ Na testnem serverju smo Pošlji povpraševanje preimenovali v Novo povpraševanje (kerje krajše in dela manj težav na tablicah). Predlagam, da se na javni verziji popravi v Novo povpraševanje Responsive design Џ Na tablici (iPadPro 10") se prikazuje zadeva v načinu kot na računalniku. Predlagamo, da se prikazuje na način za telefone (ožja varianta strani) MojGozdar Subject: Prijava v MojGozdar Date: Monday, 29 July 2019 at 09:09:19 Central European Summer Time From: Matevž Triplat To: Marjan Štekar CC: Metka Špacapan, Nike Krajnc AFachments: image001.png Pozdravljen, Glede na to, da smo spremenili sistem prijave (uporabnik/ponudnik) sem danes pregledal še kako je s podvojenimi uporabniškimi imeni (emaili) v bazi uporabnikov in bazi ponudnikov. Ugotovil sem, da je cca. 50 uporabnikov uporablja mail isP kot 50 ponudnikov. Z Nike sva malo debaPrala kaj narediP s temi profili in se odločila, da bomo pobrisali profile »Uporabnikov«. Ponudnikom pa bomo posredovali mail, da zaradi tehničnih nadgradenj prijava z dvojnim mailom ni več mogoča in da se lahko, kot uporabnik prijavijo z drugim e-naslovom. Za pridobitev nadomestnega gesla na obstoječem profilu pa uporabijo funkcijo »Pozabljeno geslo«. Pred tem te prosim, da na produkcijski različici dodelamo sistem prijave in sicer tako, da: • Se onemogoči prijavo z emailom, ki je že v bazi (tako bazi ponudnikov, kot v bazi uporabnikov). Če mail že obstaja se uporabnika preusmeri na obvesPlo, da je izbran email že zaseden. Če se ne spomni gesla, naj si pridobi novega z uporabo funkcije »Pozabljeno geslo«. * Se omogoči funkcijo »Pozabljeno geslo« za profile »Ponudnikov«. Ta zaenkrat ne deluje. «V« "?" Moj Gozdar ■ □ KMIf D IIAUIII STRUKTURA VSEB f Pozabljeno geslo f nov> koledar dogodk e F/l poveza ključne besei vizit meta poda ponudn sezna vrv poštne števil UUUI —----- at gteinfo@gozdis.si J strokovna ocei Hvala. Lp Matevž Subject: Re: Objava nove verzije MojGozdar Date: Monday, 5 August 2019 at 23:21:01 Central European Summer Time From: Matevž Triplat To: Marjan Štekar AGachments: image001.png, image002.png, image003.png Pozdravljen, Opazil sem, da ne delujejo še naslednje zadeve: 1. Manjka seznam storitev v preglednici zadetkov po iskanju. Prikaži 10 ; zadetkov na stran § I 7,6 I GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE (NI IZVAJALEC, SAMO ZA TESTIRANJE!!), § 110,0 I GOZDARSTVO ŠILC, JAKAŠILC S.P., Ljubljana § 110,01 GOZDARSTVO UROŠTOMAŽINČIČS.P., Tolmin Ц 110,01 ZAMET prevozništvo in druge storitve d.o.o., Bloke § "BARIĆ" SEČNJA IN SPRAVILO LESA MLADEN BARIĆ S.P., Idrija g; 6M BOTR, storitve in trgovina d.o.o., Loška dolina § ABC LES, LESARSTVO BOŽIDAR CENTRIH s.p., Šentjur ACKOP, gradnja in vzdrževanje cest, d.o.o., Velike Lašče Ц ALJOSA FRANETIČ - dopolnilna dejavnost na kmetiji, Divača § AMBROLES MATJA2AMBR02|Č S.P., Tolmin Prikaz strani 1 od 148 2. Pogoj za oddajanje ocen "Potrdilo o sodelovanju" smo nedavno začasno izločili/umaknili. Predlagam, da se ga zaenkrat še onemogoči. Torej je oddajanje ocen mogoče brez priponke. 3. Novice se ne prikazujejo?? # Novit prikaži več novic Lp, Matevž From: Marjan Štekar Date: Monday, 5 August 2019 at 15:20 To: Matevž Triplat Cc: Metka Špacapan , Nike Krajnc , Mirko Baša Subject: RE: Objava nove verzije MojGozdar Pozdravljen, Sedaj bi moral biY modul »Neodvisna strokovna ocena« viden. Ponovno se logirajte v ADS. LP Marjan From: Matevž Triplat [mailto:matevz.triplat@gozdis.si] Sent: Monday, August 5, 2019 3:11 PM To: Marjan Štekar Cc: Metka Špacapan ; Nike Krajnc ; Mirko Baša Subject: Re: Objava nove verzije MojGozdar Pozdravljen, Najprej hvala. Na hitro sem preletel in izgleda, da deluje. Opazil sem, da v CMS-u manjka modul "Strokovna ocena". Glede dvojnih emailov sem zadovo testiral in deluje. Vse uporabnike, ki uporabljajo enak email kot za ponudnika sem "Deaktiviral". Zadevo sem testiral na svojem emailu in od dekativacije naprej me prijavi kot ponudnika. Torej to sedaj štima. Popravke bomo pripravili v PPT in Y jih posredujemo tam enkrat konec avgusta, ko bodo prva testiranja zaključili tudi ponudniki tekom izpolnjevanja "Neodvisne strokovne ocene". Če pa bo kaj nujnega pa se oglasimo še v naslednjih dneh. Lp Matevž From: Marjan Štekar Date: Monday, 5 August 2019 at 14:02 To: Matevž Triplat Cc: Metka Špacapan , Nike Krajnc , Mirko Baša Subject: RE: Objava nove verzije MojGozdar Pozdravljen, Nadgradnje smo migrirali na produkcijski strežnik. Preverite ali je vse tako kot mora biti. LP Marjan From: Matevž Triplat [mailto:matevz.triplat@gozdis.si] Sent: Monday, August 5, 2019 8:53 AM To: Marjan Štekar Cc: Metka Špacapan ; Nike Krajnc ; Mirko Baša Subject: Objava nove verzije MojGozdar Marjan, Z Mirkom sva preverila in nimava večjih pripomb, vse manjše popravke bomo zbrali in posredovali kasneje, ko se nabere malo več. Tako da bi predlagal, da ko utegneš izvedeš migracijo na »javni« strežnik. Prosim sporoči, ko boš zaključil, da še enkrat preverimo in pripravimo obvestilo za javnost. Hvala. Lp Matevž Subject: Nujni popravki MojGozdar Date: Friday, 9 August 2019 at 08:49:55 Central European Summer Time From: Matevž Triplat To: Marjan Štekar AHachments: image001.png, image002.png, image003.png Pozdravljen, Tule je še nekaj nujnih popravkov, ki so potrebni, da v celoP zaključimo s tesPranjem. Ti dve funkciji namreč ne delujeta (oz. manjka) in tako onemogočata nadaljne tesPranje. Takole je: Pri »Strokovni oceni«, ko želimo oddaP posamezen sklop se zadeva zatakne. Ustrezamo zahtevi za oddajo, saj imamo naloženo priponko in oddan komentar. S klikom na gumb Oddaj sklop nismo obveščeni o uspešni/neuspešni oddaji sklopa. Obrazložitev: O'garTzac ja je v "nteresnem združenju z namenom skupnega nastooa vzakonodajnin postopkh a." s s članstvom zagotovi tennčno, pravno in ekonomsko svetovanje. Interesna združenja so: • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije SZS • Obrtno-podjetn :»azbornica Slovenije • GIZ gozdarstvo • Združenje iesne in pohištvene industrije • Lesart"'grozd • Zavod SLOLES. slovensko lesno združenje • Druga združenja s področja gozdarstva 'lesarstva Skeniran dokument_Članstvo LESARSKI GROZD.jpg ■ Komentar: Dokazi lo je v priponki _A |zaklju< Komentar in priponka se ne shranita, prikaže se nam slika (glej spodaj). ti ž Џ Neodvisna strokovna ocena T Podatki o mehanizaciji Podatki o storitvah Cene storitev Gozdarski inštitut Slovenije_tel: +З86-1-200 7800 Opazila sva tudi, da manjkajo »Cene stroritev«. Odpre se prazno okno. t Neodvisna stre Strokovna ocena Podatki o mehanizaciji Podatki o storitvah I l-f Gozdarski inštitut Slovenije Večna pot 2 1000 Ljubljana tel: +386-1-200 7800 fax: +386-1-257 3589 gteinfo@gozdis.si Hvala. Lp, MAtevž From: Matevž Triplat matevz.triplat@gozdis.si Subject: Video navodila Date: 6 September 2019 at 10:15 To: Marjan Štekar marjan.stekar@arctur.si Še enkrat pozdravljen, Pripravili smo video navodila za uporabo in bi jih želeli objaviti tudi na strani MojGozdar. Takole naj bi to izgledalo kot del vsebine na uvodni strani: A Uporaba iskalnika... 91 1*0 • • VO A A V Mgj^rcdjr Enostavna izbira izvajalca na podlagi željene storitve ali regije. Za več informacij si oglejte video navodila. f Video f Z uporabo sistema MojGozdar pošljite povpraševanje izbranemu izvajalcu in se dogovorite za izvedbo storitev. r Ikf G0k'rl«r Oceni izvajalca gozdarskih storitev in pomagaj zgraditi mozaik uporabniških izkušenj. ■_ • ■ • »i* V Izvajalci џ AVTOPREVOZNIK REZONIČNIK FRANC S.P. GOZDARSTVO KOKALJ, DANIEL KOKALJ Sečnja in gozdarske storitve Alen Horvat S.P. s.p. Otok 19,3342 Bočna Podljubelj 294,4290 Podljubelj Kolodvorska cesta 7,1330 Kočevje Tole kodo bi rad spravil na stran, ampak nevem kako bi to naredil v ADS-u:

Video

Enostavna izbira izvajalca na podlagi željene storitve ali regije. Za več informacij si oglejte video navodila.

Z uporabo sistema MojGozdar pošljite povpraševanje izbranemu izvajalcu in se dogovorite za izvedbo storitev.

Oceni izvajalca gozdarskih storitev in pomagaj zgraditi mozaik uporabniških izkušenj.

A mi lahko svetuješ kako to spravim notri? Hvala. Lp Matevž f Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 4: Testiranje in povratne informacije Št. izsledka: 4.2 Podelitev neodvisnih strokovnih ocen pilotno izbranim podjetjem Avtor: Mirko Baša Ljubljana, 2019 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r Moj Gozdar Podelitev neodvisnih strokovnih ocen pilotno izbranim podjetjem Z namenom pridobitve neodvisne strokovne ocene smo kontaktirali podjetja, ki so na spletnem portalu MojGozdar že imela podeljen prvi storž strokovne ocene. Ta podjetja so bila torej na spletni strani aktivna, ter so tekom projekta enkrat letno poročala podatke o obsegu opravljenih storitev, povprečnih cenah za posamezno storitev in mehanizacijo, ki jo uporabljajo za posamezno dejavnost. Podjetja smo kontaktirali preko elektronske pošte in telefonskih klicev, ter jim predstavili strokovno oceno. Zainteresirana podjetja so tako sklenila Pogodbo o sodelovanju za pridobitev strokovne ocene in uporabe znamke MojGozdar (Priloga 1). Izmed sodelujočih smo pilotno izbrali tri podjetja (MMG d.o.o., Tisa d.o.o., Branal d.o.o.). Glavni namen je bilo testiranje funkcionalnosti neodvisne strokovne ocene. S strani uporabnika (izvajalsko podjetje) pa smo tako pridobili prednosti ter pomanjkljivosti tovrstnega ocenjevanja. Pri vsakem od omenjenih podjetij smo izvedli podporni obisk na sedežu podjetja. Predstavili smo spletni informacijski sistem MojGozdar, bolj podrobno pa smo se usmerili v neodvisno strokovno oceno. Predstavniku posameznega podjetja smo tako predstavili vseh osemindvajset spremljanih indikatorjev in potrebnih dokazil. Oddaja vloge za strokovno presojo podjetja je potekala preko digitalnega obrazca na spletnem portalu MojGozdar. Tekom podpornega obiska smo predstavnika podjetja seznanili s tovrstnim načinom oddaje vloge. Na profilu posameznega podjetja smo tako testno izpolnili nekaj indikatorjev, katerim smo priložili ustrezna dokazila. Podjetja so bila seznanjenja z načinom oddaje vloge in samim načinom ocenjevanja. Podjetja so tako lahko samostojno začela z zbiranjem ter oddajanjem zahtevanih dokazil. Ko je podjetje zaključilo z urejanjem, je izpolnjen obrazec oddalo v presojo. Gozdarski inštitut je imenoval strokovnega presojevalca za posamezno oddano vlogo. Ta je pregledal ustreznost dokazil po posameznih indikatorjih, ter po potrebi od uporabnika zahteval dopolnitve. Presojevalec je izdelal Poročilo o skladnosti (Priloga 2), v katerem je opredelil število ustreznih indikatorjev, število doseženih točk ter končno strokovno oceno podjetja, opredeljeno z lestvico ena do pet storžev. Pilotna podjetja so certifikate MojGozdar prejela na zaključnem posvetu (Slika 1). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 ■ Junta smerni "f" Moj Gozdar Slika 1: Prejemniki certifikatov MojGozdar Poleg treh pilotno izbranih podjetij je v postopku pridobitve certifikata triindvajset podjetij. Z njimi je Gozdarski inštitut Slovenije podpisal Pogodbo o sodelovanju za pridobitev ocene in uporabe znamke MojGozdar (Priloga 1). Pri desetih podjetjih smo že izvedli podporni obisk ter jim predstavili neodvisno strokovno oceno. Omenjena podjetja so trenutno v fazi zbiranja zahtevanih dokazil za posamezne indikatorje in oddaje vloge. Ostalih trinajst podjetij pa bomo z namenom podpornega obiska še obiskali. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f" Moj Gozdar PRILOGA 1: Primer Pogodbe o sodelovanju za pridobitev strokovne ocene in uporabe znamke MojGozdar Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 "f" Moj Gozdar PRILOGA 2: Primer poročila o skladnosti ponudnika gozdarskih storitev s strokovno oceno MojGozdar Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 V Moj Gozdar Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana, ki ga zastopa Primož Simončič, mat. št. 5051673000, ID za D D V: SI 37808052, (v nadaljevanju GIS) MMG Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o., Poljubinj 99,5220 Tolmin, ki ga zastopa Helena Kranjc Kavčič, mat. št. 5617898000, ID za DDV: SI 69241473, (v nadaljevanju Upravičenec) skleneta naslednjo POGODBO O SODELOVANJU ZA PRIDOBITEV STROKOVNE OCENE IN UPORABE ZNAMKE MOJGOZDAR 1. člen Predmet pogodbe je določitev medsebojnih pravic in obveznosti glede pridobitve strokovne ocene MojGozdar in uporabe znaka MojGozdar. 2. člen GIS in Upravičenec ugotavljata, daje upravičenec vložil vlogo za pridobitev strokovne ocene in uporabe znaka MojGozdar. GIS in Upravičenec se dogovorita, da bo GIS Upravičencu nudil podporo pri izpolnjevanju vloge za strokovno oceno, na podlagi katere se bo Upravičenec potegoval za pravico do pridobitve znaka MojGozdar kategorij do petih storžev. GIS bo imenoval strokovnega presojevalca za vlogo, ki jo bo Upravičenec oddal preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar. Strokovna presoja bo izvedena v roku 15ih delovnih dni od dne oddaje vloga v spletni informacijeki sistem MojGozdar. GIS in Upravičenec se dogovorita, da bo GIS Upravičencu nudil podporo pri pripravi dopolnitev, ki jih bo s poročilom o skladnosti predlagal strokovni presojevalec. 3. člen GIS in Upravičenec se dogovorita, da bosta spoštovala določila Splošnih pogojev poslovanja Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2,1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 «Y« Moj Gozdar opredeljenih na spletni strani https://www.mojgozdar.si/registrirajte-se/splosni-pogoji/ (v nadaljevanju Splošni pogoji poslovanja). 4. člen Upravičenec bo poravnal stroške nastale pri podpori in presoji strokovne ocene in bo plačal GIS znesek v višini 300,00 EUR+ DDV najkasneje v roku 15 dni po podpisu pogodbe. Upravičenec bo v primeru pridobitve pravice do uporabe znaka MojGozdarv nadaljevanju plačeval GIS za storitve povezane z Nadzornim delom in za pravico do uporabe znaka za ves čas trajanja te pogodbe znesek v višini 50,00 EUR + DDV na leto. Prvi letni znesek zapade v plačilo najkasneje v roku 15 dni po dnevu izdaje odločbe o podelitvi pravice do uporabe znaka, naslednji letni znesek pa zapade v plačilo eno leto po izdaji odločbe, naslednji dve leti po izdaji odločbe in tako dalje. Upravičenci, ki bodo pogodbo o sodelovanju sklenili pred 30.9.2019 so oproščeni plačila vseh stroškov opredeljenih v tem členu pogodbe in je za njih sodelovanje v celoti brezplačno. 5. člen GIS in Upravičenec se dogovorita za naslednji terminski plan pridobitve strokovne ocene: Podporni del strokovne ocene se bo izvajal v času od 16. 8. 2019 do predvidoma 15. 9. 2019; Presoja strokovne ocene se bo izvajala v roku desetih delovnih dni od dne oddaje spletne vloge; Dopolnilni del strokovne ocene se bo izvajal po zaključku presoje vloge in ne kasneje kot v roku enega meseca po zaključku presoje strokovne ocene; Preostali del Nadzornega dela se bo izvajal v roku 3 let od izdaje odločbe o podelitvi strokovne ocene in pravice do uporabe znaka. 6. člen V primeru, da bo Upravičenec izpolnil vse potrebno za pridobitev strokovne ocene MojGozdar in pridobitev pravice do uporabe znaka MojGozdar, bo GIS po izvedenem postopku in skladno z določili Splošnih pogojev poslovanja izdal odločbo s katero bo Upravičencu dovolil uporabo znaka MojGozdar za doseženo kategorijo (storž). 7. člen Upravičenec bo v primeru, da mu bo dovoljena uporaba znaka MojGozdar, dolžan v roku enega meseca sporočiti vse spremembe, ki bi vplivale na spremembo kategorizacije znaka. Poleg navedenega v prvem odstavku tega člena je upravičenec dolžan enkrat letno posodobiti podatke o: stanju mehanizacije, ki jo uporablja za opravljenje storitev; Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2,1000 Ljubljana Matična številka: 50S1673000; Davčna številka: 37808052 У MojGozdar količinah izvedenih storitev za storitve, ki jih ponuja preko spletnega informacijskega sistema MojGozdar. 8. člen Upravičenec, ki mu je dovoljena uporaba znaka, postane uporabnik znaka in se obvezuje, da bo v primeru uporabe znaka spoštoval vse določbe Splošnih pogojev poslovanja in uporabljal znak izključno za označevanje storitev, ki so navedene na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar.si. 9. člen Upravičenec in GIS se dogovorita, da vsi podatki s katerimi se seznani GIS na podlagi te pogodbe, razen tistih za katere je predvideno, da se objavljajo skladno s Splošnimi pogoji poslovanja na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar.si oz. ima GIS pravico njene objave na navedenem spletnem mestu, predstavljajo poslovno skrivnost Upravičenca in se jih zaveže kot takšne tudi varovati. Upravičenec in GIS se dogovorita, da vsi podatki s katerimi se seznani Upravičenec na podlagi te pogodbe predstavlja poslovno skrivnost GIS in se jih zaveže kot takšne tudi varovati. V primeru, da katerakoli od pogodbenih strank ni prepričana ali posamezen podatek predstavlja poslovno skrivnost ali ne, je dolžna navedeni podatek varovati kot poslovno skrivnost in navedeno preveriti pri nasprotni stranki. Šele v primeru, če ji nasprotna stranka pisno potrdi, da posamezni podatek ne predstavlja poslovne skrivnosti, pogodbena stranka navedeni podatek ni dolžna več varovati kot poslovno skrivnost. V primeru kršitve obveznosti po tem členu je pogodbena stranka nasproti stranki odgovorna za škodo, ki jo je s tem povzročila. 10. člen V primeru, da Upravičenec krši določila te pogodbe in Splošnih pogojev poslovanja lahko GIS odpove to pogodbo brez odpovednega roka potem, ko je predhodno Upravičenca opozoril na kršitev in mu podal rok za odpravo kršitve najmanj 15 dni, upravičenec pa vtem dodatnem roku kršitve ni odpravil. 11. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da navedena pogodba preneha veljati z dnem izdaje odločbe s katero se Upravičencu zavrne pravica do uporabe znaka MojGozdar oz. z dnem izdaje odločbe o odvzemu pravice do uporabe znaka MojGozdar. Gozdarski Inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2,1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r" Moj Gozdar 12. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se za posamezna vprašanja, ki s to pogodbo niso urejena uporabljajo Splošni pogoji poslovanja spletnega informacijskega sistema MojGozda in določila Obligacijskega zakonika. 13. člen Pogodbeni stranki sta sporazumi, da bosta medsebojne spore poskušali razreševati sporazumno, v nasprotnem primeru pa dogovorita pristojnost sodišča v Ljubljani. 14. člen Ta pogodba je sestavljena v dveh izvodih, za vsako stranko po en izvod in prične veljati z dnem podpisa pogodbenih strank. Datum: 15.8.2019 Datum: 15.8.2019 SUaa 4o(4G-W] GIS: Gozdarski inštitut Slovenije, ki ga zastopa Primož Simončič Upravičenec: MMG d.o.o., ki ga zastopa Helena Kranjc Kavčič mmgi / v rvWö C (i. " X praUvoam "Ц^ O pjtipu* d.o.a. ^^ Po(/uON в». «M» Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2,1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Y Moj Gozdar POROČILO o skladnosti ponudnika gozdarskih storitev s strokovno oceno MojGozdar (Prvi pregled dokumentacije) Št. Pogodbe: 40/46-2019 Upravičenec: MMG Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o. Polju binj 99 5220 Tolmin Zadeva: Strokovna ocena ponudnika gozdarskih storitev MojGozdar Datum pogodbe: 15. 08. 2019 Datum oddaje vloge: Obdobje veljavnosti 22. 08. 2019 30.08.2022 Priloge: Priloge je upravičenec naložil na spletni sistem MojGozdar Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 1. Pogodba Y Moj Gozdar Datum pogodbe: Kontaktna oseba: Oseba odgovorna 15. 08. 2019 Helena Kranjc Kavčič Helena Kranjc Kavčič 2. Podporni obisk Datum podpornega obiska: Podporni obiskje izvedel: Pri podpornem obisku so bili prisotni: Podporni obisk je bil izveden skladno s strokovno oceno MojGozdar. 22. 08. 2019 Mirko Baša (Gozdarski inštitut Slovenije) Helena Kranjc Kavčič (MMG d.o.o.) šnimi pogoji poslovanja znamke oz. skladno s 2.1. Opis upravičenca Logotip podjetja m mg L prouvodno trgovsko podjetje d.o.o. Predstavitev podjetja Na enem izmed najlepših koščkov Slovenije, med bujnimi gozdovi in smaragdno lepotico Sočo, od leta 1992 deluje gozdarska družba MMG d.o.o. To območje se ponaša z bogato gozdarsko tradicijo in ponosni smo, da s svojima glavnima dejavnostma, gozdarstvom in gozdarskimi storitvami ter prodajo lesa, k nadaljevanju te tradicije prispevamo tudi v našem podjetju. Zavedamo se, da so gozdovi del pretekle, sedanje in bodo tudi del prihodnje identitete prebivalcev teh območij, zato gozda ne jemljemo samo kot lesno bogastvo, ampak ga tudi spoštujemo in iz njega črpamo samo toliko, da ohranimo njegovo uravnoteženost ter kakovost. Lesno surovino pridobivamo v gozdovih na področju od Bovškega na severu do Idrijskega in Cerkljanskega na vzhodu ter Kanalske doline na jugu, dobavljamo pa jo kupcem v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Iz nje nastajajo izdelki, ki krasijo naše in tuje domove, z njim si mnogi grejejo dom. Les je obnovljiva naravna surovina, ki v naše domove prinaša domačnost in nam zagotavlja zdravo bivalno okolje. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Število mehanizacije: - za prevoz lesa; 2 - za žičniško spravilo. 1 Ocenjena količina letne proizvodnje za leto 2Q18 - Sečnja: 10 000 m3 - Traktorsko spravilo: 4000 m3 - Žičniško spravilo 6000 m3 Gojenje 1 ha - Prevoz: 20 000 m3 - Gozdno gradbeništvo: 7 km Odkup lesa Upravičen lesa r Moj Gozdar v sistemu MojGozdar nudi storitve odkupa Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 T Moj Gozdar 2.2. Strokovna ocena Upravičenec je v spletni sistem MojGozdar naložil dokazila za izpolnjevanje 16 indikatorjev. Naziv indikatorja Število možnih Datum zadnje točk spremembe Članstvo v interesnih združenjih 2 22.08.2019 08:41 Dodana vrednost na zaposlenega 3 22.08.2019 08:45 Evidenca poškodb 2 22.08.2019 08:57 Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2 22.08.2019 08:53 Javnost podatkov 2 22.08.2019 09:09 Naložbe v osnovna sredstva 4 22.08.2019 09:10 Periodični pregled strojev in opreme 6 22.08.2019 09:17 Pogodbe o zaposlitvi 5 22.08.2019 09:24 Poklicno usposabljanje zaposlenih 9 22.08.2019 09:34 Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predelava itd.) 3 22.08.2019 09:38 Sistem upravljanja s strankami 3 22.08.2019 09:48 Sodelovanje ali finančna podpora v lokalnih projektih 3 22.08.2019 09:52 Strokovna izobrazba zaposlenih 7 22.08.2019 09:26 Uporaba biorazgradljivih olj 5 22.08.2019 09:58 Upravljanje z nevarnimi odpadki 3 22.08.2019 10:04 Zmanjšanje emisij škodljivih snovi 3 22.08.2019 09:59 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r Moj Gozdar 2.3. Strokovna presoja po indikatorjih Indikator: Članstvo v interesnih združejih (št. točk: 2) Komentar upravičenca: Smo člani Gospodarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Datoteke/Dokazila: - / Komentar presojevalca: Na podlagi navedb upravičenca in preverjanja članstvo na spletni strani GZS (http://iskanje-clana.gzs.si/) ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje pogoje za izbrani indikator in se mu podeli vse možne točke. Preveri članstvo v GZS Vnesite davčno ali sedemmestno matično številko poslovnega subjekta: 5617898000 Prepišite zgornjo kodo: Os vej; kodo ; Po-št poslovi subjekt MMG d.o.o. - Članstvo v GZS: DA Ocena ustreznosti: Ustrezno Št. doseženih točk: 2/2 Zahteva za dopolnitve: NE Indikator: Dodana vrednost na zaposlenega (št. točk: 3) Komentar upravičenca: Dodana vrednost na zaposlenega razvidna iz priponke. Glavna dejavnost podjetja 02.200 Sečnja.________ Datoteke/Dokazila: Dodana vrednost.jpg Komentar presojevalca: S priloženega dokazila ni razvidno, ali je dodana vrednost na zaposlenega (33.011,74) višja od povprečja, ki ga dosega dejavnost (02.200). Prav tako podjetje izkazuje negativno rast bruto dodane vrednosti na zaposlenega v zadnjih treh letih. Stem ugotavljamo, da upravičenec ne izpolnjuje pogojev za izbran indikator._ Ocena ustreznosti: Neustrezno St. doseženih točk: 0/3 Zahteva za dopolnitve: DA Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Y Moj Gozdar Indikator: Evidenca poškodb (št. točk: 2) Komentar upravičenca: / Datoteke/Dokazila: Interni zapisnik poškodbe pri delu.pdf Komentar presojevalca: Upravičenec je posredoval interni zapisnik o nezgodi pri delu, do katere je prišlo 22.7. 2019. V dokumentu je razvidno, daje upravičenec izvedel raziskavo nezgode in seje z namenom nadaljne preprečitve tovrstnih nezgod posvetoval o morebitnih tehničnih ukrepih z strokovnim sodelavcem. Delavci so se že predhodno udeležili usposabljanja, na katerem so bile obravnavane tovrstne nevarnosti. Dodatni tehnični ukrepi v tem primeru niso bili predvideni, saj zaradi narave poškodbe z njimi ne moremo doseči povečane varnosti. Ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli vse možne točke. Ocena ustreznosti: Ustrezno Št. doseženih točk: 2/2 Zahteva za dopolnitve: NE Indikator: Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) (št. točk: 2) Komentar upravičenca:_ Glavna dejavnost podjetja 02.200 Sečnja.___ Datoteke/Dokazila:_________ - / Komentar presojevalca: Na podlagi preverjanja SKD dejavnosti v poslovnem registru Slovenije (AJPES) ugotavljamo, da je upravičenec kot glavno dejavnost izbral 02.200 Sečnja. Slednja SKD je po smernicami strokovne ocene MojGozdar ustrezna._ Ocena ustreznosti: Ustrezno St. doseženih točk: 2/2 Zahteva za dopolnitve: NE Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000: Davčna Številka: 37808052 f Moj Gozdar Indikator: Javnost podatkov (št. točk: 2)_ Komentar upravičenca:____ Podatki oddani._____ Datoteke/Dokazila:______ - /_____ Komentar presojevalca:_______ Upravičenec je preko sistema MojGozdar poročal o: - letnih ocenjenih količinah obsega proizvodnje po storitvah, -stanju mehanizacije, ki jo uporablja pri izvajanju storitev - in ceni storitev. S tem izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli vse možne točke (glej OPOMBO). OPOMBA:-Za iz-polnjevanje-pogojev-iz-branega-mdikatorja-je-upravičenec dolžan-enkrat letno oddati/ posodobiti vse navedene podatke tekom celotnega trajanja pogodbe. Ocena ustreznosti:__Ustrezno_ Št. doseženih točk:__2/2_ Zahteva za dopolnitve:__NE__ Indikator: Naložbe v osnovna sredstva (št. točk: 4) Komentar upravičenca:_ Datoteke/Dokazila:__ s bon.pdf________ Komentar presojevalca:____ Upravičenec na sistema MojGozdar naložil bonitetno oceno S.BON, ki jo izdaja AJPES. Iz priloženega dokumenta niso razvidni podatki o »Opredmetenih osnovnih sredstvih «, ki so za večino pravnih subjektov objavljene v bilanci stanja v "Javnih objavah letnih poročil" in so javno dostopne na spletnem pregledovalniku AJPES-a. Na podlagi pregleda podatkov iz bilance stanja ugotavljamo, da so opredmetena osnovna sredstva v letu 2014 znašala 384.567 EUR, leta 2015 400.330,00 EUR, leta 2016 495.447,51 EUR, leta 2017 493.065,11 EUR in leta 2018 581.012,03 EUR. Podatki kažejo pozitivno stopnjo rasti investicij v osnovna sredstva. S tem upravičenec izpolnjuje zahteve izbranega indikatorja.____ Ocena ustreznosti:__Ustrezno_ Št. doseženih točk:__4/4_ Zahteva za dopolnitve:_ NE_ Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 r Moj Gozdar Indikator: Periodični pregled strojev in opreme (št. točk: 6) Komentar upravičenca: Pregled delovne opreme.jpeg Datoteke/Dokazila: / Komentar presojevalca: Na podlagi smernic za strokovno presojo MojGozdar za ustreznost indikatorja mora upravičenec zagotavljati nadstandardno vzdrževanje strojev, periodičnost pregledov mora biti pogostejša kot jo določa zakonski minimum oz. proizvajalec. Organizacija na ta način zagotavlja preventivne preglede, ki vplivajo na manjšo pogostost zastojev in okvar. Upravičenec je predložil Zapisnik in potrdila o pregledu in preizkusu delovne opreme, katerega si je pri podpornem obisku ogledal Mirko Baša. Pregledi delovne opreme se izvajajo na podlagi Zakon o varnosti in zdravja pri delu (Ur. List. RS, št. 59/99) in Pravilnika o preiskavah delovnega okolja in preizkusih sredstev za delo (Ur. I. SRS, št. 35/88). Pregledi dosegajo zakonski minimum, ne dosegajo pa nadstandarnega vzdrževanja kot ga predvideva indikator. Upravičenec delno izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli polovično število točk. Ocena ustreznosti: St. doseženih točk: Zahteva za dopolnitve: Delno ustrezno 3/6 NE Indikator: Pogodbe o zaposlitvi (št. točk: 5) Komentar upravičenca: Vizualni pregled dokumentacije. Datoteke/Dokazila: / Komentar presojevalca: Upravičenec je tekom podpornega obiska omogočil vpogled v dokumentacijo zaposlenih. Na podlagi vizualnega pregleda ugotavljamo, da je 1 oseba zaposlena za določen čas in 12 oseb zaposlenih za nedoločen čas. Na podlagi vizualnega pregleda dokumentacije ugotavljamo, da ima upravičenec 92 % delavcev zaposlenih za nedoločen čas. S tem ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli vse možne točke._ Ocena ustreznosti: Št. doseženih točk: Zahteva za dopolnitve: Ustrezno 5/5 NE Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Y Moj Gozdar Indikator: Poklicno usposabljanje zaposlenih (št. točk: 9)_ Komentar upravičenca:______ Kot primer navedeni dve potrdili. Po vizualnem pregledu ugotovljeno, da imajo vsi _delavci NPK in druga potrebna znanja._ Datoteke/Dokazila:_____ Potrdilo o usposabljanju.jpeg potrdilo usposabljanje.jpeg______ Komentar presojevalca:_ Upravičenec je priložil dokazilo o napotitvi zaposlenega na tečaj (Transformacija - RAZVOJ ČLOVEŠKIH POTENCIALOV), ki je potekal od 26.9. do 6.11.2017, v skupnem trajanju 30 pedagoških ur. Prav tako je upravičenec posredoval potrdilo o udeležbi tečaja za upravljanje kamionskega hidravličnega dvigala. Na podpornem obiskuje Mirko Baša pri vizualnem pregledu dokumentacije ugotovil, da imajo zaposleni vsa potrebna znanja, ki so zakonsko obvezna (NPK, tečaji itd.) Zaposleni se prav tako udeležujejo tudi drugih tečajev, ki niso zakonsko obvezni (Transformacija...). Upravičenec s tem dokazuje, da presega zakonski minimum. S tem ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli vse možne točke.__ Ocena ustreznosti: Ustrezno Št. doseženih točk:__9/9____ Zahteva za dopolnitve:_ NE______ Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 M» "f* Moj Gozdar Indikator: Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predelava itd.) (št. točk: 3) Komentar upravičenca:_ Vidno iz registriranih dejavnosti na Mojgozdar. Proizvodnja drv za kurjavo razvidna na spletni strani. Dejavnost znotraj gozdarstva ni posebej definirana._ Datoteke/Dokazila: Paleta 100xl00xl80.jpg Komentar presojevalca: Na podlagi letnih poročil (MojGozdar) in priloženih dokazil je razvidno, daje upravičenec sposoben opravljati več zaporednih procesov v gozdno lesni proizvodni. Pri podpornem obisku sije Mirko Baša na sedežu podjetja ogledal proizvodno linijo drv. Upravičenec izvaja primarno predelavo - drva, ki so končni izdelek in primerni za direktno prodajo na trgu. S tem ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli vse možne točke. Ocena ustreznosti: Ustrezno St. doseženih točk 3/3 Zahteva za dopolnitve NE Indikator: Sistem upravljanja s strankami (št. točk: 3) Komentar upravičenca: Seznam obstoječih strank-vizualni pregled. Zveste stranke se na letni ravni obdaruje z reklamnimi rekviziti_ Datoteke/Dokazila: 20190822J394427_resized .j pg_ Komentar presojevalca: Upravičenec je Mirku Baša na podpornem obisku omogočil vpogled v bazo obstoječih strank. Kot dokazilo je k indikatorju priložil fotografijo z reklamnimi rekviziti (koledar, majica), s katerimi obdaruje svoje zveste stranke. Upravičenec izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli vse možne točke. Ocena ustreznosti: Ustrezno Št. doseženih točk 3/3 Zahteva za dopolnitve NE Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000: Davčna Številka: 37808052 r Moj Gozdar Indikator: Sodelovanje aH finančna podpora v lokalnih projektih (št. točk: 3)_ Komentar upravičenca:__ Sponzoriranje lokalnih prireditev - finančno (Gora Ročka) in z rekviziti za srečelove _(prireditve: "Na svoji zemlji - danes")____ Datoteke/Dokazila:__ Sponzorska pogodba MMG.pdf_ Komentar presojevalca:_ Upravičenec je poročal o podporah v zadnjem obdobju. Prav tako je priložil sponzorsko pogodbo, ki jo je 15.5.2019 sklenil s Športnim društvom šentviška Gora. S tem ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje pogoje za izbran indikator in se mu podeli vse možne točke.__ Ocena ustreznosti: Ustrezno Št. doseženih točk_ 3/3_ Zahteva za dopolnitve_________NE_ Indikator: Strokovna izobrazba zaposlenih (št. točk: 7) Komentar upravičenca: Vizualni pregled dokumentacije. Datoteke/Dokazila: / Komentar presojevalca: Upravičenec je tekom podpornega obiska omogočil vpogled v dokumentacijo zaposlenih. Mirko Baša je ugotovil, da ima 6 od 13 zaposlenih izobrazbo višjo ali enako 6/1, kar znaša 46 % zaposlenih. V merilih indikatorja »Strokovna izobrazba zaposlenih« je navedeno, da mora imeti vsaj 20 % zaposlenih izobrazbo višjo ali enako 6/1. S tem ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje vse pogoje izbranega indikatorja.__ Ocena ustreznosti: Ustrezno St. doseženih točk 7/7 Zahteva za dopolnitve NE Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Y Moj Gozdar Indikator: Uporaba biorazgradljivih olj (št. točk: 5) Komentar upravičenca: / Datoteke/Dokazila: Biorazgradljiva olja.docx Komentar presojevalca: Upravičenec je priložil račun o nabavi 200 1 biorazgradljivega olja BIOSTARza mazanje verig motornih žag. Upravičenec zatrjuje, da omenjena količina olja zadostuje za 3 mesece sečnje. Glede na poročane količine posekanega lesa za leto 2018 (10 000 m3) ocenjujemo, da podjetje M MG d.o.o. presega minimalno mejo nabave biorazgradljivega olja, ki znaša 11 biorazgradljivega olja na 50 m3 posekanega lesa. Upravičenec je prav tako priložil račun o nabavi biorazgradljivega hidravličnega olja ULTRAPLANT ES 46. Olje uporablja za stroj Syncrofalke, kije namenjen žičnemu spravilu lesa. Stem ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje vse pogoje za izbran indikator._ Ocena ustreznosti: Ustrezno Št. doseženih točk 5/5 Zahteva za dopolnitve NE Indikator: Upravljanje z nevarnimi odpadki (št. točk: 3) Komentar upravičenca:______ Nevarni odpadki in odpadna olja se oddajajo pooblaščenim prevzemalcem. Datoteke/Dokazila: _ Oddaja odpadnih olj.pdf Komentar presojevalca: Upravičenec je priložil evidenčni list pošiljke odpadkov, na katerem je prikazan prevzemalec ter količina oddanih nevarnih odpadkov (208 kg). Po 5. členu Uredbe o ravnanju z odpadki je oddaja nevarnih odpadkov pooblaščenemu prevzemalcu zakonsko obvezna. Upravičenec glede na smernice strokovne presoje ne izpolnjuje pogojev za izbran indikator, saj to vrstno ravnanje ne predstavlja nadstandarda.__ Ocena ustreznosti: Neustrezno Št. doseženih točk 0/3 Zahteva za dopolnitve DA Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 T Moj Gozdar | Indikator: Zmanjšanje emisij škodljivih snovi (št. točk: 3) Komentar upravičenca: So razvidne iz mehanizacije.. Datoteke/Dokazila: - / Komentar presojevalca: Na podlagi poročil o stanju mehanizacije, ki jo v podjetju opravljalo za opravljanje storitev ugotavljamo, da je povprečni letnik mehanizacije 2015. Več kot 50 % strojev in vozil v podjetju MMG d.o.o. ni starejših od štirih let. S tem ugotavljamo, da upravičenec izpolnjuje vse pogoje za izbran indikator. Ocena ustreznosti: Delno ustrezno Št. doseženih točk 3/3 Zahteva za dopolnitve NE Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Г Moj Gozdar 2.3. Strokovna presoja po indikatorjih Naziv indikatorja Število doseženih točk Zahteva za dopolnitve Članstvo v interesnih združenjih 2/2 NE Dodana vrednost na zaposlenega 0/3 DA Evidenca poškodb 2/2 NE Glavna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2/2 NE Javnost podatkov 2/2 NE Naložbe v osnovna sredstva 4/4 NE Periodični pregled strojev in opreme 3/6 NE Pogodbe o zaposlitvi 5/5 NE Poklicno usposabljanje zaposlenih 9/9 NE Pokrivanje več vmesnih procesov (lastna primarna predelava itd.) 3/3 NE Sistem upravljanja s strankami 3/3 NE Sodelovanje ali finančna podpora v lokalnih projektih 3/3 NE Strokovna izobrazba zaposlenih 7/7 NE Uporaba biorazgradljivih olj 5/5 NE Upravljanje z nevarnimi odpadki 0/3 NE Zmanjšanje emisij škodljivih snovi 3/3 NE SKUPNO 53 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Y Moj Gozdar 3. Povzetek Podporni obisk smo izvedli dne 22. avgusta 2019. V Sklopu obiska smo skladno s splošnimi pogoji spletnega informacijskega sistema MojGozdar opravili svetovanja in pomoč pri pripravi spletne vloge za pridobitev strokovne ocene MojGozdar. Upravičenec MMG Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o. je dne 28. avgusta 2019 v presojo oddal 16 indikatorjev. Na podlagi strokovne presoje, ki smo jo opravili na Gozdarskem inštitutu Slovenije, na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko sklepamo, da upravičenec MMG Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o., izpolnjuje 15 indikatorjev in s tem skupno dosega 53 točk. Na podlagi splošnih pogojev spletnega informacijskega sistema MojGozdar ter pogodbe o sodelovanju glede znamke MojGozdar med upravičencem in nosilcem znamke (Gozdarski inštitut Slovenije) ima upravičenec (podjetje MMG Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o.) 1 mesec časa za oddajo dopolnitev, V kolikor upravičenec strokovne ocene ne želi dopolnjevati se mu —s potekom-obdobja-zci-dopolnilev-i-zd-a-odločbo-o-podelitvi-pravice-do-uporabe znamke MojGozdar in sicer z odlično oceno (5 storžev). GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Vodja oddelka za Gozdno tehniko in ekonomiko Dr. Nike Krajnc? ry Ljubljana, 29. avgust 2019 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 f Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 5: Prenos znanja in (eksterna) komunikacija z javnostmi PRILOGA 21: Objavljeni članki Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Dobrega izvajalca gozdarskih del lahko izberete preko spleta Matevž Triplat, dr. Nike Krajnc, Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije S spletnim informacijskim sistemom MojGozdar.si. do kakovostnega izvajalca gozdarskih del, ki je pravnoformalno preverjen. V podporo lastnikom gozdov smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko razvili brezplačni spletni sistem MojGozdar. si, ki omogoča iskanje usposobljenega, kakovostnega in zanesljivega izvajalca del v gozdovih. Sistem MojGozdar.si je edinstven sistem objektivnega vrednotenja izvajalcev del. V raziskovalnem projektu 'Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu' projektna skupina na Gozdarskem inštitutu Slovenije razvija spletni informacijski sistem, s katerim ciljamo k ekonomsko učinkovitemu in okolju prijaznemu gospodarjenju z gozdovi. Sistem MojGozdar.si je enostaven za uporabo in omogoča učinkovit prenos informacij končnim uporabnikom. Hkrati pa prispeva k povezovanju povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudi možnost izbire najustreznejšega izvajalca. Želimo, da bi izvajalci gozdarskih storitev izkoristili priložnost za promocijo storitev, ki jih opravljajo, in da bi lastniki gozdov ocenili izvajalce, ki so opravljali dela v njihovih gozdovih. Zakaj uporabljati MojGozdar.si? 1. VSI NA ENEM MESTU - V sistem MojGozdar.si je trenutno vključenih več kot 1.470 izvajalcev gozdarskih storitev. Med izvajalce gozdarskih storitev se uvrščajo tisti ponudniki, ki opravljajo sečnjo z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojno sečnjo, izdelavo lesnih sekancev (sekalnik), prevoz lesa in gozdno gradbeništvo. 2. HITRO IN BREZPLAČNO - S sistemom MojGozdar.si lahko na enem mes- tu preverite izbrane javno-dostopne podatke in se prepričate o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca. Uporabnik spletnega sistema MojGozdarsi je lahko vsak, ki dostopa do interneta z računalnika ali telefona. Obiskovalec z brezplačnim vpisom v spletni sistem MojGozdar.si postane uporabnik. Uporabnik ima možnost: razširjenega iskanja po imeniku gozdarskih izvajalcev in pridobitev kontaktnih podatkov; ■ vpogleda v razširjen profil izvajalcev, ki poleg osnovnih podatkov nudi tudi razširjen opis podjetja z dopolnjenimi kontaktnimi podatki, opisom podjetja in fotografijami; ■ pregledovanja ocen in komentarjev uporabnikov, ki so že ocenili posameznega ponudnika; vpogleda v pravnoformalno oceno ustreznosti; ■ vpogleda v strokovno oceno posameznega podjetja. 3. ENOSTAVNO - V sistemu MojGozdar.si lahko izbranim ponudnikom pošljete povpraševanje, sklenete pogodbo za izvedbo del v gozdovih ali za odkup lesa na panju, vodite evidence o izvedenih delih in po opravljeni storitvi v vašem gozdu anonimno oddate svojo oceno o kakovosti izvedbe del oziroma o zadovoljstvu z izbranim izvajalcem. Novost v letu 2019 je znak storža Nekateri izvajalci imajo namesto barvne oznake, ki opredeljuje njihovo pravnoformalno ustreznost, znak storža, ki predstavlja del strokovne ocene ustreznosti. Uporabniki storitev pa lahko dodate svojo oceno zadovoljstva z izvajalcem. Tako gradimo anonimno zbirko izkušenj in pomagamo drugim uporabnikom pri izbiri izvajalca del. — >*» -i ta» ђв- ue • -i "TAl>*« "i TIWC Primer prikaza ocene po načelu semaforja v sistemu MojGozdar • - Primer prikaza neodvisne strokovne ocene S svojim mnenjem pomagajte zgraditi anonimno zbirko fzkuienj in item pomagate pri Izbiri preostalim naročnikom gozdarskih storitev. Ocena (z uporabo drsnika izberite: nezadostna ocena skrajno levo, odlična ocena skrajno desno) 1. JASNOST DOGOVORA & & Alt vam je izvajalec pred Izvedbo del ponudil dovolj Informacij o samem poteku del, {«ovnih terminih, ceni ttorUve Kr delavnikih, M bi potencialno lahko vplivali na ceno7 2. KAKOVOST IZVEDBA DEL Je izvajalec vsa dela Izvedel skladno z dogovorom in skladno z usmeritvami, ki Jih Je predpisal revlrnl gozdar (npr. varovanje mladja pri poseku in spravilu, ustrezno Izveden gozdni red....)? Kako Me zadovoljni s stanjem valega gozda po izvedbi del (poikodovanostl drevja, stanje vlak,,.)7 3. UPOŠTEVANJE ROKA IZVEDBE Seje Izvajalec držal dogovorjenih rokov za Izvedbo del? 4. USTREZNOST PLAČILA Seje Izvajalec drial dogovorjen« cene za storitev oz. all je v primeru odkupa lesa na panju Izvajalec vse dolgove poravnal v dograjenem ćaiu In po dogovorjeni ceni? Komentar (Vsebina komentarja bo Javno objavljena v spletnem profilu izvajalca brez podpisa komentatorja. Za popolno anonimnost oddajte oceno brez komentarja): Vprašalnik za ocenjevanje izbranih podjetij V spletnem sistemu MojGozdar.si so izvajalci ocenjeni na enostaven, pregleden in objektiven način. Sistem ocenjevanja je sestavljen iz naslednjih stopenj: 1. stopnja: PRAVNOFORMALNA USTREZNOST; izvajalci so preverjeni po podatkovnih bazah AJPES, FURS in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Pravnoformalna ustreznost izvajalca je predstavljena po sistemu semaforja in je generirana avtomatično iz javno dostopnih baz podatkov. Ocena se dnevno posodoblja na podlagi sprememb v kateri koli izmed omenjenih podatkovnih baz. V ta del ocene so vključeni vsi izvajalci avtomatično. Oznako semaforja ima trenutno 1.476 izvajalcev. 2. stopnja: STROKOVNA OCENA USTREZNOSTI temelji na neodvisni presoji gozdarskih strokovnjakov. Strokovno oceno izvajalca predstavljajo storži, ti zamenjajo zeleno luč pri izvajalcih, ki so prostovoljno vstopili v sistem strokovne ocene. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene je trajnostno gospodarjenje z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri socialnih, ekonomskih in okolj-skih vidikih izvedbe del. Izvajalci se v drugo stopnjo ocenjevanja vključijo prostovoljno, če izpolnjujejo vse pogoje pravnoformalne ustreznosti, torej so v prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni z zeleno ali rumeno lučjo. Trenutno ima vsaj en storž že več kot 140 izvajalcev. 3. stopnja: OCENA ZADOVOLJSTVA Z OPRAVLJENO STORITVIJO; oblikuje jo naročnik storitve, ki oceni izvajalca po štirih merilih. Povprečna ocena uporabnikov je v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokovne ocene izvajalca. Ocena je predstavljena na lestvici od 1 do 10. Podajanje ocene je v celoti anonimno, medtem ko je komentar uporabnika objavljen brez osebnih podatkov. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika. Sistem MojGozdar.si omogoča tudi spremljanje cen gozdarskih storitev, lastnikom gozdov nudi pomoč pri sklepanju pogodb za izvedbo del v gozdovih ali pri odkupu lesa na panju in predstavlja pregledne smernice za doseganje minimalnih pogojev za izvajalca del v gozdovih. Poleg naštetega pa prinaša tudi aktualne novice iz področja gozdarstva. Naš cilj je, da bi spletni informacijski sistem MojGozdar. si (www.mojgozdar.si) postal osrednji informacijski portal izvajalcev del v gozdarstvu in bi bil namenjen ne le uporabnikom storitev, ampak tudi informiranju in povezovanju deležnikov v gozdno-lesnih verigah. .v. Moj Gozdar Sistem MojGozdar.si ponuja ocenjevanje izvajalcev del v gozdovih na enostaven, pregleden in objektiven način. MojGozdar.si uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so: sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojno sečnjo, izdelava lesnih sekan-cev (sekalnik), gozdno gradbeništvo in prevoz lesa. Sistem MojGozdar.si bomo predstavili na strokovnem posvetu, ki bo potekal 5. 9. 2019 v Ljubljani. Posvet je brezplačen, podroben program bo objavljen na: www.mojgozdar.si. Več informacij lahko dobite na gteinfo@gozdis.si ali na: 01 200 7814. Bodite del nove zgodbe, ki se piše na področju gozdarstva in se nam pridružite na posvetu. Spletni informacijski sistem MojGozdar.si razvijamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru raziskovalnega projekta Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu', ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za raziskovalno dejavnost GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE ek©dežela Pozitivna energija ljudi in okolja Slovenski državni gozdovi: Po enem letu lepi rezultati Gozdna gospodarstva: Pod močnim cenovnim pritiskom Lesene stavbe: Tople, varne in ekološke 16 DRŽAVNI GOZDOVI: Novo vodstvo SiDG: največji donos za državo in okolje prek celostnega upravljanja z gozdovi 18-21 UPRAVLJANJE Z GOZDOVI: Država se trenutno ukvarja predvsem s podlubniki 22-25 GOZDNA GENSKA BANKA: Genska banka za ohranitev gozdnih drevesnih vrst 32-34 GOZDNA MEHANIZACIJA: Prevladuje ročna sečnja, uveljavlja se tudi strojna 38-39 DELO V GOZDU: Izračunajte si stroške gozdne proizvodnje 66 ENERGETIKA: Lesno biomaso spravimo iz individualnih kurišč 6-8 POSLOVANJE GOZDARSTVA: Za gozdove in gozdarstvo slabo skrbimo 40-42 IZOBRAŽEVANJE: Obujanje lesne industrije povečuje zaposljivost 50-51 PREDELAVA LESA: Lesna in pohištvena industrija izboljšujeta poslovanje 52-53 RAZISKAVE IN RAZVOJ: Prenos znanosti o lesu v prakso je tržna priložnost 60-61 NARAVNI MATERIALI: Slamnata gradnja za bivanje in zdravje Izračunajte si stroške gozdne proizvodnje Spela Sčap, Matevž Triplat, dr. Nike Krajnc Z WoodChainManagerjem si lahko različni deležniki vzdolž gozdno-lesne verige optimizirajo proizvodne stroške pri delu v gozdu, lahko pa ga uporabijo za racionalno izbiro ob nakupu nove mehanizacije. Metoda izračuna in osnovne predpostavke so preproste, tako da uporabnik brez inženirskega znanja uporabi svoje podatke za želeni delovni postopek. 1 Гјј WoodCholnManager DOMOV WCM ORODJA NOVICE INFO PRIJAVA Q IPt J INI POR I Al WftOnf HAINMAHMH R NOWWHVl / л PHIMIHI /- NAVODILA WCM STROŠKI KALKULATOR C N01 Vstopna stran spletnega portala WoodChainManager (WCM). / 7 Spletni portal WoodChainManager poleg kalkulacij neposrednih materialnih stroškov strojev in opreme za delo v gozdu omogoča tudi dober pregled nad delovanjem gozdno-predelovalne verige. Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) smo leta 2014 v okviru dveh mednarodnih projektov začeli z razvojem spletnega portala WoodChainManager (WCM). Glavni namen spletnega portala je bil razviti enostavno orodje za kalkulacijo materialnih stroškov posameznih faz dela pridobivanja lesa oziroma celotnega procesa pridobivanja lesa in proizvodne verige v gozdarstvu. Sčasoma se je razvil v informacijski portal, ki ponuja širok nabor vsebin s področja gozdne tehnike in ekonomike, ki so koristne za vse deležnike vzdolž gozdno-lesne verige, lastnike gozdov ter raziskovalne in izobraževalne ustanove. Preproste metode izračuna Na začetku razvoja spletnega portala WoodChainManager je bil njegov glavni namen vizualizaci-ja gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami neposrednih materialnih stroškov strojev in opreme za delo v gozdu. S tem orodjem si namreč lahko različni deležniki vzdolž gozdno-lesne verige optimizirajo proizvodne stroške pri delu v gozdu, lahko pa ga uporabijo za racionalno izbiro ob nakupu nove mehanizacije. Metoda izračuna in osnovne predpostavke so preproste, tako da uporabnik brez inženirskega znanja uporabi svoje podatke za želeni de- lovni postopek. Trenutno so v naši bazi podatki za več kot 100 različnih strojev ali opreme za delo v gozdu. Poleg neposrednih materialnih stroškov smo kalkulacije nadgradili še s podatki o učinkih izbranih postopkov pridobivanja lesa in tako omogočili izračun na enoto proizvoda (na primer evri/m3). Med zadnjo prenovo pa smo dodali še strošek dela, ki bo v nadaljevanju nadgrajen v podroben izračun. Dober pregled nad gozdno-lesnimi verigami Z razvojem smo želeli spletni portal WoodChainManager še bolj približati uporabnikom. Tako so GOZD IN LES MAJ 2017 odChainManager (WCM) je prosto dostopen vsem uporabnikom na spletnem naslovu http://wcm.gozdis.si/. Poleg informacijskega portala pa razvijamo tudi sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Ideja vrednotenja izvajalcev del je del raziskovalnega projekta, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Glavni cilj projekta je povečanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja z razvojem sistema ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Prikaz potencialov lesa v gozdovih po posameznih slovenskih občinah. poleg vizualizacije gozdarskih proizvodnih verig s kalkulacijami zdaj uporabnikom na voljo še: orodje za določanje normativov za sečnjo in spravilo lesa; pretvornik enot in kalkulator, ki omogoča okvirne preračune med različnimi enotami (prostorninske, masne, energetske) za različne oblike lesnih goriv. Poleg naštetih interaktivnih orodij informacijski portal ponuja tudi vrsto pregledovalnikov, kot so: pregled nad cenami gozdno-lesnih sortimentov in lesnih goriv ter tokovi lesa s pomočjo interaktivnih grafikonov; vpogled po deležnikih gozdno-lesnih verig s pomočjo zemljevida Slovenije, kot so ponudniki gozdarskih storitev (sečnja, spravilo, gojenje, žično spravilo, strojna sečnja, izdelava sekancev), primarni predelovalci lesa (žage, proizvodnja pelet in briket), proizvajalci gozdarske mehanizacije in strojev, gozdarske trgovine, strokovno-raziskovalne institucije ... prikaz proizvodnih verig v slovenskem prostoru s spremljajočimi tehnogrami in stroški za pomoč pri izbiri najustreznejše tehnologije pri pridobivanju lesa; informacije o dejanskih in teoretičnih tržnih potencialih okroglega lesa v slovenskih gozdovih, ki so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Potenciali so prikazani na nivoju občin in so lahko usmeritev pri načrtovanju prihodnjega razvoja. Za najbolj aktivne uporabnike smo dodali še novice s področja gozdne tehnike in ekonomike s poudarkom na gozdno-lesnih verigah, mehanizaciji in ekonomiki. Wo- GOZD IN LES fit! 2017 WCM WoodChainManager -••70 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko smo ob 70 letnici Gozdarskega inštituta Slovenije v celoti prenovili informacijski portal WoodChainManager (wcm.gozdis.si). Na strani so poleg aplikacije za izračun stroškov gozdne proizvodnje objavljene tudi druge zanimive informacije s področja gozdne tehnike in pridobivanja lesa. Trg pelet v Sloveniji in širše spremljamo v okviru tržne znamke za kakovostne lesne pelete S4Q. Cene lesnih goriv, stanje na trgu ter kakovost pelet objavljamo na www.S4Q.si. V okviru CRP projekta »Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu« pa razvijamo spletni sistem ocenjevanja izvajalcev del v gozdarstvu, kjer bodo objavljene informacije o izvajalcih, njihova ustreznost ter storitve, kijih ponujajo. Več informacij o dogodkih ob 70 letnici inštituta je objavljenih na http://70let.gozdis.si/, lahko pa nam pišete tudi na gte@gozdis.si. n http://wcm.gozdis.si/ S4Q ZNAK KAKOVOSTI SLOVENSKIH PELET ek©dežela Pozitivna energija ljudi in okolja Gozdno-lesna veriga: Les še vedno predvsem kurimo Podnebne spremembe: Spreminjajo tudi gozdove Gradbeništvo: Les je za človeštvo ključen Poiščite najboljšega izvajalca del v gozdovih na Mojgozdar.si Matevž Triplat, dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije V zadnjih letih opažamo vse več različnih izvajalcev del v gozdovih. Večja ponudba je pomembna za konkurenčnost in tudi za izboljševanje kakovosti del v gozdovih. Vendar je z večanjem števila izvajalcev* večja tudi možnost zlorabe in prevare. V podporo uporabnikom storitev, predvsem manjšim lastnikom gozdov, ki redkeje potrebujejo usluge in nimajo izkušenj z gospodarjenjem z gozdom, smo razvili spletni informacijski sistem mojgozdar.si. Spletni sistem MojGozdar.si vsebuje trenutno kontaktne podatke za več kot 1300 izvajalcev, ki nudijo gozdarske storitve. V sistem MojGozdar.si so bili vključeni vsi izvajalci, ki so pristojni gozdarski inšpekciji izkazali, da izpolnjujejo minimalne pogoje. Poleg subjektov, ki izvajajo sečnjo, spravilo in gojitvena dela, pa smo v sistem vključili tudi tiste, ki ponujajo storitve prevoza lesa, izdelave sekancev in gozdnega gradbeništva. Sistem MojGozdar.si ponuja tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način: 1 .Stopnja - ocena pravno-formalne ustreznosti, kjer so izvajalci preverjeni po podatkovnih bazah AJPES, FURS in gozdarskega inšpektorata - sistem semaforja je na voljo vsem uporabnikom, ki se registrirajo na mojgozdar.si. Ocena izvajalcev po načelu semaforja se redno posodablja in je dostopna vsem uporabnikom od decembra 2017. Trenutno je v sistem vključenih več kot 1300 ponudnikov storitev. Ocena ustreznosti po principu semaforja Zeleno luč imajo izvajalci del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu ustrezali predpisanim pogojem, niso davčni neplačniki in so po podatkih poslovnega registra aktivni. Rumeno luč imajo podjetja, pri katerih gozdarska inšpekcija ni preverila izpolnjevanja predpisanih pogojev (to so npr. podjetja, ki izdelujejo le sekance). • Rdeča luč opozarja, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero ima prepoved, je posebej označena) ali je davčni neplačnik, ali je po podatkih poslovnega registra neaktivni ali neustrezno neregistriran subjekt. 2.Stopnja - Strokovna ocena izvajalcev je podobno kot zvezdice pri hotelih sestavljena iz največ 5 storžkov. Uvajali jo bomo v dveh korakih. V prvem koraku izvajalec izpolni podatke v svojem razširjenem profilu in ob pregledu administratorja dobi prvi storžek. Za podelitev naslednjih 4 storžkov pa še razvijamo metodologije presoje okolijskih, ekonomskih in socialnih vidikov delovanja podjetja. K nadaljnjim korakom pridobivanja GOZD IN LES MAJ 2018 storžkov bomo podjetja povabili v začetku poletja, ko bomo začeli s testnim dodeljevanjem ocene. 3.Stopnja - Ocena zadovoljstva z opravljeno storitvijo: Od aprila 2018 lahko na sistemu MojGozdar svoje izkušnje in mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajate tudi uporabniki sistema MojGozdar. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika z opravljeno storitvijo bo v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokov- ne ocene izvajalca. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika. Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca so vzpostavljeni mehanizmi za preprečevanje zlorab. V času testne faze lahko uporabnik oceni eno podjetje. Za podajanje ocen več izvajalcev pa mora uporabnik v sistem MojGozdar naložiti dokazilo o sodelovanju (npr. pogodbo o sodelovanju, izdan račun za opravljene storitve, dogovor o sodelovanju ...). Prednost sistema MojGozdar.si je možnost neposrednega pošiljanja povpraševanja izbranim izvajalcem del, ki so se predhodno prijavili v sistem in navedli naslov elektronske pošte. Postanite naši uporabniki in tudi sami ocenite izvajalca, s katerim ste sodelovali in tako sooblikujte mozaik uporabniških izkušenj na www.mojgozdar.si. Poleg iskanja ponudnikov storitev pa bomo v prihodnosti sistem nadgradili s koristnimi podatki za lastnike gozdov (npr. modelne pogodbe, pomembna zakonodaja). Naš cilj je, da postane spletni informacijski sistem Mojgozdar.si osrednji informacijski portal izvajalcev del v gozdarstvu, ki ne bo namenjen le uporabnikom storitev, ampak tudi izobraževanju, informiranju, povezovanju in mreženju širše javnosti. Registracija in uporaba je brezplačna za vse uporabnike. ■S«. Moj Gozdar Sistem MojGozdar.si ponuja ocenjevanje izvajalcev del v gozdovih na enostaven, pregleden in objektiven način. MojGozdar.si uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so: sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojno sečnjo, Izdelava lesnih sekancev (sekalnik), Gozdno gradbeništvo in prevoz lesa. Na spletnem sistemu MojGozdar.si so trenutno na voljo kontaktni podatki za več kot 1.300 izvajalcev, ki nudijo omenjene gozdarske storitve. Na enem mestu preveritejavno-dostopne podatke in se prepričajte o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca. Obiščite in se registrirajte na www.mojgozdar.si ali nam pišite na gteinfo@gozdis.si Spletni informacijski sistem MojGozdar.si razvijamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru raziskovalnega projekta »Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu«, ki go financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za raziskovalno dejavnost. GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE GOZD IN LES MA) 2018 Izbor NAJ-izvajalca gozdarskih storitev Matevž tri plat, Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije ) Projekt MojGozdar.si Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo Leta 2016 začeli s projektom 'Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu1, ki smo poimenovali kar 'MojGozdar.si1. S projektom stremimo k razvoju spletnega sistema, ki bo pripomogel k večji konkurenčnosti gozdarskega sektorja glede na družbeno odgovornost, ekonomsko učinkovitost in okolju prijazno gospodarjenje z gozdovi. Spletni infor- kakovostno izvedbo del v gozdovih. 'MojGozdar' uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Uporabnik spletnega sistema 'MojGozdar' je lahko vsak, ki dostopa do interneta z računalnika ali telefona. Obiskovalec z brezplačnim vpisom v spletni • ocenjevanja izvajalcev. Uporabniki so lastniki gozdov ali upravljavci gozdov in drugih, z drevjem poraslih površin, ki želijo prek spletnega sistema 'MojGozdar' pridobiti ponudbo za izbrane storitve. Ocenjevanje s strani uporabnikov Na sistemu 'MojGozdar' svoje izkušnje in mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajate tudi upo- Ocena (z uporabo drsnika izberite: nezadostna ocena skrajno levo, odlična ocena skrajno desno) 1. JASNOST DOGOVORA All vam je izvajalec pred izvedbo del ponudil dovolj informacij o samem poteku del, časovnih terminih, ceni storitve ter dejavnikih, ki bi potencialno lahko vplivali na ceno? 2. KAKOVOST IZVEDBA DEL Je izvajalec vsa dela izvedel skladno z dogovorom in skladno z usmeritvami, kijih je predpisel revirni gozdar (npr. varovanje mladja pri poseku in spravilu, ustrezno Izveden gozdni red....)? Kako ste zadovoljni s stanjem vašega gozda po izvedbi del (poškodovanosti drevja, stanje vlek,..)? 3. UPOŠTEVANJE ROKA IZVEDBE Seje izvajalec držal dogovorjenih rokov za izvedbo del? 4. USTREZNOST PLAČILA Se je izvajalec držal dogovorjene cene za storitev oz. ali je v primeru odkupa lesa na panju izvajalec vse dolgove poravnal v dograjenem času in po dogovorjeni ceni? Spletni vprašalnik za oceno zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo • JA, «ji.'!: РЧРЧв» m si & «& & U*« »* * *" * ■ * macijski sistem za ocenjevanje kakovosti izvajanja del v gozdarstvu, ki nastaja v času trajanja projekta, predstavlja inovativni pristop k večji transparentnosti trga storitev. Sistem je enostaven za uporabo in omogoča učinkovito komunikacijo med ponudniki in naročniki gozdarskih storitev. S sistemom spodbujamo povezovanje povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudimo možnost izbire najustreznejšega izvajalca. Prav naročniki gozdarskih storitev lahko kot uporabniki sistema s svojimi ocenami aktivno pripomorejo k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delovanje na trgu in sistem 'MojGozdar' postane uporabnik. Z vpisom pridobimo možnost: • razširjenega iskanja po imeniku gozdarskih izvajalcev (teh je že več kot 1.300), • vpogleda v razširjen profil izvajalcev, ki poleg osnovnih podatkov nudi tudi razširjen opis podjetja z dopolnjenimi kontaktnimi podatki in opisom podjetja, • pregledovanja ocen uporabnikov, ki so že ocenili svojega ponudnika, • vpogleda v pravno formalno ocene; ustreznost po principu semaforja, • pošiljanja neobvezujočega povpraševanja za izbrane gozdarske storitve in rabniki sistema. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo bo v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokovne ocene izvajalca. Pri tem pa se lahko uporabnik samostojno odloči, ali bo oceno podal v celoti anonimno ali ne. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika. Večkratno ocenjevanje uporabnikov za istega izvajalca bi potencialno ogrozilo verodostojnost celotnega sistema. Uporabnikom smo zato omogočili, da brez posebnih dokazil ocenijo zgolj enega izvajalca na leto. V praksi sicer lahko vsak uporabnik KMETIJSTVOAVn Sl 2018 ir ђвI U^ Primer prikaza ocene po načelu semaforja v sistemu 'MojGozdar' oceni poljubno število izvajalcev, vendar mora v tem primeru uporabnik v sistem 'MojGozdar' naložiti dokazilo o sodelovanju (npr. pogodbo o sodelovanju, izdan račun za opravljene storitve, dogovor o sodelovanju...). Ocena ustreznosti Poleg ocene zadovoljstva naročnikov storitev se lahko uporabniki pri izboru izvajalca odločajo tudi na podlagi pravnoformalne ocene. Izdelali smo enostaven sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agen- cije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Vsem izvajalcem spletni sistem 'MojGozdar' samostojno dodeli zeleno, rumeno ali rdečo luč. Oceno dnevno posodobimo na podlagi sprememb v katerikoli izmed podatkovnih baz. Pomen posameznih ocen je opisan v naslednji preglednici. Projektna skupina z rezultati projekta stremi k izboljšanju stanja trga storitev, povezovanju de- ležnikov in njihovo aktivno vključevanje. Sistem 'MojGozdar' nudi možnost aktivnega sodelovanja pri razvoju sistema z vključevanjem deležnikov in upoštevanjem njihovega znanja ter izkušenj pri oblikovanju. Naš cilj je, da bi spletni informacijski sistem 'MojGozdar' postal osrednji informacijski portal izvajalcev del v gozdarstvu in bo namenjen ne le uporabnikom storitev, ampak tudi izobraževanju, informiranju, povezovanju in mre-ženju širše javnosti. Obiščite nas na www.Mojgozdar.si in soustvarjajte podobo gozdarskih podjetij. Ocena ustreznosti po principu semaforja ju. Zelena luč označuje izvajalce del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu izpolnjevali zahteve, niso na seznamu davčni neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt. Rumena luč označuje ponudnike storitev, ki niso na seznamu davčnih neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt ter so registrirani za ustrezne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Poudariti je treba, da rumena luč označuje podjetja, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira. To so npr. podjetja, ki ponujajo storitev izdelave sekancev s sekalnikom, nudijo prevoz lesa, ali opravljajo gozdno gradbeništvo. Pri teh s strani gozdarske inšpekcije ni podatkov o izpolnjevanju pravnoformalnih zahtev. ф Rdeča luč opozarja, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero ima prepoved, je posebej označena), ali je davčni neplačnik, ali je po podatkih Poslovnega registra Slovenije neaktiven pravni subjekt, ali nima registriranih ustreznih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Moj Gozdar Sistem MojGozdar.si ponuja ocenjevanje izvajalcev del v gozdovih na enostaven, pregleden in objektiven način. MojGozdar.si uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so: sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojno sečnjo, Izdelava lesnih sekancev (sekalnik), Gozdno gradbeništvo in prevoz lesa. Na spletnem sistemu MojGozdar.si so trenutno na voljo kontaktni podatki za več kot 1.300 izvajalcev, ki nudijo omenjene gozdarske storitve. Na enem mestu preveritejavno-dostopne podatke in se prepričajte o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca. Obiščite in se registrirajte na www.mojgozdar.si ali nam pišite na gteinfo@gozdis.si Spletni informacijski sistem MojGozdar.si razvijamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru raziskovalnega projekta »Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu«, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RSzo raziskovalno dejavnost GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE KMETIJSTVOAVtil 1Ј.Г201В Gorski les -jftova pdSi5\?na priložnost"zl'Sli^eriijö'/TPo^tie^äSfa: povezovanje mojstrskega znanja izaelovaicev' s sodotibo arhitekturi/ Onesnažila'ffieg^iti'lиУГ/Д/1УлЈ O/wUf primerpt fA v&ntiiKfla «> opbtntNtojo d*(у/рлкппч, гчон m i«iji Slika 1: Vstopna stran spletnega portala WoodChainManager (WCM) Slika 2: Vizualizacija proizvodne verige od stoječega drevja do končnega uporabnika. uporabnikom na voljo še orodja: • za določanje normativov za sečnjo in spravilo lesa; • pretvornik enot in energetski kalkulator, ki omogoča okvirne preračune med različnimi enotami (prostominske, masne, energetske) za različne oblike lesnih goriv; Poleg naštetih interaktivnih orodij infomacij-ski portal ponuja tudi vrsto pregledovalnikov, kot so: • Pregled nad cenami gozdno-lesnih sor-timentov in lesnih goriv ter tokovi lesa s pomočjo interaktivnih grafikonov. V letu 2017 smo v okviru nalog javne gozdarske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začeli s periodičnim zbiranjem odkupnih cen gozdno-lesnih sortimentov ter cen gozdarskih storitev (sečnja in spravilo lesa, transport lesa). Cene zbiramo s pomočjo spletnih vprašalnikov oz. anket. Cilj zbiranja cen je prikaz trenutnega stanja trga gozdno-lesnih sortimentov in posledično prispevati k večji transparentnosti oziroma preglednosti trga. Cene lesnih goriv ter tokove lesa pa spremljamo že dalj časa. • Vpogled v podatke o deležnikih gozdno--lesnih verig s pomočjo zemljevida Slovenije, kot so ponudniki gozdarskih storitev (sečnja, spravilo, gojenje, žično spravilo, strojna sečnja, izdelava sekancev), primarni predelovalci lesa (žage, proizvodnja pelet in lesnih sekancev), proizvajalci 32 I Lesarski utrip | letnik 23, številka 161, maj 2017 INFORMACIJSKI PORTAL-WOODCHAINMANAGER I I imAW I I Proizvodnji okroglega lesa Uv drevesne vrste v Sloveniji -priložnost tudi za slovenski gozd? Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii) Zaključili smo prvo fazo organiziranja lastne gozdne proizvodnje Novice s terena ZGS bi ob ujmah moral prisluhniti tudi predelovalcem listavcev Kaj bo prineslo uresničevanje ciljev podnebne politike? Zunanja trgovina z gozdnimi lesnimi sortimenti Skupaj s prostovoljci smo posadili več kot 10.000 dreves SIDG okrepil sodelovanje s srednjimi šolami Novi okvirni sporazumi za izvajanje gozdarskih storitev v državnih gozdovih Snežnik se predstavi Spletni informacijski sistem ' Moj Gozdar SiDG smo ljudje Na Južnem Tirolskem divjal uničujoč vetrolom Utrinki zadnjih mesecev Gozdne učne poti SIDG SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI, interni časopis, april 2019, št. 9 Korenina Sodelovanje s Švedskimi gozdarji Technical University of Madrid (U.P.M.) E.T.S.I. Montes, Forestal y del Medio Natural /\Aontes 51st Edition of the INTERNATIONAL SYMPOSIUM OF FOREST MECHANIZATION 24th - 28th September 2018. MADRID, SPAIN PROCEEDINGS Ed. Fundacion Conde del Valle de Salazar (FUCOVASA) Scientific Committee Dr. Mauricio Acuna Prof. Dr. Raffaele Cavalli Prof. Dr. Hans Heinimann Prof. Dr. Tadeusz Moskalik Dr. Ivica Papa Prof. Dr. Tibor Pentek Prof. Dr. Eduardo Tolosana Prof. Dr. Rienn Visser Organizing Committee Prof. Dr. Eduardo Tolosana Prof. Dr. Ruben Laina Prof. Victor Gonzalez Gonzalez de Linares Prof. Dr. Yolanda Ambrosio Prof. Dr. Santiago Vignote E.T.S.I de Montes, Forestal y del Medio Natural Universidad Politecnica de Madrid (U.P.M.) Ciudad Universitaria, s/n - 28040 Madrid, Spain http://www.montesymedionatural.upm.es/ Edita: Fundacion Conde del Valle de Salazar ISBN: 978-84-96442-84-9 Keynote FRONTIERS IN WOOD AND BIOMASS SUPPLY CHAIN OPTIMISATION Dr Mauricio Acuna....................................................................................................................................................................................................................................3 FORESTS, FOREST OPERATIONS AND CLIMATE CHANGE Antti Asikainen................................................................................................................................................................................6 INNOVATIVE WILDFIRE PREVENTIVE MECHANIZED OPERATIONS Esteban L.S............................................................................................ 15 WILDLAND FIRE SUPPRESSION OPERATIONS WITH HEAVY EQUIPMENT Juan Bautista Garcia Egido, Stephen O'Brien........................................ 18 ENCE - TQM: APPLICATIONS TO FOREST MECHANIZED HARVESTING PLANNING AND CONTROL: THE ENCE SPANISH CASE-STUDY IN EUCALYPTUS OPERATIONS Eng. Manuel Lćpez Sanchez................................................................... 46 MECHANIZATION OF FOREST OPERATIONS: NEW DEVELOPMENTS, TRENDS AND CHALLENGES Raffaele Spinelli ..................................................................................... 49 STATE OF THE ART OF EUROPEAN TOWER YARDER MANUFACTURERS AND MODELS Karl Stampfer, Clemens Wassermann, Martin Kühmaier....................... 53 Oral Presentation FUEL LOAD REDUCTION WITH MECHANIZED HARVESTING EQUIPMENT: PRODUCTIVITY RESULTS FROM TRIALS IN AUSTRALIA Acuna, M. & G. Murphy........................................................................... 59 PRODUCTIVITY AND ECONOMIC IMPACTS OF HARVESTING WITH SPATIAL AND SIZE CONSTRAINTS Mauricio Acuna, Glen Murphy................................................................ 61 INDUSTRIAL STRESS-TEST OF A MAGNETIC RESONANCE MOISTURE METER FOR WOODY BIOMASS IN MEDITERRANEAN CONDITIONS Aminti Giovanni, Cinotti Alessandro, Lombardini Carolina, Spinelli Raffaele, Picchi Gianni........................................................................................... 62 PROMISE OF DIGITALIZATION FOR FOREST OPERATIONS AND MONITORING OF DISTURBANCES Antti Asikainen........................................................................................ 63 THE TECH4EFFECT EFFICIENCY PORTAL: ARCHITECTURE, CHALLENGES AND PRELIMINARY OUTCOMES OF AN AMBITIOUS BENCHMARKING SYSTEM Rasmus Astrup*1, Niels Strange2, Pieter Jan Kerstens2, Peter Bogetoft3, Hans-Ulrich Dietz4, Giovanna Aalmo1, Bruce Talbot1.............................. 64 BIOMASS COLLECTION FROM WILDFIRE PREVENTION TREATMENT ON ROCKROSE SHRUBLANDS WITH A HARVESTER BALER (BIOBALER WB55) IN SORIA (SPAIN) Bados R. (*)1, Tolosana E.2, Esteban L.S.1 ............................................. 67 A NEW MODEL FOR LOCATING TERMINALS OPTIMALLY IN REFERENCE TO THE RESOURCE BASE, TERMINAL TYPE AND INFRASTRUCTURE Simon Berg, Dimitris Athanassiadis....................................................... 69 SYSTEMATIC REVIEW OF EFFICIENCIES IN COMMINUTING OF FOREST FUELS Dan Bergström, Fulvio Di Fulvio............................................................. 70 SIMULATION AND COST COMPARISON OF THREE INNOVATIVE BIOMASS HARVESTING SYSTEMS FOR YOUNG DENSE THINNINGS Dan Bergström........................................................................................ 71 MULTI-CRITERIA DECISION ANALYSIS (MCDA) IN FOREST OPERATIONS - AT TUTORIAL REVIEW Bosko Blagojevic, Rikard Jonsson, Rolf Björheden, Eva-Maria Nordström, Ola Lindroos............................................................................................ 72 OPTIMIZING THE LAYOUT OF AN EXISTING FOREST ROAD NETWORK IN STEEP TERRAIN Leo Bont ................................................................................................. 73 USE OF LARGE INVENTORY DATA SETS AND REMOTE SENSING DATA TO ANALYZE STAND STRUCTURE PARAMETER RELEVANT FOR WOOD HARVESTING AND FOREST OPERATIONS Leo Bont, Liviu Ene and Andreas Hill...................................................... 75 THE PROFITABILITY OF DIFFERENT METHODS OF WEED CONTROL WHEN ESTABLISHING SHORT ROTATION COPPICE IN ORGANIC FARMING Herbert Borchert1, Andrea Winterling2, Frank Burger1, Klaus Wiesinger1 77 PHYSICAL STRAIN, EXPOSURE TO NOISE AND POSTURAL ASSESSMENT OF MOTOR-MANUAL FELLING OF WILLOW SHORT ROTATION COPPICE USING BRUSH CUTTERS Stelian Alexandru Borz, Nicolae Talagai, Marius Che^a, Diana Chiriloiu, Alex Gavilanes Montoya, Danny D. Castillo Vizuete.............................. 80 PRODUCTIVITY OF CTL HARVESTERS IN HARDWOOD HARVESTING Lorenz Breinig, Ekaterina Sycheva and Eric R. Labelle.......................... 82 SURVEY OF HARVESTING PRACTICES FOR WOOD CHIPS IN FRANCE: SYNTHESIS AND RECOMMENDATIONS ON HARVESTING PRACTICES TO INCREASE ENVIRONMENTAL PERFORMANCE Emmanuel CACOT, Chloe BOLDRINI, Laurent SAINT ANDRE, Nicolas BILOT, Isabelle BILGER, Christine DELEUZE, Guy LANDMANN..................... 84 EFFECT OF SOIL COMPACTION ON TREE GROWTH: A METAANALYSIS. Martina Cambi, Barbara Mariotti, Elena Marra, Elena Paoletti, Zhaozhong Feng, Enrico Marchi, Yasutomo Hoshika.............................. 86 FORESTRY RESIDUES AS POTENTIAL BASE MATERIAL OF HEAT PRODUCTION Imre Czupy - Viktćria Papp - Dćra Szalay - Andrea Vagvölgyi - Bela Horvath........................................................................................... 88 LIFE CYCLE ASSESSMENT OF DECENTRALIZED MOBILE PRODUCTION SYSTEMS FOR PELLETIZING LOGGING RESIDUES UNDER NORDIC CONDITIONS Teresa de la Fuente, Dan Bergström, Sara Gonzalez-Garcia, Sylvia H. Larsson.................................................................................... 96 ANALYSIS OF UNREGISTERED TIMBER VOLUME IN ALLOWANCE IN CUT-TO-LENGTH LOGGING Jiri Dvorak*, Pavel Natov, Martin Jankovsky......................................... 97 FIRST ACCURACY TEST OF A NOVEL MOBILE DEVICE BASED APPLICATION FOR VALUE-OPTIMIZED BUCKING IN MOTOR-MANUAL HARVESTING OPERATIONS Gernot Erber*......................................................................................... 112 DIRECT VERSUS VIA-TERMINAL SUPPLY OF FOREST RESIDUAL BIOMASSES: A SIMULATION-BASED ANALYSIS Raul Fernandez Lacruz, Anders Eriksson, Dan Bergström..................... 1 24 DEVELOPING METHODS FOR TRUCK ROUTE SELECTION AND COST MODELLING IN NORWEGIAN TOPOGRAPHY Dag Fjeld*,Mikael RönnqvistlPatrik Flisberg......................................... 125 THE EFFECTS OF AN EXTRA FORWARDER AXLE ON WHEEL RUT DEVELOPMENT Dag Fjeld, 0ivind 0stby-Bertsen, Bruce Talbot..................................... 128 SEASONALITY OF WOOD SUPPLY OPERATIONS IN COASTAL NORWAY Dag Fjeld*, Pus Lunde............................................................................ 129 MODELING SEASONAL BEARING CAPACITY FOR PRODUCTION SCHEDULING IN NORWAY Dag Fjeld, Jan Bjerketvedt, Mikael Fonhus............................................ 134 A SPATIALLY EXPLICIT TIMBER HARVESTING AND TRANSPORT MODEL Marielle Fraefel*, Leo Bont, Christoph Fischer...................................... 135 FOREST MAP: QUICK AND COST-EFFECTIVE INTEGRATED WEB PLATFORM FOR FOREST INVENTORIES Garcia Castillo, D.; Tome Moran, J.L.; Fernandez Landa, A................. 139 FACTORS AFFECTING DOZER PRODUCTION RATE FOR CONSTRUCTING FIRELINES IN WILDLAND FIRES IN SPAIN Juan Bautista Garcia Egido, Andres Lara Mateos, Ruben Laina Relano 145 THE POTENTIAL OF A WEIGHT DETECTION SYSTEM FOR FORWARDERS USING AN ARTIFICIAL NEURAL NETWORK Chris Geiger*, Daniel Greff3, Marcus Geimer5, Michael Starke*, Martin Ziesak4........................................................................................................................................................ 157 THE EFFECTS OF COVERAGE ON LOGGING RESIDUE MOISTURE CONTENT AFTER STORAGE Örjan Grönlund, Henrik von Hofsten, Lars Eliasson*.............................. 165 SKYLINE TENSION MONITORING OF CABLE YARDING SYSTEMS IN THE ITALIAN ALPS Omar Mologni, Stefano Grigolato, Andrea Rosario Proto, Giuseppe Zimbalatti, Kevin Lyons, Raffaele Cavalli............................... 168 ENERGY EFFICIENCY OF SMALL AND MEDIUM-SIZED ENTERPRISES IN WOOD PROCUREMENT: A CASE STUDY OF STORA ENSO IN FINLAND Hanna Haavikko, Kalle Kärhä, Miikka Hourula & Teijo Palander............. 169 DEBARKING HEADS, A POTENTIAL SOLUTION TO MODERN FORESTRY CHALLENGES IN EUROPE? Joachim B. Heppelmann1,2, Eric R. Labelle1, Ute Seeling3, Stefan Wittkopf2..................................................................................... 171 INFLUENCE OF MOISTURE CONTENT ON OXYGEN CONSUMPTION OF WOOD CHIPS - DETERMINATION OF THE STORAGE-STABLE MOISTURE CONTENT Nicolas Hofmann*, Johanna Krauß, Fabian Schulmeyer, Frank Burger, Markus Riebler, Herbert Borchert.......................................................... 173 PRODUCTIVITY, SETUP TIME AND COSTS OF A WINCH ASSISTED FORWARDER Thomas Holzfeind, Karl Stampfer, Franz Holzleitner.............................. 176 THE IMPACT OF WEATHER CONDITIONS ON FUEL CONSUMPTION OF COMMINUTION AND TRANSPORT OF WOOD RAW MATERIAL IN ESTONIAN CONDITIONS - A CASE STUDY Marek Irdla*, AllarPadari, PeeterMuiste................................................. 177 TERRAIN CLASSIFICATION FOR TIMBER HARVESTING AND FOREST ACCESSIBILITY David Janeš1, Tomislav Poršinsky1, Tibor Pentek1, Željko Tomašić2, Ivica Papa1, Andreja Đuka1...................................................................... 178 EVALUATION OF OPTIMAL CROSS-CUTTING METHODS FOR SINGLE-GRIP HARVESTERS IN CUT-TO-LENGTH WOOD HARVESTING OF BUTTROTTEN NORWAY SPRUCE STANDS Kalle Kärhä1, Mikko Räsänen1,2 & Teijo Palander2................................... 181 SUPPLY POTENTIAL AND COST OF FOREST BIOMASS FOR THE SMALL AND LARGE-SCALE DEMAND SITES AT THE REGIONAL LEVEL IN FINLAND Karttunen Kalle, Laihanen Mika, Karhunen Antti, Ranta Tapio, Edgar Kastenholz1, Henrik Habenicht2, Jana Kampe2, Karl Klöber3, Carolin Kreil3, ...........Joachim Morat1, Monika Niemeyer4, Andrea Teutenberg1, Ute Seeling1............................................................................................ 182 FITTING HEALTH AND SAFETY MEASURES TO NEEDS AND CONDITIONS OF ENTERPRISES Edgar Kastenholz1, Henrik Habenicht2, Jana Kampe2, Karl Klöber3, Carolin Kreil3, ....Joachim Morat1, Monika Niemeyer4, Andrea Teutenberg1, Ute Seeling1................................................................................................... 183 HARVESTER ON-BOARD COMPUTER DATA - HOW CAN WE USE IT TO IMPROVE THE FOREST SUPPLY CHAIN IN GERMANY? Julia Kemmerer, Eric R. Labelle.............................................................. 194 DETERMINING CONDITIONS FOR REPLACING FOREST VEHICLES USING CASH FLOW ANALYSIS Damir Klobučar1, Tomislav Poršinsky2, Andreja Đuka2............................ 196 A NEW METHOD TO COMPUTE MECHANICAL PROPERTIES OF A CABLE ROAD SKYLINE. Christian Knobloch*, Leo Bont............................................................... 209 MEETING FUEL SPECIFICATIONS OF ENPLUS WOOD CHIPS BY SCREENING AND DRYING OF FOREST RESIDUES Daniel Kuptz*1, Kathrin Schreiber2, Fabian Schulmeyer2, Thomas Zeng3, Annett Pollex3, Volker Zelinski4, Maximilian Volgmann5, Herbert Borchert2, Hans Hartmann1 ....................................................... 213 EVALUATION AND COMPARISON OF FOREST MACHINERY OPERATORS' CARDIOVASCULAR WORKLOAD Matija Landekić, Mario Šporčić, Ivan Martinić, Marijan Šušnjar, Zdravko Pandur, Marin Bačić............................................................................. 231 FOREST ROAD NETWORK IN FIRE-PRONE ENVIRONMENT: PLANNING, CONSTRUCTION AND MAINTENANCE FOR AN EFFICIENT ROLE IN FIRE FIGHTING Andrea Laschi, Cristiano Foderi, Fabio Fabiano, Francesco Neri, Martina Cambi, Barbara Mariotti, Enrico Marchi................................... 244 MOUNDING AND MECHANIZED PLANTING IN FOREST REGENERATION IN CHANGING CLIMATE CONDITIONS Lazdina Dagnija, Makovskis Kristaps, Stals Toms Arturs, Dumins Karlis, Lazdins Andis.......................................................................................... 245 ENVIRONMENTAL IMPACTS OF FOREST HARVESTING OPERATIONS ALONG A GRADIENT OF MECHANIZATION Kevin J. Lemmer and Eric R. Labelle ...................................................... 254 IMPACT OF VEHICLE PASSES ON SOIL PHYSICAL AND HYDROLOGICAL PROPERTIES IN SOUTH KOREA Eunjai Lee1, Qiwen Li1, Song Eu1, Ye-Eun Lee1, Sangjun Im1,2................ 256 ALTERNATIVE PRESERVATION METHODS TO MINIMIZE DRY MATTER LOSSES AND TO MAINTAIN FUEL QUALITY DURING WOOD CHIP STORAGE Simon Lesche*, Theresa Mendel, Daniel Kuptz, Robert Mack, Hans Hartmann ....................................................................................... 263 ASSESSMENT OF FOREST SOIL HYDRAULIC PARAMETERS BY INFILTRATION EXPERIMENTS TO MEASURE COMPACTION INTENSITY OF HARVESTING TRAILS Manon Martin, Andre Chanzy, Laurent Lassabatere, Noemie Pousse, Philippe Ruch, Stephane Ruy .................................................................. 279 ANALYSIS OF FOREST ENTERPRISES IN CATALONIA Joan Martinez Trepat, Pere Navarro i Maroto; Jesus Peman Garcia, Gianni Picchi........................................................................................... 280 EFFECT OF SCREENING ON STORAGE BEHAVIOUR OF WOOD CHIPS Theresa Mendel, Daniel Kuptz*, Hans Hartmann................................... 281 EFFECTS OF SOIL CLAY CONTENT ON RUT FORMATION Sima Mohtashami, Lars Eliasson*, Erik Willen....................................... 290 WINCH-ASSIST FORWARDERS OPERATING IN BRITISH COLUMBIA: PRODUCTIVITY AND TENSION MONITORING Omar Mologni, Peter Dyson, Dzhamal Amishev, Raffaele Cavalli, Stefano Grigolato.................................................................................... 298 SKYLINE TENSION MONITORING OF CABLE YARDING SYSTEMS IN THE ITALIAN ALPS Omar Mologni, Stefano Grigolato, Andrea Rosario Proto, Giuseppe Zimbalatti, Kevin Lyons, Raffaele Cavalli............................... 299 PERFORMANCE OF GRAVITATIONAL CABLE YARDING OPERATIONS IN STEEP-TERRAIN GROUP SHELTERWOOD SILVICULTURAL SYSTEMS Cätälin Munteanu, Mika Yoshida, Stelian Alexandru Borz...................... 300 THE EUROPEAN CHAINSAW CERTIFICATE (ECC) SINCE 2009 TO 2018: DEVELOPMENT AND ACTIVITIES Francesco Neri, Fabio Fabiano, Andrea Laschi, Paolo Cielo, Rosa M. Ricart........................................................................................ 301 SMART CHAINSAW - ICT AND IOT ON MANUAL CHAINSAW OPERATION FOR SAFETY AND PRODUCTIVITY AT FORESTRY OPERATION - Toshio NITAMI, Ph.D.,University of Tokyo, JAPAN; Sooil SUK, Ph.D., Suk Engineering, KOREA ............................................................................... 302 THE EFFECT OF A STAND'S TREE VOLUME VARIATION ON HARVESTER PRODUCTIVITY Tomas Nordfjell, Jesper Pettersson, Ola Lindroos................................. 306 SUSTAINABLE FOREST OPERATIONS (SFO): A NEW PARADIGM Tomas Nordfjell1*, Enrico Marchi2, Woodam Chung3, Rien Visser4, Dalia Abbas5, Piotr S. Mederski6, Andrew McEwan7, Michael Brink8, Andrea Laschi2 . 307 MANIPULATING WORK SETTING TO REDUCE FUEL CONSUMPTION IN CTL TIMBER HARVESTING MACHINES Robert Prinz, Raffaele Spinelli, Natascia Magagnotti, Johanna Routa, Antti Asikainen........................................................................................ 311 FINAL CUSTOMER EXPERIENCE LINKED TO SUPPLY EXPERIENCE. GESTAMP BIOMASS' EXPERIENCE, RECOMMENDATIONS AND REQUESTS TO THE COMMUNITY Lucia Roca Fernandez-Vizarra................................................................ 312 AUV-SUPPORTED DELINEATION OF FOREST AFFECTED BY MIXED-SEVERITY FIRES: CREATION OF HOMOGENEOUS MANAGEMENT UNITS WITH THE TOOL HOT SPOT ANALYSIS (GI-ORD). Fernando Rossi, Gero Becker................................................................. 314 PRODUCTIVITY AND COST-EFFICIENCY OF MECHANIZING TENDING WITH CUTLINK DEVICE IN SPRUCE SEEDLING STANDS Johanna Routa, Antti Asikainen and Veli-Matti Saarinen....................... 315 DEVELOPMENT OF A SENSORIZED TIMBER PROCESSOR HEAD Jakub Sandak, Anna Sandak, Gianni Picchi........................................... 316 DIGITISING COMMUNICATION FROM HARVESTERS TO SAWMILLS IN THE GERMAN FOREST AND WOOD INDUSTRY SECTOR Prof. Dr. Ute Seeling, Dr. Hans-Ulrich Dietz, Marius Kopetzky *.......... 317 FOREST OPERATIONS IN CLIMATE CHANGE AFFECTED FORESTS Janine Schweier, Ferreol Berendt, Frauke Brieger, Udo Hans Sauter, Dirk Jaeger............................................................................................. 327 TIMBER HAULING WITH A REMOTE-CONTROLLED MINI FORESTRY CRAWLER Janine Schweier, Ferreol Berendt, Mathieu Fortin................................. 328 USE OF LARGE CAPACITY SITE PREPARATION MACHINES FOR FIRE LINE ESTABLISHMENT IN THE SOUTHERN US Mathew Smidt, Dana Mitchell, David Baker........................................... 329 THE VARIABILITY IN VISUAL PERCEPTION OF A WORKING SPACE OF A HARVESTER'S OPERATOR Janusz M. Sowa, Grzegorz Szewczyk, Jakub Groborz........................... 330 SUSTAINABILITY IMPACT ASSESSMENT OF ALTERNATIVE THINNING OPERATIONS IN MEDITERRANEAN UMBRELLA PINE PLANTATIONS. Raffaele Spinelli, Natascia Magagnotti, Janine Schweier, Bernhard Wolfslehner, Manfred Lexer................................................... 331 PRODUCTION OF MICROCHIPS AS A SURROGATE OF PELLETS: TECHNIQUES AND COST. Raffaele Spinelli, Natascia Magagnotti .................................................. 333 PROBABILITY OF DAMAGE TO REGENERATION DUE TO TIMBER HARVESTING IN THINNED STANDS Arkadiusz Stanczykiewicz, Dariusz Kulak, Krzysztof Leszczynski, Janusz M. Sowa, Grzegorz Szewczyk..................................................... 334 DEVELOPMENTS IN POST-HARVEST SITE ASSESSMENT AND THEIR POTENTIAL FOR IMPROVING OPERATIONAL AND ENVIRONMENTAL PERFORMANCE Bruce Talbot, Rasmus Astrup................................................................. 336 MODELING THE REALISTICALLY SUSTAINABLE POTENTIAL OF FOREST WOOD SUPPLIES FOR ENERGETIC USE Oliver Thees, Matthias Erni, Renato Lemm, Golo Stadelmann, Eric Zenner.............................................................................................. 339 PRODUCTIVITY, EFFICIENCY AND ENVIRONMENTAL EFFECTS OF WHOLE-TREE HARVESTING IN SPANISH COPPICE STANDS USING A DRIVE-TO-TREE DISC SAW FELLER-BUNCHER Tolosana, Eduardo1(*), Spinelli, Raffaele2, Aminti, Giovanni2, Laina, Ruben1, Lćpez-Vicens, Ignacio1.................................................... 341 POST-FIRE REGENERATED MIXED STAND THINNING AND BIOMASS HARVESTING WITH A FIXTERI FELLER-BUNDLER IN SPAIN: ENVIRONMENTAL, PRODUCTIVITY AND COST ANALYSIS Tolosana, Eduardo1(*), Laina, Ruben1..................................................... 343 WEB-BASED SERVICEFORASSESSMENTOF FORESTRY CONTRACTORS - THE CASE OF SLOVENIA Matevž TRIPLAT, Mitja PIŠKUR, Nike KRAJNC................................... 346 IMPLEMENTATION OF MEDIUM-SIZED HARVESTERS IN COPPICE STANDS: PERFORMANCE AND POTENTIAL ENVIRONMENTAL RISKS Petros A. Tsioras, Zbigniew Karaszewski, Piotr S. Mederski, Mariusz Bembenek ................................................................................. 359 LESSONS LEARNT FROM CAPACITY BUILDING RESEARCH-ACTION WITH PROFESSIONAL WOOD MOBILISERS: TACKLING THE KNOWLEDGE-TRANSFER CHALLENGE Morgan Vuillermoz, Philippe Ruch, Paul Magaud................................... 360 ANALYSING THE EFFICIENCY OF MECHANISED THINNING IN BROADLEAF STANDS Dinko Vusić, Marijo Plantak, Ivica Papa, Andreja Đuka, Tibor Pentek, Tomislav Poršinsky.................................................................................. 362 NATURAL DRYING OF ALEPPO PINE BIOMASS Dinko Vusić*, Zvonimir Benčik, Tea Kos, Željko Zečić........................... 364 MULTIPLE BIOMASS FEEDSTOCK HARVEST AND LOGISTICS IN THE NORTHEASTERN UNITED STATES Jingxin Wang.......................................................................................... 373 CALIBRATION OF A HANDHELD CAPACITANCE-BASED MOISTURE METER FOR FOREST FUEL SUPPLY MANAGEMENT *Leif Westerlund & Dan Bergström ........................................................ 374 SIMULATION OF MOBILE WOOD CHIP PRODUCTION CONSIDERING UNCERTAINTY INSIDE A SUPPLY CHAIN Mika Yoshida........................................................................................... 386 IMPROVED PLANNING FOR SILVICULTURE AND FORESTRY ENGINEERING IN CABLE CRANE OPERATIONS WITH DRONE TECHNOLOGY - PRECISION ANALYSIS AND VALIDATION OF THE SUITABILITY. Ziesak, M., P. Dietsch, M. Günter, J.-J. Thormann & C. Condrau......... 387 Posters PRODUCTIVITIES AND COSTS OF CLEAR CUTTING AND REGENERATION OPERATIONS IN UTSUNOMIYA CITY, TOCHIGI PREFECTURE, JAPAN Aruga K.*, Yamamoto T., Gunji S., Nakahata C., Saito M.................... 391 THE MECHANISMS FOR FOREST SOIL PREPARATION TO PREVENTWILDFIRES Blija Teodors........................................................................................... 403 BENCHMARK VALUES FOR FOREST ROAD NETWORKS Moritz Dreher, Michael Starke, Julia Menk, Luuk Dorren, Martin Ziesak 404 ANALYSIS OF TRUNK VOLUME DETERMINATION ACCURACY USING THE WATER IMMERSION TECHNIQUE AND 3D-SYSTEMS Florian Hohmann, Andreas Ligocki, Ludger Frerichs.............................. 406 EXPLORE AGENT BASED SIMULATION TO TACKLE CHALLENGES IN CABLE YARDING AND TRANSPORT OPERATIONS LOGISTICS Thomas Holzfeind, Christian Kanzian..................................................... 407 THE EXPERIENCE OF CLEAR-CUTTINGS AND ITS INFLUENCE ON NATURAL REGENERATION IN THE NORTHERN TAIGA FORESTS OF THE ARKHANGELSK REGION Aleksey Ilintsev, S . Tretyakov, S. Koptev, A. Bogdanov..................................409" USE OF LINE INTERSECT SAMPLING METHOD FOR QUANTITATIVE ESTIMATION OF LARGE WOODY DEBRIS Prof. Sergey P. Karpachev, Prof. Maksim A. Bykovskiy................ 424 ASSESSING INTER VISITOR-GROUP CONFLICT POTENTIAL ON FOREST ROAD NETWORKS B.Kisfaludi, P. Primusz, J. Peterfalvi..................................................................443 MODERN EQUIPMENT FOR FOREST SURVEYING AND MAPPING T. Bazso , P. Primusz, G. Brolly................................................................................................................................443 THE EUROPEAN FOREST FIRE FIGHTING COUNCIL (EUFORFIRE) AS CONTINENTAL REFERENCE POINT FOR DISCUSSION ON FIRE FIGHTING ORGANIZATION AND TRAINING ACTIVITIES Andrea Laschi, Cristiano Foderi, Enrico Marchi..........................................................................444 PLANTING AND AGRO-TECHNICAL TENDING PRODUCTIVITY COMPARISON IN DIFFERENT SOIL PREPARATION METHODS USING DIFFERENT PLANTING MATERIAL. Kristaps Makovskis, Dagnija Lazdina..................................................... 445 THE MOISTURE CONTENT OF FOREST FUELS DURING FIRE SEASON IN HEMIBOREAL FOREST ZONE IN LATVIA Kitenberga Mara, Donis Janis, Snepsts Guntars, Dzerina Baiba,~......- .............447 EXTREME METEOROLOGICAL PHENOMENA AND THEIR IMPLICATIONS ON FOREST ECOSYSTEMS IN TRANSYLVANIA (CENTRAL ROMANIA) Marina Viorela Marcu, Gabriela Codrina Ti^ä......................................... 448 EVALUATION OF HEARTROT CAUSED PHELLINUS PINIAND RELATED YIELD LOSS IN PINUS SYLVESTRIS STANDS WHEN WOOD POLES FOR POWER LINES ARE HARVESTED Ziedonis Miklaševičs............................................................................... 449 DEVELOPING INFORMATION SHARING SYSTEM FOR JAPANESE FORESTRY Masahiko Nakazawa, Yukari Matsumura, Hiroko Muneoka, Takumi Uemura, Chikashi Yoshida, Seishiro Taki, Yuji Ikami, Kiyohiko Fujimoto, Wataru Tanaka, Yutaka Kanazawa, Norio Shirai .............................................................. 461 CHOOSING THE MOST SUITABLE SPECIES FOR PLANTATION USING MULTI-CRITERIA DECISION ANALYSIS Maryam Niknejad1*, Asghar Fallah2. Soleiman Mohammadi Limaei3 .... 462 THE INDUCTION FROM MANMADE JAPANESE LARCH FOREST TO NATURAL REGENERATION LARCH FOREST -COMPARISON OF THE COST WITH PLANTING- Shinjiro Oya, Kayo Shimizu..................................................................... 476 DENDROMASS4EUROPE (D4E) - SHORT ROTATION PLANTATIONS FOR THE BIOECONOMY Raffaele Spinelli, Gianni Picchi, Natascia Magagnotti............................ 477 TECH4EFFECT (T4E) - PROFITABLE AND SUSTAINABLE EUROPEAN FOREST MANAGEMENT Raffaele Spinelli, Natascia Magagnotti, Giovanni Aminti....................... 479 THE DYNAMICS OF CHANGES IN THE RANGE OF PERIPHERAL BLUE STAIN IN SCOTS PINE WOOD (PINUS SYLVESTRIS L.) OBTAINED WITH THE USE OF THE HARVESTER Grzegorz Szewczyk, Robert Jankowiak, Bartosz Mitka, Piotr Božek, Piotr Bilanski, Dariusz Kulak, Anna Barycza, Grzegorz Kunys........................ 480 THE MECHANISMS FOR FOREST SOIL PREPARATION TO PREVENTWILDFIRES. Blija Teodors........................................................................................... 481 REGIONAL NETWORK DEVELOPMENT FOR SUSTAINABLE WOOD MOBILIZATION Martin Ziesak, Moritz Dreher, Anthony Salingre.............................. 482 WEB-BASED SERVICEFORASSESSMENTOF FORESTRY CONTRACTORS - THE CASE OF SLOVENIA Matevž TRIPLAT, Mitja PIŠKUR, Nike KRAJNC Slovenian forestry institute, Department of forest technique and economics. Večnapot 2, SI-1000 Ljubljana matevz.triplat@gozdis.si, mitja.piškur@gozdis.si, nike.krajnc@gozdis.si Abstract: This article presents web-based information system, designed to assess the quality of forestry work performance. The web-based information system, calledMojGozdar, represents and innovative approach to a more transparent service market. MojGozdar offers support in the search for forestry services. At the moment, the system incorporates over a thousand forestry contractors, offering diverse forestry services. The MojGozdar system covers a three-level sustainability assessment of the forestry contractors in a simple, clear, and objective way. On the first level, all involvedforestry contractorsget a formal suitability assessment following the traffic lights principle. The assessment made by a professional qualified assessor represents the second assessment level. The main principle of an independent professional assessment will be sustainable forest management and achievement of a higher standard in social, economic, and environmental aspects of work execution. Forestry contractors, who legally and formally meet the basic conditions, i.e. who were assessed as adequate at the first assessment level, can join the second level. The third sustainability assessment level is intended for the customers to present their experiences or opinions about the quality of the provided services. The comprehensive assessment system should increase motivation among the forestry contractors in competition and quality performance of works in forests. At the same time, this is a comprehensive system for the providers' quality objective assessment, also of the additional possibility for evaluating offers for work in the state-owned forests, where offered price is the only criterion at the moment. Keywords: work quality, adequacy of service providers, services, forestry, sustainable management, information system, INTRODUCTION In Slovenia, the forestry services market is highly dynamic. Owing to the rapid changes and the emergence of increasingly new forestry contractors, abuses and frauds are possible. Problems arise (particularly) during increased demand for services upon major surface disturbances (e.g. ice storms, bark beetle attacks, windbreaks), when individual forest owners (e.g. owners who do not practice active forest management) have no information on service providers in terms of their quality and reliability. Particularly small forest owners who require forest services only rarely and have no experience in forest management, opt for a certain forestry contractoron the grounds of their intuition and through personal acquaintances (recommendations by a district forester, neighbour or friend). It can be expected that the service market in the sphere of forestry work will be additionally restructures after the changes taking place in state-owned forest management arrangement. In Sweden (Sääf&Norin, 2013), the structure (number and characteristics) was altering in the period from the 1960s to 1990s from independent providers with horses to larger forest companies that had their own machinery and employed workers, to workers who worked for forest companies but had their own machines, while in the last phase the workers became totally independent. With this kind of changes, productivity distinctly increased as well. Qualified, motivated and well-informed forestry contractors are crucial basis for cost-effective and environmentally-friendly forest management. On the one hand, forestry contractors are liable to pay regard to the legislation and environmental aspects of forestry work, while on the other hand the greater part of responsibility lies on forest owners. One of the basics in certification schemes, for example, is that the forest owner is responsible for providing utter compliance with forest management standard demands (e.g. PRFC and FSC). From the aspect of assessing the companies that carry out forestry work, their assessment is very complicated owing to the extensive impact on the economics of production as well as on social and environmental aspects of forest management. The aspects of work implementation and, in turn, the environmental suitability is assessed only indirectly with tools that can be defined as a method of assessing the products' life cycle. This method is a process with which the environmental burdens, which are related to the production of a product or service, are evaluated, in order to ascertain how much energy and materials relative to the type and quantity is needed, what are the types and quantities of waste and emissions into the environment, and what are the potential consequences for the environment (Košir, 1999: 92-93). On the basis of annual reports by the Slovenian forestry inspection and annual reports by the Slovenia Forest Service (ZGS) there is no sign that the quantity of forestry work in Slovenian forest management would be in any way problematic or that there are major deviations from the stipulations of the forestry legislation, especially if the estimation that about 100,000 forest owners are felling trees in the forests each year is taken into consideration (with 41,589 Agricultural holdings harvesting forest timber assortments according to the Statistical Office of the Republic of Slovenia, 2016). 2. AN OVERVIEW OF PAST EXPERIENCES AND RESEARCH In Germany (as in the case of Bavaria)(Borchert &Benker, 2015a), small-sized enterprises prevail on the forest service market, most often self-employed forestry contractors. On average, they carry out services in the areas smaller than 1,000 ha and implement them in the local environment (at a distance of up to 20 kilometres from the company's seat). Apart from often utilizing old and worn out mechanization, they are subjected to intense competition in work acquisition. The recent analysis of this economy segment in Bavaria (the questionnaire embraced 10% of the companies) has shown (Borchert &Benker, 2015b) that owing to the fact that the main role in the acquisition of work on the market is played by the price of services, the quality of the implemented work is falling rapidly, even though the very state of the forest upon the carried-out work is one of the key issues of sustainable forest management. The researchers in Slovenia (Košir et al., 1996) have been devoting their attention to assessing the quality of forestry contractors and possible assessment criteria for concessions in the state-owned forests. The practical assessment of the quality of the carried-out work abroad either focuses on the evaluation of damages in trees and soil during the production phases of skidding to the forest road or, recently, on inspecting the contractors' performance and the quality of the carried-out work relative to the selected indicators within the framework of FSC and PEFC certification schemes (Seizinger, 2013; DFSZ, 2016). The latter controls embrace only the contractors who implement their services in certified forests. On the basis of FSC and PEFC standards, ISO 9000 quality standards (quality management), ISO 9001 (quality work with the customers), ISO 19011 (methods of verification) and ISO 17021 (evaluation of quality system) in Germany, the certificate of forest service quality has been introduced in Germany. In the past, a few attempts at evaluating the contractors' performance on the basis of surveying the working site upon the carried-out service according to the 'Bonus-Malus' principle (Ofner, 2005) have been made, but this kind of approach has not established itself to a large extent. Theoretically, wood is a sustainable renewable natural resource, with its production and processing burdened, in practice, by numerous negative influences. These are most comprehensively encompassed by the life cycle assessment (LCA) of wood products that also include the quality aspects of the execution of works. Although the LCA methods are well known in forestry, they have failed to reach a prominent position in assessing the quality of forestry work in practice (Heinimann, 2012; Cosola in sod., 2016). Owing to the great significance of the quality of the carried-out work from the aspect of providing for compliance with the requirements of certification schemes for forest management, both certification schemes (FSC and PEFC) are also developed for independent certification of forestry contractors. An emphasis in these schemes lies on social aspects and on utter compliance with the legislation. Apart from it, forestry contractors are liable to carry out, in certified forests, their work in compliance with the provisions of certification schemes, i.e. to provide for compliance with the provisions related to social, environmental as well as economic aspects. From the environmental aspects, the greatest emphasis lies on the protection and conservation of water sources. In the European Commission's document "Corporate Social Responsibility: A business contribution to Sustainable Development (2002)", designed for the promotion of European orientation for social responsibility of businesses or organizations, the latter is defined as a concept with the aid of which companies incorporate, on voluntary basis, social and environmental issues into their business as well as into their relationships with stakeholders. According to ISO26000:2010 standard, the definition of social responsibility reads as follows: Social responsibility is responsibility of a business or organisation for the influences of its decisions and activities on the society and the environment, which through transparent and ethical conduct contributes to sustainable development, including the society's health and well-being; takes into consideration the stakeholders expectations; is in accordance with valid legislation and international norms of conduct; is incorporated into the entire organisation and implemented in all of its relations (CEC, 2010). The quality of forestry contractors is relevant not only for part of private forests, but also in state-owned forest management, where the main criterion is currently the offered price due to the rules of public service contracts. This aspect is also drawn attention to, for example, in the Latvian state-owned company Latvijasvalstsmeži (Gercans, 2013). One of forestry companies in Slovenia that assess the quality of the carried-out work is the GozdnogospodarstvoBled, d.o.o. The company collects the users' opinions about the quality of its services (GG Bled, 2018) and methodically correlates the quality of work with remuneration of its production workers (Soklič, 2015). Recently, we have been given good conduct instructions in Slovenia for individual environmentally demanding technologies (Krč et al., 2014; Košir, 2007). In Slovenian forests, the contractors are introducing new machines and technologies, which are marketed as environmentally friendly abroad (Visser & Stampfer, 2015), but in practice the service commissioners have no chance of checking their adequacy in our specific conditions. WEB-BASED INFORMATION SYSTEM MOJGGOZDAR Through the research project entitled "The system of assessing the quality of forestry contractors" project groupstrive for the development of tools that would contribute to a greater competitiveness of the forestry sector in terms of social responsibility, economic effectiveness and environmentally friendly forest management. The web-based information system for assessing the quality of forestry contractors, which will be utilized during the project's implementation, is an innovative approach to a more transparent service market. It should be simple to use and should enable an effective transfer of information's to end users. Furthermore, the system is to contribute to the correlation of supply and demand and to provide the users with a possibility of selecting the most suitable contractor, as well as to promote forestry contractordsand services carried out by them. The system users, as the commissioners of forestry services, will actively contribute, with their ratings, to a greater motivation among forestry contractors for a more sustainableoriented actingon the market. At the end of 2017, an important milestone was reached by the project through the introduction of web-based information system named MojGozdar (in translation: MyForester). It is publicly accessible at www.mojgozdar.si (Figure 2). During the project, it will function as a pilot system. MojGozdar is intended for all internet visitors. By registering with the MojGozdar web system, they become members, who may access all functionalities of the MojGozdar system and also become commissioners of forestry services. MojGozdar offers support to the users in their search for forestry services, such as chainsaw felling, tractor harvesting, silvicultural works, cable harvesting, machine felling, wood chip production (chipper), and forest road construction. The membershave the right of accessing the contractors' profiles and data correlated with them. They can also send inquiries about individual forestry services to various forestry contractors, who had already joined the MojGozdar system. The users are forest owners or managers of forests and other wooded areas, who wish to get, via the MojGozdar web-based system, offers for selected services. MojGozdar incorporates forestry contractors who are registered for performing forestry servicesand have been legally checked prior to the beginning of their activities by the competent forestry inspection (The Inspectorate of the Republic of Slovenia for Agriculture, Forestry, Food and the Environment - IKGLR). According to Slovenian legislation each contractor is responsible to assure professional competence of their workers and certifications needed for performing various works that regulate safety and health at work, working equipment and personal protective equipment. On the basis of certifications submitted by forestry contractors, forest inspections regularly supplement the list of contractors who fulfil the minimal conditions, as well as the list of contractors that had been issued a written order prohibiting them to carry out their work (IKGLR, 2018). The forestry contractors not registered by forestry inspection (e.g. transport of wood and wood chips production) have been incorporated on the basis of the service market research. 7" Moj Figure 1: Entry page of the web-based system MojGozdar.si 3.1 Sustainability assessment of the quality of forestry contractors Most suitable for the sustainability assessment of forestry contractors is the combined evaluation, which embraces economic (as the most important ones in the selection), social (following the example of the concept of companies' social responsibility) and environmental aspects. The MojGozdar system will embrace a three-level sustainability assessment of contractors in a simple, transparent and objective manner. Hereinafter, the evaluation mode based on different data sources is presented. 3.1.1 Level 1 - Formalsuitabilityofforestrycontractorsbasedonavailabledatasourcesonbusinesse ntities During the first partof the project, the automatic evaluation of forestrycontractors was created according to the traffic lights principle using databases of the Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services (AJPES), Financial Administration of the Republic of Slovenia (FURS) and the Inspectorate of the Republic of Slovenia for Agriculture, Forestry, Hunting and Fishing (IKGLR). At the moment (June 2018) more than 1300 forest contractors are included in this first level of evaluation. Figure 2 denotes information flow of the first level assessment of the MojGozdar system. The evaluation is daily updatedon the basis of changes occurring in any of related databases. Figure 2: Schematic display of formal classification of forestry service providers relative to the publicly accessible data (Level 1). The assessment according to the traffic lights principle is regularly updated and is accessible by all users (from December 2017 on). The basic conditions that are to be fulfilled for each individual rating are defined in Table 1 and graphically presented in Figure 3. Table 1: Evaluation of forestry contractors' suitability according to the traffic lights principle Ф Green light denotes forestry contractors that fulfilled all requirements during inspection, are not on the list of tax debtors, and are legal entities according to the Business Register of Slovenia. • Yellow light denotes forestry service providers that are not on the list of tax debtors, are legal entities according to the Business Register of Slovenia, and are registered for relevant activities per standard classification of activities. One should note, that yellow light denotes the companies of which no official record is kept by forestry inspection. These are, for example, the companies offering the service of producing wood chips, wood transport entrepreneurs. • Red light is a warning sign that the contractor has been prohibited, by order, from carrying out at least one of the registered forestry activities (the activity thatis prohibited is marked separately),or is tax debtor, or is non-active legal entity according to the Business Register of Slovenia, or has not registered relevantactivities per standard classification of activities. — * .t & ђс L-e Figure 3: An example of evaluation display according to the traffic lights principle in the MojGozdar system 3.1.2 Level 2 - Professional assessment of the suitability of forestry contractor The second partcomprises the methodology of conferring independent professional rating. In the second level of assessment, all contractors who were rated as suitableduring the first level can take part, i.e. those that received green or yellow light. The main principle of independent professional assessment will be fulfilment of measures of sustainable forest management by achieving higher standard in social, economic and environmental aspects (Figure 4). The guidance in the method will be independence of ratings, the principle of equality and compliance with criteria that are crucial for quality implementation of forest work and can help the users in their final selection of forestry contractor. Figure 4: The principles of sustainability are the main guidance in the development of independent professional rating methodology (Source: Wikipedia). On the basis of the survey of hitherto research and coordination workshops with the stakeholders' representatives, a proposal of principles, criteriasand indicators was made. The participators in its preparation were experts from the Faculty of forestry (a partner in the project) and other institutions such as IKGLR, Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia, Institute for Nature Conservation, Slovenia Forest Service, representatives of major contractors, and representatives of the company Slovenskidržavnigozdovi (Slovenian State-owned Forests). Final result of coordination with the stakeholders is the hierarchic list, which embraces three principles, eight criteria and twenty-nine indicators (Figure 5). In the second round, an extended group of the stakeholders' representatives will set measures for the selected principles, criteria and indicators on the basis of methods for multi-criteria decision making. Result of the second round will be the participative set criteria for the sustainability assessment of forestry contractors. In the final round, the project group will prepare guidelines for a professional sustainability assessment of forestry contractors. These guidelines will be intended, on the one hand, for experts for them to objectively assess whether the evidences submitted by contractors correspond, partially correspond or do not correspond with individual indicators. On the other hand, the guidelines will serve forestry contractors as a document on the basis of which they will be able to improve their business practice in terms of social responsibility, economic justification and environmental suitability. The sum of measures (points) will denote a composite assessment, which is conferred according to the principle of categorization of the accommodation facilities (with categories/stars) (Rules on categorization of..., 2008). The composite assessment will be presented along with other publicly accessible data on legal entities. Let us underline, however, that the independent professional assessment is withdrawn and not conferred to legal entities for which it is established that they do not meet the conditions for any reason to be given green or yellow light (first level of assessment). Figure 5: Schematic display of independent professional assessment of business entities relative to the indicators and criteria collected with entry into »mojgozdar.si« system 3.1.3 Level 3 - Assessment of the customer's satisfaction with the carried-out service On the MojGozdar system, experiences and opinions concerning the quality of the carried-out service can also be conveyed by the MojGozdar system users. The average rating obtained from the users (third level) will be published together with the acquired measures (third level assessment) of the forestry contractor. It is envisaged that the users assess the contractors who have preliminarily registered with the MojGozdar system. Assessment is possible with the use of online questionnaire. The project group believes that assessment of the user's satisfaction (third level) is, together with the independent professional assessment(second level), crucial for a solid selection of forestry contractor as well as is a key information that can tell the contractor seeker most about an individual legal entity. CONCLUSIONS Idea is to make the MojGozdar information system a central information portal of the forestry contractors in Slovenia and that it shall not be intended for the service users only, but also for education and information purposes as well as for networking of a wider public. Through checking the suitability of forestry contractors, the project will contribute to better services on the market. Furthermore, it will contribute to a greater recognisability of Slovenia, given that in future the project group will strive to extend the system also over the border to the neighbouring countries. Control over forestry contractors and their ratings would benefit not only private forest owners but also the companies managing the state-owned forests. With return information of a state-owned company on the service quality, private forest would hugely gain as well. With its ratings, the MojGozdar system would also benefit the contractors of forestry services as promotion of their quality and reliability. The research project entitled »The system of assessing the quality of forestry contractors« enables active participation in the system's development through incorporation of stakeholders and consideration of their knowledge and experience in the system's structuring. The MojGozdar web-based system will enable its users to exert influence on the assessment of forestry contractors by assessing their services. Great importance is given to the credibility of assessments and, in turn, prevention of abuses in the inclusion of the system's users in the pricing of the contractors' services.. Last but not least, the MojGozdar system will also be a promotion of forestry contractors. REFERENCES Borchert H., Benker K. 2015a. Forstunternehmen in Bayern. Forst und Technik. Issue 4. DeutscherLandwirtschaftsverlag GmbH: 18-22. Borchert H., Benker K. 2015b. The economic situation of forest contractors in Bavaria. Proceedings of the 48th FORMEC Symposium 2015: Challenges in forestry 4.-8. October2015, Linz. Avstrija: 31-34. CEC. 2001. Commission of the European Communities: Green Paper on Promoting a Europea Framework for Corporate Social Responsibility, https:// europa.eu/rapid/press-release_DOC-01 -9_en.pdf (June2016). Cosola G., Grigolato S., Ackerman P., Monterotti S., Cavalli R. 2016. Carbon Footprint of Forest operations under Different Management Regimes. Croatian Journal of Forest Engineering, 37, 1: 201 -217. DFSZ. 2016. DeutschesForst-Service-Zertifikat - Systembeschreibung 2016, VdAWBeratungs- und Service GmbH: 19 p. Gercans J. 2013. JSC Latvia's State Forests Logging Service Procurement Principles and Challenges. Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, 11-13 November 2013, Norway: 15. GG Bled. 2018. Gozdnogospodarstvo Bled, http://www.ggbled.si/sl/odkup-lesa/vprasalnik-dobavitelji.html (February2018) Heinimann H. R., 2012. Life Cycle Assessment (LCA) in Forestry - State and Perspectives, Croatian Journal of Forest Engineering. 33, 2: 357-372. Krc J., Begus" J., Primozlc J., Levstek J., Papler-Lampe V., Klun J., Mihelic M. 2014. Vodiladobregaravnanjapristrojnisecnji. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehnis"kafakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljivegozdnevire: 38 p. Košir B. 2007. Vodiladobregaravnanjaprispravilulesa z žicnicoSyncrofalke s procesorjem Woody 60. Koncnoporociloprojekta, Gospodarskointeresnozdruženjegozdarstva, Ljubljana: 28 p. Košir B. 1999. Ocenaživljenjskegakrogaproizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zbornikgozdarstva in lesarstva. 59: 89-120. Košir B., Winkler I., Medved M. 1996. Kriteriji za ocenjevanjekakovostiizvajalcevgozdnih del. Zbornikgozdarstva in lesarstva. 51: 7-26. IKGLR. 2018. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Izvajanje del v gozdovihhttp://www.ikglr.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_del_v_gozdovi h/ (February2018) Ofner H. 2005. Bonus-/Malus-System fürHarvestereinsätze, BFW-Praxisinformation, 7: 13-14. Prislan P., Krajnc N., Piškur M., Triplat M. 2015. Shema S4Q (Support for quality / podpora za kakovost). Dokumentacijacertifikacijskesheme. Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana: 15 p. Sääf M., Norin K. 2013. The Business Between Contractors and Clients Contractor Forestry. Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, 11-13 November 2013, Norway: 6-7 Seizinger E. 2013. Lohnunternehmerzertifizierung in FSC-Wäldern - Erläuterung der aktuellenRegelungen, Forest Stewardship Council Arbeitsgruppe Deutschland e.V., F000213, Das ZeichenfürverantwortungsvolleWaldwirtschaft: 2 p- Soklič I. 2015. Analizaobstojecegasistemanagrajevanjadelavcev v gozdniproizvodnji GG Bled, Diplomskodelo. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljivegozdnevire: 87 p. Triplat M., Krajnc N. 2014. Hands on guidelines on the improvement of biomass SCORPS: (experiences, best practices, challenges and opportunities). Končnoporočilopriprojektu Sustainable networks for the energetic use of lignocellulosic biomass in South East Europe, WP4: 77 p. Pravilnik o kategorizacijinastanitvenihobratov. 2008. Ur. l. RS, št. 62/2008. Visser R., Srampfer K. 2015. Expanding Ground-based harveting onto Steep terrain: A Review. Croatian Journal of Forest Engineering, 36, 2: 321-331. Implementation of medium-sized harvesters in coppice stands: Performance and potential environmental risks Petros A. Tsioras, Zbigniew Karaszewski, Piotr S. Mederski, Mariusz Bembenek Wood Technology Institute. Poland z_karaszewski@itd.poznan.pl Abstract: Coppice forests are an example of the pronounced intervention of humans in forest ecosystems. This intervention has served human purposes for thousands of years by providing a large variety of wood and non-wood products, thus serving as an important factor in the survival of rural communities. In recent decades, in some parts of Europe, the management of coppice forests has been abandoned due to socioeconomic changes. This has resulted in aged coppice stands, whose potential to provide wood products remains unutilized just as the demand for wood and wood-based products is rising. A possible solution to this problem could be the introduction of small- and medium- sized harvesters in coppice stands. However, thus far, there has been limited research on the topic. The study was carried out in one oak and two alder coppice stands in Northeast Poland, harvested using a TBM PREUSS 84V.II 6WD harvester. Time consumption was investigated by means of time studies. The results show a wide range of productivity rates: 10.43m3/PMH0 (9.30m3/PMH15) for site 1 (oak), 4.99m3/PMH0 (4.29m3/PMH15) for site 2 (alder) and 3.76m3/PMH0 (3.13m3/PMH15) for site 3 (alder). Furthermore, the environmental impact of the harvesting operations was recorded. Tree dimensions and form were found to affect the performance of the harvester. The skills of the harvester operator influenced the environmental impact on the harvesting site. Excessive rutting was observed when there was a higher soil moisture content, raising the central issue of the human factor in forest work. Limited work experience or work technique can lead to the increased frequency of machine breakdowns and lower work performance. Analysis of the results suggests that the introduction of mechanized harvesting in coppice stands should be the result of careful consideration by the forest enterprise, otherwise poor financial outcomes and a negative environmental impact might be expected. Keywords: Medium-sized harvester, oak, alder, production rates, rutting, Poland Strokovna razprava GDK 308+302 Spletni informacijski sistem MojGozdar.si Web-Based Information System MojGozdar.si Matevž TRIPLAT1, Mitja PIŠKUR2, Nike KRAJNC3 Izvleček: Triplat, M., Piškur, M., Krajnc, N: Spletni informacijski sistem MojGozdar.si; Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 3. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 21 Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Prispevek predstavlja spletni informacijski sistem, namenjen ocenjevanju kakovosti izvajanja del v gozdarstvu. Spletni informacijski sistem, imenovan MojGozdar, je inovativni pristop k večji transparentnosti trga storitev. MojGozdar nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Trenutno je v sistem vključenih nekaj več kot tisoč izvajalcev, ki nudijo različne gozdarske storitve. Sistem MojGozdar bo zajemal tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. V prvi stopnji vsi vključeni izvajalci dobijo pravno formalno oceno ustreznosti po načelu semaforja. Drugo stopnjo ocenjevanja predstavlja neodvisna strokovna ocena s strani strokovno usposobljenega presojevalca. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene bo trajnostno gospodarjenje z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo izvajalci, ki pravnoformalno ustrezajo osnovnim pogojem, torej so v prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni kot ustrezni. Tretja stopnja ocenjevanja je namenjena naročnikom storitev, da predstavijo izkušnje ali mnenje o kakovosti opravljenih storitev. S celovitim sistemom ocenjevanja naj bi pripomogli k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delo na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Hkrati je celovit sistem objektivne presoje kakovosti izvajalcev, tudi dodatne možnosti za vrednotenje ponudb za delo v državnih gozdovih, kjer je trenutno edino vodilo najnižja ponujena cena. Ključne besede: kakovost del, ustreznost izvajalcev, storitve, gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje, informacijski sistem, Slovenija Abstract: Triplat, M., Piškur, M., Krajnc, N: Web-Based Information System MojGozdar.si; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 76/2018, vol 3. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 21 Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. This article presents web-based information system, intended for assessing the quality of forestry work performance. Web-based information system, called MojGozdar, represents and innovative approach to a more transparent service market. MojGozdar offers support in the search for forestry services like motor saw felling, harvesting by tractor, silvicultural works, cable harvesting, machine felling, wood chip production (chipper), and forest construction. At the moment, the system incorporates over a thousand providers, offering diverse forestry services. MojGozdar system will cover a three-level assessment of the service providers in a simple, clear, and objective way. On the first level, all included service performers get a legal/formal suitability assessment following the traffic lights principle. Professional assessment by a professional qualified assessor represents the second assessment level. The main principle of an independent professional assessment will be sustainable forest management and achievement of a higher standard in social, economic, and environmental aspects of work execution. Service providers, who legally and formally meet the basic conditions, i.e. who were assessed as adequate in the first assessment level, can be incorporated into the second level. The third assessment level is intended for the customers to present their experiences or opinion about the quality of the provided services. The comprehensive assessment system should increase the motivation among the forestry work providers in competition and quality performance of works in forests. At the same time, this is a comprehensive system for providers' quality objective assessment, also of the additional possibility for evaluating offers for work in state owned forests, where the lowest offered price is the only guidance at the moment. Key words: work quality, adequacy of service providers, services, forestry, sustainable management, information system, Slovenia 1 IZHODIŠČA V Sloveniji je trg gozdarskih storitev dinamičen. Zaradi hitrih sprememb in pojavljanja vedno novih izvajalcev so mogoče zlorabe in prevare. Težava se (še posebno) izkaže pri povečanem povpraševanju po storitvah ob veliko površinskih motnjah (npr. žledolom, napad podlubnikov, vetrolom, itn.), ko posamezni lastniki gozdov (npr. lastniki, ki ne gospodarijo aktivno) nimajo informacij o ponudnikih storitev in njihovi kakovosti ter zanesljivosti. Naročniki storitev, predvsem manjši lastniki gozdov, ki redkeje potrebujejo storitve in nimajo izkušenj z gospodarjenjem z gozdom, se odločajo predvsem po po intuiciji in osebnih poznanstvih (»ustno priporočilo revirnega gozdarja, soseda ali znanca«). Lahko pričakujemo, da se bo trg storitev na področju gozdarskih del dodatno prestrukturiral po spremembah organiziranosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Na Švedskem (Sääf in Norin, 2013) se je struktura (število in značilnosti) od 60. do 90. let prejšnjega stoletja spreminjala od samostojnih izvajalcev s konji do večjih gozdarskih podjetij, ki so imela lastne stroje in zaposlene delavce, do tega, da so delavci v gozdarskih podjetjih imeli lastne stroje, v zadnji fazi pa so delavci postali samostojni. S takimi spremembami se je izrazito povečevala tudi produktivnost. Usposobljeni, motivirani in dobro informirani izvajalci gozdarskih del so osnova za stroškovno učinkovito in okolju prijazno gospodarjenje z gozdovi. Izvajalci gozdarskih del morajo spoštovati zakonodajo in okoljske vidike dela v gozdu, po drugi strani pa je večina odgovornosti na lastniku gozda. Pri certifikacijskih shemah je na primer eno osnovnih izhodišč, da je lastnik gozda odgovoren za zagotavljanj e skladnosti z zahtevami standardov za gospodarjenje z gozdovi (npr. PEFC in FSC). Z vidika presojanja podjetij, ki izvajajo gozdarska dela, je zaradi obsežnega vpliva na ekonomiko pridobivanja ter socialne in okoljske vidike gospodarjenja z gozdovi ocenjevanje le-teh zapleteno. Vidike izvajanja del in s tem okoljsko primernost le posredno presojamo z orodji, ki jih lahko opredelimo kot metoda ocene življenjskega kroga proizvodov. Metoda ocene življenjskega kroga je proces, s katerim ovrednotimo obremenitve okolja, povezane s proizvodnjo izdelka ali storitve, tako da ugotovimo, koliko energije in materialov glede na vrsto in količino je potrebno, kakšne so vrste in količine odpadkov ter emisije v okolje in kakšne so morebitne posledice za okolje (Košir, 1999: 92-93). Na primer: poraba energije na funkcionalno enoto kaže na sodobnost strojev in tehnologij pridobivanja lesa. Na podlagi letnih poročil gozdarske inšpekcije ter letnih poročil Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ni zaznati, da bi bila kakovost gozdarskih del pri gospodarjenju z gozdovi problematična ali da bi bila večja odstopanja od določil Zakona o gozdovih, še posebno, če upoštevamo oceno, da na leto v gozdovih seka okrog 100.000 lastnikov gozdov (50.000 kmetijskih gospodarstev je pridobivalo sortimente po Popisu kmetijstva 2000). V Sloveniji zaenkrat ne moremo govoriti o večjem obsegu praktičnega presojanja kakovosti izvajalcev del. Nekatera redka podjetja zbirajo mnenje uporabnikov o kakovosti njihovih storitev, dostopna so tudi vodila dobrega ravnanja za posamezne okoljsko zahtevnejše tehnologije. Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije (v nadaljevanju GIS) se z idejo o enotnem vrednotenju izvajalcev del v gozdarstvu ukvarjamo že nekaj časa. Pobuda je bila predstavljena na posvetu Izzivi gozdne tehnike 2016 in bila deležna spodbudnih odzivov udeležencev, in sicer predstavnikov ciljnih skupin s področja gozdarstva in predelave lesa. Udeleženci so z odgovori na anonimnem anketnem vprašalniku izrazili svoje strinjanje z idejo o portalu za izvajalce del v gozdarstvu. Več kot 50 % udeležencev posveta je kot pomembno ali 1 M. T., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenij a. matevz.triplat@gozdis.si 2 Mag. M. P., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. mitja.piskur@gozdis.si 3 Dr. N. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. nike.krajnc@gozdis.si zelo pomembno označilo trditev, da je bonitiranje gozdarskih podjetij koristno. Čeprav je pridobivanje lesa relativno enostaven proizvodni proces, ostaja vprašanje ocenjevanja kakovosti del vsaj na praktični ravni relativno nedorečeno. Potrebujemo preproste, vsakomur dostopne in korektne metode ocenjevanja izvajalcev, ki pa bodo zajemale vse bistvene vidike za izbiro in promocijo kakovostnih izvajalcev storitev v gozdni proizvodnji. 2 PREGLED DOSEDANJIH IZKUŠENJ IN RAZISKAV Na trgu gozdarskih storitev v Nemčiji (na primeru Bavarske) (Borchert in Benker, 2015a) prevladujejo mala podjetja, največkrat samozaposleni izvajalci del. V povprečju opravljajo storitve na površini, manjši kot 1.000 ha in opravijo storitve v domačem okolju (v oddaljenosti do 20 kilometrov od sedeža podjetja). Pogosto imajo staro ali izrabljeno mehanizacijo, sočasno pa so pri pridobivanju del izpostavljeni veliki konkurenci. Nedavna analiza tega segmenta gospodarstva na Bavarskem (anketa je zajela 10 % podjetij) je pokazala (Borchert in Benker, 2015b), da zato, ker ima pri pridobivanju dela na trgu najpomembnejšo vlogo cena storitve, kakovost izvedbe del nazaduje, čeprav je prav stanje gozda po opravljenih delih eno od bistvenih vprašanj trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Načinu ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih del in možnih meril ocenjevanja so se raziskovalci v Sloveniji (Košir in sod., 1996) posvečali ob uvajanju koncesij v državnih gozdovih. Zaradi celovitosti posegov v gozdove v okviru koncesijskih razmerij so bila med zaključnimi ugotovitvami opredeljene: zahteva po celoviti presoji izvajalcev gozdarskih del, vsakoletna objava lestvice izvajalcev gozdarskih del, stalnost spremljanja kakovosti zainteresiranih izvajalcev in neodvisna usposobljena skupina ocenjevalcev. Celovito spremljanje kakovosti izvajalcev gozdarskih del bi temeljilo na točkovanju in zbiranju podatkov. Oceno izvajalca bi sestavljali tehnološki, kadrovski, okoljski in ekonomski vidik presoje ustreznosti izvajalca gozdarskih del. Za posamezne vidike so bili predlagani vprašalniki za zbiranje podatkov neposredno od izvajalca, kjer so posamezna vprašanja obravnavala njegov odnos do gozda, družbenega okolja, tehnologije, gospodarnosti dela ali celovite organizacije podjetja. Koncept v praksi ni zaživel. Praktično vrednotenje kakovosti izvedbe del v tujini bodisi osredotočajo na ocenjevanje poškodb drevja in tal v proizvodnih fazah spravila lesa do kamionske ceste ali v zadnjem času na preverjanje kakovosti izvajalcev in kakovosti opravljenih del glede na izbrane kazalnike v okviru certifikacij-skih shem FSC in PEFC (Seizinger, 2013; DFSZ, 2016). Slednje kontrole zajemajo le izvajalce, ki opravljajo storitve v certificiranih gozdovih. Na podlagi standardov FSC, PEFC in standardov kakovosti ISO 9000 (kakovostno upravljanje), ISO 9001 (kakovostno delo s strankami), ISO 19011 (načini preverjanja) in ISO 17021 (ocenjevanje sistema kakovosti) v Nemčiji uvajajo certifikat kakovosti gozdarskih storitev. V preteklosti je bilo v Avstriji nekaj poskusov vrednotenja izvajalcev del na podlagi pregleda delovišča po opravljeni storitvi po načelu 'Bonus-Malus' (Ofner, 2005), a se tak pristop ni uveljavil v širšem obsegu. Les je teoretično trajnostno obnovljiv naravni vir, njegova pridelava in predelava pa sta v praksi obremenjeni s številnimi negativnimi vplivi. Le-te najbolj celovito zajame metoda ocene življenjskih ciklov (ang. LCA) izdelkov iz lesa, ki vključuje tudi kakovostne vidike izvedbe del. Čeprav so metode LCA v gozdarstvu znane, doslej niso našle vidnejšega mesta pri presoji kakovosti del v gozdarski praksi (Heinimann, 2012; Cosola in sod., 2016). Zaradi velikega pomena kakovosti izvajanja del z vidika zagotavljanja skladnosti z zahtevami certifikacijskih shem za gospodarjenje z gozdovi, se za neodvisno certificiranje izvajalcev gozdarskih del razvijata tudi oba certifikacijska sistema (FSC in PEFC). Poudarek pri teh shemah je na družbenih vidikih ter spoštovanju zakonodaje. Poleg tega morajo izvajalci del v certificiranih gozdovih opravljati dela v skladu z določili cer-tifikacijskih shem, torej zagotavljati skladnost z določili, povezanimi z družbenimi, okoljskimi pa tudi ekonomskimi vidiki. Pri okoljskih vidikih je velik poudarek na varovanju vodnih virov. V dokumentu Evropske komisije z nazivom "Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij" je družbena odgovornost podjetij opredeljena kot koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni pod- lagi vključujejo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Definicija družbene odgovornosti po standardu ISO26000:2010 pa je: Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in etično ravnanje prispeva k trajnostnemu razvoju, vključujoč zdravje in blaginjo družbe; upošteva pričakovanja deležnikov; je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter je vključena v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih (CEC, 2010). Kakovost izvajalcev ni aktualna samo za del zasebnih gozdov, kjer najemajo storitve na trgu, temveč tudi pri gospodarjenju z državnimi gozdovi, kjer je zaradi pravil o javnem naročanju glavno merilo ponujena cena. Na ta vidik na primer opozarjajo tudi v latvijskem državnem podjetju Latvijas valsts meži (Gercans, 2013). V Sloveniji je eno izmed redkih podjetji podjetij, kjer presojajo kakovost opravljenih del, Gozdno gospodarstvo Bled, d. o. o. Zbirajo mnenja uporabnikov o kakovosti opravljenih storitev (GG Bled, 2018) in tudi sicer načrtno povezujejo kakovost del z nagrajevanjem svojih proizvodnih delavcev (Soklič, 2015). V slovenske gozdove izvajalci del uvajajo nove stroje in tehnologije, ki jih v tujini tržijo kot okolju prijazne (Visser in Stampfer, 2015), v praksi pa naročniki del nimajo možnosti preverjanja njihove ustreznosti v naših razmerah. Za posamezne okoljsko zahtevne tehnologije so bila oblikovana vodila dobrega ravnanja (Krč in sod., 2014; Košir, 2007). Izvajalci gozdarskih storitev svojo dejavnost vedno pogosteje oglašujejo na medmrežju, redkeje na lastnih spletnih straneh ali na socialnih omrežjih, pogosteje pa uporabijo različne portale za oglaševanje. Na podlagi zgolj navedenih kontaktnih podatkov je težko izbrati zanesljive ponudnike gozdarskih storitev. V Sloveniji je nekaj namenskih medmrežnih portalov, ki ponujajo promocijske predstavitve ponudnikov gozdarskih storitev. Zaradi učinkovitejše sanacije posledic žleda v letu 2014 v zasebnih gozdovih so sezname ponudnikov gozdarskih storitev (tudi ponudnikov iz tujine) oblikovali na ZGS (v sodelovanju z Gozdarsko inšpekcijo) in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Zveza lastnikov gozdov Slovenije ponuja lastnikom gozdov informacijski portal, ki registriranim uporabnikom ponuja podporo gospodarjenju z gozdovi in informacije na sorodna spletišča. Portal je nastal v sodelovanju s podjetjem STEZA informacijske storitve in svetovanje, d. o. o., ki prijavljenim uporabnikom ponuja spletno mesto ažurnih informacij o ponudbah za prodajo kmetijskih zemljišč in gozdov, podatke o javnih naročilih, dražbah in razpisih za širok nabor področij ter podatke o cenah lesa in storitev v gozdarstvu. Na GIS smo v okviru projektov oblikovali bazo deležnikov v gozdnolesnih verigah (wcm. gozdis.si) in objavili tudi kataloge sekalnikov v Sloveniji. Za pomoč pri izbiri ponudnikov storitev se v zadnjem času vzpostavljajo tudi portali, ki uporabnikom omogočajo pregled ocen in mnenj o uporabljenih storitvah in tako nastajajo lestvice referenc in zaupanja vrednih ponudnikov, med katerimi je tudi nekaj gozdarskih podjetij. Pristopi so sodobni, usmerjeni na digitalno pismenega uporabnika, a le delno ustrezajo celoviti presoji kakovosti storitve. Največkrat so omejeni le na promocijo ponudnika ali na relativno aktualiziran seznam ponudnikov gozdarskih storitev. IF" Moj Gozdar Slika 1: Logotip projekta in spletnega sistema MojGozdar 144 Na GIS se z vprašanji kontrole kakovosti ukvarjamo že dalj časa. Uspešno smo razvili in v prakso prenesli enostaven sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti za proizvajalce lesnih pelet, imenovan S4Q. Cilj sistema S4Q je vsakemu proizvajalcu prilagoditi sistem zagotavljanja in kontrole kakovosti, kot je opredeljen v standardu SIST EN 15234-2:2012 (Prislan in sod., 2015). Prav tako nam področje vrednotenja proizvajalcev lesnih goriv ni tuje, saj smo razvili metodo za vrednotenje. Metoda v prvi fazi temelji na izločitvenih merilih (pravnoformalni vidiki), ki presojano podjetje definirajo kot 'ustrezno' ali 'neustrezno' formalno urejeno. Če je podjetje prepoznano kot formalno 'ustrezno', se začne druga faza vrednotenja na podlagi družbenih, ekonomskih, tehnoloških in okoljskih dejavnikov. Metoda je nastala z namenom odkrivanja dobrih praks; v sklopu projekta FOROPA je bila tudi preizkušena v Avstriji, Italiji, Grčiji, Srbiji, Slovaškem in Romuniji (Triplat in Krajnc, 2014). 3 SPLETNI INFORMACIJSKI SISTEM MOJGOZDAR V raziskovalnem projektu Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu projektna skupina stremi k razvoju orodja, ki bo pripomoglo k večji konkurenčnosti gozdarskega sektorja glede na družbeno odgovornost, ekonomsko učinkovitost in okolju prijazno gospodarjenje z gozdovi. Spletni informacijski sistem za ocenjevanje kakovosti izvajanja del v gozdarstvu, ki bo nastal v času traj anj a proj ekta, j e inovativni pristop k večji transparentnosti trga storitev. Sistem naj bi bil enostaven za uporabo in omogočal učinkovit prenos informacij končnim uporabnikom. Sistem naj bi prispeval k povezovanju povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudil možnost izbire najutreznejše organizacije, hkrati pa promoviral gozdarske organizacije in storitve, ki jih opravljajo. Naročniki gozdarskih storitev bodo kot uporabniki sistema s svojimi ocenami aktivno pripomogli k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delovanje na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Ob koncu leta 2017 je projekt dosegel pomemben mejnik z vzpostavitvijo spletnega informacijskega sistem. Med širokim naborom predlogov za akronim projekta in hkrati ime za spletni informacijski sistem je projektna skupina izbrala ime MojGozdar. Logotip (slika 1) je predlagal zunanji izvajalec in stalni član projektne skupine, podjetje Arctur, d. o. o. Spletni informacijski sistem MojGozdar je javno dostopen na povezavi www. mojgozdar.si (slika 2). GIS skrbi za glavni razvoj v sodelovanju s podpornimi inštitucijami. GIS je hkrati glavni upravljavec spletnega sistema MojGozdar, ki je osrednje mesto, kjer se bodo stikali vsi rezultati projekta. V času trajanja projekta bo deloval testno (pilotno) in ga bomo še večkrat nadgradili z vsebinskega in tudi s tehničnega vidika. Nadgradnje potekajo na podlagi novih rezultatov projekta ter povratnih informacij uporabnikov. MojGozdar je namenjen vsem obiskovalcem medmrežja. Obiskovalec z vpisom v spletni sistem MojGozdar postane »uporabnik«, ki lahko dostopa do vseh funkcionalnosti sistema MojGozdar, med drugim lahko postane tudi naročnik gozdarskih storitev. MojGozdar uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Uporabnik ima pravico do dostopanja do profila izvajalcev in z njim povezanih podatkov. Uporabnik lahko tudi pošilj a povpraševanj a za posamezne gozdarske storitve različnim izvajalcem, ki so se predhodno že včlanili v sistem MojGozdar. Uporabniki so lastniki gozdov ali upravlj avci gozdov in drugih, z drevjem poraslih površin, ki želijo prek spletnega sistema MojGozdar pridobiti ponudbo za izbrane storitve. MojGozdar je namenjen ponudnikom gozdarskih storitev (v nadaljevanju izvajalci). Stik je bil vzpostavljen z več kot tisoč pravnimi subjekti, in sicer sprva prek telefonske ankete, nadalje preko elektronske pošte in nazadnje, a nič manj pomembno, še preko pisemske ovojnice. MojGozdar vključuje izvajalce, ki so ustrezno registrirani za opravljanje gozdarskih dejavnosti in so za storitve (sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, strojna sečnja in žičniško spravilo) pred začetkom opravljanja dejavnosti pristojni gozdarski inšpekciji omogočili vpogled v dokumentacijo o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazilih, potrebnih za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Gozdarske inšpekcije na podlagi predloženih dokazil izvajalcev redno dopolnjuje seznam izvajalcev del v gozdovih, ki izpolnjujejo minimalne pogoje, ter seznam izvajalcev del, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dejavnost (IKGLR, 2018). Ponudniki storitev, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira (na primer prevoz lesa), so bili vključeni na podlagi raziskave trga storitev. 3.1 Ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdarskih del Za ocenjevanje podjetij je primerna kombinirana ocena, ki zajema ekonomske (kot najpomembnejše pri izbiri) in tudi družbene (po zgledu npr. koncepta družbene odgovornosti podjetij) in okoljske vidike. Sistem MojGozdar bo zajemal tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. V nadaljevanju je predstavljen način ocenjevanja na podlagi različnih virov podatkov. 3.1.1 1 . stopnja - ocena pravnoformalne ustreznosti V prvem sklopu projekta je nastal sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Slika 3 prikazuje pretok informacij v sklopu prve stopnje ocene spletnega sistema MojGozdar. Oceno dnevno posodobimo na podlagi sprememb v katerikoli izmed podatkovnih baz. Oceno izvajalcev po načelu semaforja redno posodabljamo in je dostopna vsem uporabnikom (od decembra 2017). Temeljni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za posamezno oceno, so opredeljeni v Preglednici 1 in grafično predstavljeni na primeru (Slika 4). Slika 2: Vstopna stran spletnega sistema MojGozdar.si 146 MojGozdar Slika 3: Shematski prikaz pravnoformalne razvrstitve ponudnikov gozdarskih storitev glede na javno dostopne podatke (prva stopnja), ki vključuje seznam izvajalcev del v gozdovih IKGLR ter izvajalce, vključene na podlagi raziskave trga. Preglednica 1: Ocena ustreznosti izvajalcev po načelu semaforja • Zelena luč označuje izvajalce del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu izpolnjevali zahteve, niso na seznamu davčni neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt. • Rumena luč označuje ponudnike storitev, ki niso na seznamu davčnih neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt ter so registrirani za ustrezne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Poudariti je treba, da rumena luč označuje podjetja, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira. To so npr. podjetja, ki ponujajo storitev izdelave sekancev s sekalnikom, nudijo prevoz lesa ali opravljajo gozdno gradbeništvo. Pri slednjih s strani gozdarske inšpekcije ni podatkov o izpolnjevanju pravnoformalnih zahtev. • Rdeča luč opozarja, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero ima prepoved, je posebej označena) ali je davčni neplačnik ali je po podatkih Poslovnega registra Slovenije neaktiven pravni subjekt ali nima registriranih ustreznih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. «i i' & ^ ђег L-B Slika 4: Primer prikaza ocene po načelu semaforja v sistemu MojGozdar 3.1.2 2. stopnja - Strokovna ocena ustreznosti izvajalca Za drugo stopnjo bo razvita metodologija za podeljevanje neodvisne strokovne ocene. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo vsi izvajalci, ki so v prvi stopnji ocenjeni pozitivno, torej so prejeli/imajo zeleno ali rumeno luč. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene bo izpolnjevanje meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del (Slika 4). Pri oblikovanju metode bo vodilo neodvisnost ocen, načelo enakosti in upoštevanje meril, ki so ključna za kakovostno izvedbo del v gozdovih in uporabniku storitev lahko pomagajo pri končni izbiri izvajalca. Na podlagi pregleda dosedanjih raziskav in usklajevalnih delavnic s predstavniki deležnikov je bil pripravlj en predlog načel, meril in indikatorjev. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki z Biotehniške fakultete (partner v projektu) in drugih inštitucij, kot so IKGLR, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za varstvo narave, ZGS, predstavniki večjih izvajalcev, predstavniki družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Končni rezultat usklajevanja z deležniki je hierarhični seznam kazalnikov, ki zajema 3 načela, 8 kriterijev in 29 indikatorjev (Slika 5). V drugem krogu bo na podlagi metod za večkriterijsko odločanje razširjena skupina predstavnikov deležnikov postavila merila izbranim načelom, kriterijem in indikatorjem. Rezultat drugega kroga bodo participativno določena merila za vrednotenje kakovosti izvajalcev gozdarskih storitev. V zadnjem koraku bo projektna skupina pripravila še smernice za strokovno presojo izvajalcev. Smernice bodo namenjene na eni strani strokovnjakom, da bodo lahko objektivno presodili ali dokazila, ki jih je priložil izvajalec, ustrezajo, delno ustrezajo ali ne ustrezajo posameznemu indikatorju. Po drugi strani bodo smernice namenjene izvajalcem, saj jim bodo služile kot dokument, na podlagi katerega bodo lahko svojo poslovno prakso izboljšali v smeri družbene odgovornosti, ekonomske upravičenosti in okoljske primernosti. Slika 5: Načela trajnosti so glavna vodila pri razvoju metodologije za podeljevanje neodvisne strokovne ocene. 148 GozdVestn 76 (2018) 3 Neodvisno strokovno oceno na sistemu MojGozdar se poda na podlagi: • osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, IKGLR ...) in • (spletnega) zahtevka, v katerega reprezentativni predstavnik izvajalca predloži zahteve/dokazila za indikatorje. Seštevek meril (točk) bo predstavljal sestavljeno oceno, ki se podeli po načelu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami) (Pravilnik o kategorizaciji..., 2008). Sestavljena ocena bo prikazana ob drugih javnih podatkih o pravnem subjektu. Poudariti je treba, da se neodvisna strokovna ocena odvzame in se ne podeli pravnim subjektom, za katere se ugotovi, da iz kateregakoli razloga ne izpolnjujejo pogojev za zeleno ali rumeno luč (prva stopnja ocene). 3.1.3 3. stopnja - Ocena zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo Prav kmalu bodo lahko na sistemu MojGozdar svoje izkušnje ter mnenje o kakovosti opravljenih storitev podali tudi uporabniki sistema MojGozdar. Povprečna ocena, pridobljena od uporabnikov (tretja stopnja), bo objavljena poleg pridobljenih meril (druge stopnje ocene) izvajalca. Predvideno je, da bodo uporabniki ocenjevali izvajalce, ki se bodo predhodno prijavili v sistem MojGozdar. Ocenjevanje bo mogoče z uporabo spletnega vprašalnika naročnikom dejanskih storitev. Podajanje ocen naročnikov, ki z izbranim izvajalcem niso sodelovali in bi oceno podali zgolj zaradi dvigovanja ocene izbranemu izvajalcu, bi potencialno ogrozilo verodostojnost celotnega sistema. Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca določenega izvajalca bodo vzpostavljeni mehanizmi za preprečevanje zlorab. V času testne faze bodo tako preizkušeni različni načini; na primer: vsak uporabnik bo lahko ocenil eno podjetje za vnaprej določeno obdobje (npr. teden, mesec ali leto). Za podajanje več ocen v izbranem obdobj u pa bo moral v sistem MojGozdar naložiti dokazilo o sodelovanju (npr. pogodbo o sodelovanju, izdan račun za opravljene storitve ...). Projektna skupina meni, da je ocena uporabnikovega zadovoljstva (tretja stopnja) skupaj z neodvisno strokovno oceno (druga stopnja) ključna za kakovostno izbiro izvajalca del v gozdovih in je ključni podatek, ki iskalcu izvajalca lahko največ pove o posameznem pravnem subjektu. Slika 6: Shematski prikaz neodvisne strokovne ocene poslovnih subjektov glede indikatorjev in kriterijev zbranih z vstopom v sistem ocenjevanja »mojgozdar.si« 4 ZAKLJUČEK Naš cilj je, da bi spletni informacijski sistem Mojgozdar postal osrednji informacijski portal izvajalcev del v gozdarstvu in bo namenjen ne le uporabnikom storitev, ampak tudi izobraževanju, informiranju, povezovanju in mreženju širše javnosti. Projekt bo s preverjanjem ustreznosti ponudnikov prispeval k kakovostnejšim storitvam na trgu. Prav tako bo prispeval k prepoznavnosti Slovenije, saj si bo v prihodnosti projektna skupina prizadevala sistem razširiti tudi v sosednje države. Pregled nad izvajalci del in njihovimi bonitetnimi ocenami ne bi koristil samo zasebnim lastnikom gozdov, temveč tudi podjetju, ki upravlja z gozdovi v državni lasti. S povratno informacijo državnega podjetja o kakovosti storitev bi ogromno pridobili tudi zasebni lastniki gozdov. Sistem MojGozdar z bonitetnimi ocenami bo koristil tudi izvajalcem gozdarskih storitev kot promocija njihove kakovosti in zanesljivosti. Raziskovalni projekt Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu nudi možnost aktivnega sodelovanja pri razvoju sistema z vključevanjem deležnikov in upoštevanjem njihovega znanja ter izkušenj pri oblikovanju. Spletni sistem MojGozdar bo uporabnikom nudil možnost vplivanja na oceno izvajalca z ocenjevanjem storitev. Velik pomen namenjamo zagotavljanju verodostojnosti ocen ter s tem preprečevanju zlorab pri vključevanju uporabnikov sistema v oblikovanje ocen izvajalcev storitev. Projektna skupina z rezultati projekta stremi k izboljšanju stanja trga storitev, povezovanju deležnikov in njihovo aktivno vključevanje. Ne nazadnje bo sistem MojGozdar tudi promocija izvajalcev del. 5 ZAHVALA Spletni informacijski sistem MojGozdar razvijamo v okviru raziskovalnega projekta Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za raziskovalno dejavnost. 6 VIRI Borchert H., Benker K. 2015a. Forstunternehmen in Bayern. Forst und Technik. št. 4. Deutscher Landwirtschaftsverlag GmbH: 18-22. Borchert H., Benker K. 2015b. The economic situation of forest contractors in Bavaria. V: Proceedings of the 48th FORMEC Symposium 2015: Challenges in forestry 4.-8. oktober 2015, Linz. Avstrija: 31-34. CEC. 2001. Commission of the European Communities: Green Paper on Promoting a Europea Framework for Corporate Social Responsibility. https:// europa.eu/ rapid/press-release_D0C-01-9_en.pdf (junij 2016). Cosola G., Grigolato S., Ackerman P., Monterotti S., Cavalli R. 2016. Carbon Footprint of Forest operations under Different Management Regimes. Croatian Journal of Forest Engineering, 37, 1: 201-217. DFSZ. 2016. Deutsches Forst-Service-Zertifikat -Systembeschreibung 2016, VdAW Beratungs- und Service GmbH: 19 str. Gercans J. 2013. JSC Latvia's State Forests Logging Service Procurement Principles and Challenges. V: Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, 11-13 November 2013, Norway: 15. GG Bled. 2018. Gozdnogospodarstvo Bled. http://www. ggbled.si/sl/odkup-lesa/vprasalnik-dobavitelji.html (februar 2018) Heinimann H. R., 2012. Life Cycle Assessment (LCA) in Forestry - State and Perspectives, Croatian Journal of Forest Engineering. 33, 2: 357-372. Krč J., Beguš J., Primožič J., Levstek J., Papler-Lampe V., Klun J., Mihelič M. 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 38 str. Košir B. 2007. Vodila dobrega ravnanja pri spravilu lesa z žičnico Syncrofalke s procesorjem Woody 60. Končno poročilo projekta, Gospodarsko interesno združenje gozdarstva, Ljubljana: 28 str. Košir B. 1999. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zbornik gozdarstva in lesarstva. 59: 89-120. Košir B., Winkler I., Medved M. 1996. Kriteriji za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdnih del. Zbornik gozdarstva in lesarstva. 51: 7-26. IKGLR. 2018. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Izvajanje del v gozdovih http:// www.ikglr.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_ del_v_gozdovih/ (februar 2018) Ofner H. 2005. Bonus-/Malus-System für Harvestereinsätze, BFW-Praxisinformation, 7: 13-14. Prislan P., Krajnc N., Piškur M., Triplat M. 2015. Shema S4Q (Support for quality / podpora za kakovost). Dokumentacija certifikacijske sheme. Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana: 15 str. Sääf M., Norin K. 2013. The Business Between Contractors and Clients Contractor Forestry. Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, 11-13 November 2013, Norway: 6-7 Seizinger E. 2013. Lohnunternehmerzertifizierung in FSC-Wäldern - Erläuterung der aktuellen Regelungen, Forest Stewardship Council Arbeitsgruppe Deutschland e.V., F000213, Das Zeichen für verantwortungsvolle Waldwirtschaft: 2 str. Soklič I. 2015. Analiza obstoječega sistema nagrajevanja delavcev v gozdni proizvodnji GG Bled, Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 87 str. Triplat M., Krajnc N. 2014. Hands on guidelines on the improvement of biomass SCORPS : (experiences, best practices, challenges and opportunities). V: Končno poročilo pri projektu Sustainable networks for the energetic use of lignocellulosic biomass in South East Europe, WP4: 77 str. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov. 2008. Ur. l. RS, št. 62/2008. Visser R., Srampfer K. 2015. Expanding Ground-based harveting onto Steep terrain: A Review. Croatian Journal of Forest Engineering, 36, 2: 321-331. Dolenjski list Država: Slovenija Doseg: 38.000 Stran: 17 Površina: 378 cm Lil 11 Л " J~ ■ 4 15.03.2018 Četrtek 1 / 1 MOJGOZDAR.SI Pomoč pri izbiri izvajalcev del v gozdu Pri izbiri formalnopravno ustreznega izvajalca gozdnih storitev si lahko lastniki in upravljavci gozdov zdaj pomagajo z na novo vzpostavljenim spletnim sistemom MojGozdar.si Decembra lani je začel delovati spletni sistem MojGozdar.si, s katerim si lahko lastniki in upravljavci gozdov pomagajo pri izbiri ustreznega izvajalca gozdnih storitev. Sistem MojGozdar.si je namenjen vsem, ki iščejo usposobljene, kakovostne in zanesljive izvajalce za različna dela v gozdu. Spletni sistem MojGozdar.si je nastal v okviru projekta CRP V4-1615 - Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu in omogoča vrednotenje posameznih izvajalcev gozdnih del z vidika opravljene storitve. Projekt financirata v okviru izbranih raziskovalnih projektov ciljnega raziskovalnega programa Zagotovimo.si hrano za jutri! v letu 2016 ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v višini 70 odst. in v višini 30 odst. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, pri njem pa sodelujejo raziskovalci, zaposleni na oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije in zaposleni na katedri za gozdno tehniko in ekonomiko oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti. Glavni cilj projekta je povečanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja z razvojem in implementacijo preglednega sistema ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu namreč v Sloveniji še nimamo, je pa pomemben, saj kot pravijo sodelujoči pri projektu, pri trajno-stnem gospodarjenju z gozdovi veliko število izvajalcev gozdarskih del ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini, kot pravijo, se merilo najnižje cene storitev vse bolj pogosto sooča z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. Razvojno-raziskovalna ekipa sodelu- jočih pri projektu bo zato vzpostavila sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, ki bo omogočal izbor najprimernejšega izvajalca, glavna dodana vrednost projekta pa je spletna platforma oz. informacijski sistem, ki bo predstavljal stično točko vseh vključenih deležnikov, ki jih bodo tudi pozvali k aktivnemu vključevanju pri razvoju sistema. Po vzoru uveljavljenih spletnih platform za povezovanje ponudnikov in naročnikov storitev v gospodarstvu in turizmu ter z upoštevanjem posebnosti poslovnih procesov v gozdarstvu bodo razvili pregleden in objektiven spletni informacijski sistem za presojo ustreznosti izvajalcev del, ki v Sloveniji opravljajo eno ali več gozdarskih storitev. In zakaj je projekt sploh potreben in komu je namenjen? V Sloveniji v zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu. Ta podatek je sicer spodbuden, saj povečano število izvajalcev vodi v večjo konkurenco na trgu, vendar pa po drugi strani terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti njihove izvedbe del. Zaradi dinamičnosti trga gozdarskih storitev, hitrih sprememb in pojavljanja vedno novih izvajalcev pa so možne tudi zlorabe in prevare. Slednje pride še posebno do izraza v obdobjih povečanega povpraševanja po gozdarskih storitvah v času po vremenskih ujmah, ki naredijo v gozdovih škodo, kot sta bila to leta 20014 žledolom in decembra lani vetrolom, pa tudi v času povečane namnožitve podlubnikov. Žrtve pa so običajno posamezni lastniki gozdov, denimo lastniki, ki nimajo neposrednega stika z gozdom in nimajo informacij o ponudnikih storitev in njihovi kakovosti oziroma zanesljivosti. Uporabniki storitev, predvsem manjši lastniki gozdov, ki redkeje potrebujejo usluge in nimajo izkušenj z gospodarjenjem z gozdom, nimajo druge možnosti, kot da se odločajo zgolj po intuiciji, osebnih poznanstvih in priporočilih sosedov ali znancev. Vsi takšni lastniki, kot tudi vsi drugi lastniki gozdov pa si lahko po novem pri izbiri formalnopravno ustreznega izvajalca gozdnih storitev pomagajo z na novo vzpostavljenim spletnim sistemom MojGozdar.si. MojGozdar.si ponuja dostop do ažurnih informacij o izvajalcih del, možnost vpogleda v oceno formalne ustreznosti in kakovosti izvajalcev, tistim, ki iščejo izvajalce za dela v gozdu, pa omogoča tudi oddajo povpraševanja prek spleta. Spletni sistem MojGozdar. si uporabnikom ponuja podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so: sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo, pri čemer so trenutno na portalu kontaktni podatki za skupno skoraj tisoč pravnih subjektov, ki ponujajo gozdarske storitve. V sistem so vključene pravne osebe, ki so pristojni gozdarski inšpekciji izkazale, da izpolnjujejo minimalne pogoje, pri čemer minimalni pogoji za opravljanje del v gozdovih zajemajo dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Trenutno je stran objavljena v preizkusni različici, z omejenimi možnostmi in ponekod še manjkajočimi podatki, bodo pa v tej testni fazi spletni sistem MojGozdar.si nadgrajevali, dopolnjevali in izboljševali. Tako bo letos zaživel še drugi nivo ocenjevanja podjetij, kar pomeni, da bo podana tudi strokovna ocena, podjetja bodo predstavljena z razširjeno osebno izkaznico, dodali pa bodo tudi zakonodajni okvir ter modelne pogodbe. M. Leskovšek-Svete Pripravila Tina Jemec in mag. Mitja Piškur LOČENO ZA IGLAVCE IN BUKEV V oktobru 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo, namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov (GLS). Podatke je posredovalo 26 podjetij, ki odkupujejo gozdne lesne Sortimente. Glede na količino letnega odkupa so sodelovala različno velika podjetja: odkup do 10.000 m3 - 13 podjetij, odkup med 10.000 m3 in 30.000 m3 - 7 podjetij, odkup med 30.000 m3 in 50.000 m3- 1 podjetje, odkup nad 50.000 m3 - 5 podjetij. 140,00 120,00 100,00 80,00 60,00 40,00 20,00 Cene smo razdelili: • cene za Sortimente iglavcev, • cene za Sortimente listavcev, • cene lesa za kurjavo. V nadaljevanju predstavljamo cene hlodov iglavcev in cene hlodov bukve. V grafih je prikazana povprečna cena z intervalom najnižje in najvišje cene in vse so v evrih na kubičnih meter. Cene ne vključujejo 22-% stopnje DDV. Celotno analizo odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov pa lahko najdete na h ttp: //wc m .gozd i s. s i/ no vi ce. Slika 1: Cene hlodov iglavcev i1!1*1 M- 0,00 A B C D Smreka 106,9 85,6 72,1 51,8 Jelka "Rdeči bor, 87,5 74,8 63,1 48,4 59,5 53,3 46,4 37,3 * A, B, C, D: kakovostni razredi; ** Intervali predstavljajo razmik med najnižjo in najvišjo ceno. Slika 2: Cene hlodov bukve 160,00 140,00 120,00 100,00 ^ 80,00 4P ' 60,00 40,00 20,00 0,00 Bukev A1 100,0 I A2 81,1 67,7 58,1 D 50,2 "Kakovostni razredi B, C in D upoštevajo nekdanjo delitev JUS za hlodovino (I, II. in III). **Bukev: kakovostni razred Al: hlodi za proizvodnjo rezanega furnirja; kakovostni razred A2: hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja ("luščenci") ***Intervali pomenijo razmik med najnižjo in najvišjo ceno. Kako do kakovostnega IZVAJALCA DEL v gozdovih Pripravila Matevž Triplat in dr. Nike Krajnc; Gozdarski inštitut Slovenije TUDI S POMOČJO PROGRAMSKE OSNOVE MOJGOZDAR.SI HO}GoidJf - Postani nasttmf Slika 1: Vstopna stran spletnega sistema mojgozdar.si V želji po oblikovanju preglednega trga storitev v gozdarstvu na Gozdarskem inštitutu Slovenije razvijamo sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. V zadnjih letih se je vse več izvajalcev del v gozdarstvu, kar pomeni večjo konkurenco na trgu, hkrati pa terja razmislek o objektivni presoji njihove kakovosti. V Sloveniji je trg gozdarskih storitev razgiban. Zaradi hitrih sprememb in mnogih novih izvajalcev so možne zlorabe in prevare. Težava se (še posebej) izkaže pri povečanem povpraševanju po storitvah ob številnih površinskih motnjah (npr. žledolom, napad podlubnikov), kjer posamezni lastniki gozdov nimajo informacij o ponudnikih storitev in njihovi kakovosti oziroma zanesljivosti. Uporabniki storitev, predvsem manjši lastniki gozdov, ki redkeje potrebujejo usluge in nimajo izkušenj gospodarjenja z gozdom, nimajo druge možnosti, kot da se odločajo zgolj po lastnem občutku in osebnih poznanstvih oziroma priporočilih. Pri izbiri pravno-formalno ustreznega izvajalca gozdnih storitev si lahko pomagamo s spletnim sistemom mojgozdar.si Navedeni spletni sistem zdaj posreduje kontaktne podatke za več kot 1000 pravnih subjektov, ki nudijo gozdarske storitve. V sistem mojgozdar.si so vneseni vsi izvajalci, ki so pravne osebe in so pristojni gozdarski inšpekciji zanje izkazali, da izpolnjujejo osnovne zahtevane pogoje. Poleg subjektov, ki izvajajo sečnjo, spravilo in gojitvena dela, pa smo v sistem vnesli tudi tiste, ki ponujajo storitve prevoza lesa, izdelave sekancev in gozdnega gradbeništva. Sistem mojgozdar.si ponuja tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način: 1. stopnja - ocena pravno-formalne ustreznosti, kjer izvajalce preverjamo po podatkovnih bazah AJPES, FURS in gozdarskega inšpektorata; sistem semaforja je zaživel decembra 2017 in je na voljo vsem uporabnikom, ki se registrirajo na mojgozdar.si. Registracija in uporaba sta brezplačni za vse uporabnike. Ocena ustreznosti po načelu semaforja • Zeleno luč imajo izvajalci del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu ustrezali predpisanim pogojem, niso davčni neplačniki in so po podatkih poslovnega registra dejavni. • Rumeno luč imajo podjetja, pri katerih gozdarska inšpekcija ni preverila izpolnjevanja predpisanih pogojev (npr. podjetja, ki izdelujejo le sekance). • Rdeča luč opozaija, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero ima prepoveduje posebej označena) ali je davčni neplačnik ali je po podatkih poslovnega registra nedejaven ali neustrezno registriran subjekt. 2. stopnja - strokovna ocena ustreznosti izvajalca za opravljanje gozdarskih storitev na podlagi neodvisne presoje gozdarskih strokovnjakov. Ocena po sistemu petih zvezdic bo v testni obliki zaživela letos. 3.stopnja - ocena zadovoljstva naročnikov storitve z opravljeno storitvijo za posameznega izvajalca. Ocena zadovoljstva uporabnika je ključna za kakovostno izvedbo del v gozdovih in je po naši oceni tista, ki lahko iskalcu pove največ o posameznem ponudniku. Tudi ta bo zaživela v letu 2018. Prednost sistema mojgozdar.si je možnost neposrednega pošiljanja povpraševanja izbranim izvajalcem del, ki so se prijavili v sistem in navedli naslov elektronske pošte. Postanite naši uporabniki ter tudi sami ocenite izvajalca, s katerim ste sodelovali, in tako sooblikujte mozaik uporabniških izkušenj na www.mojgozdar.si. Poleg iskanja ponudnikov storitev pa bomo v prihodnosti sistem nadgradili s koristnimi podatki za lastnike gozdov (npr. modelne pogodbe, pomembna zakonodaja). Mojgozdar.si razvijamo pri raziskovalnem projektu »Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu«, ki ga financirata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter agencija za raziskovalno dejavnost. Glavni cilj projekta je povečanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja z razvojem sistema ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. št. 49 / 2018, 1. marec 2018 S PODEŽELJA.SI KATALOG ZIVIL ZA JAVNO NAROČANJE 7 MILIJONOV EVROV ZA ODPRAVO POSLEDIC POZEBE V SADJARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU SPECIALIZIRANA KMETIJSKA ZAVAROVANJA ZADRUZNIKI NA REGIJSKIH SREČANJIH O PRIHODNOSTI KMETIJSTVA PLATFORMA MOJGOZDAR.SI KATARINA PUNGARČIČ, 22. VINSKA KRALJICA SLOVENIJE ■ IZ INTERVJUJA Z DARKOM VERNIKOM Semenarna Ljubljana v SPC na Ptuju skrbi za ohranjanje in vzdrževalno selekcijo velikega števila slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin, ki predstavljajo slovensko kulturno in naravno dediščino ter so nepogrešljive v naših navadah in kulinariki. ■ POSVET ZADRUŽNIKOV V PORTOROZU Zadružna zveza Slovenije pripravlja in vabi na 45. Letni posvet zadružnikov 13. in 14. marca 2018 v Portorožu. ZANIMIVOSTI Do kakovostnega izvajalca del v gozdovih s pomočjo platforme MojGozdar.si KRIŽANKA V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu, kar predstavlja večjo konkurenco na trgu. Zaradi hitrih sprememb in pojavljanja vedno novih izvajalcev je verjetnost zlorabe in prevare večja. V podporo uporabnikom storitev, predvsem manjšim lastnikom gozdov, ki redkeje potrebujejo usluge in nimajo izkušenj z gospodarjenjem z gozdom, je Gozdarski inštitut Slovenije razvil spletni sistem MojGozdar.si, ki trenutno vsebuje kontaktne podatke za več kot 1000 pravnih subjektov, ki nudijo gozdarske storitve. V sistem MojGozdar.si so vključeni vsi izvajalci, ki so pravne osebe in so pristojni gozdarski inšpekciji izkazali, da izpolnjujejo minimalne pogoje. Poleg subjektov, ki izvajajo sečnjo, spravilo in gojitvena dela, pa so v sistem vključeni tudi tisti, ki ponujajo storitve prevoza lesa, izdelave sekancev in gozdnega gradbeništva. Prednost sistema MojGozdar.si je možnost neposrednega pošiljanja povpraševanja izbranim izvajalcem del, v prihodnje pa bo sistem nadgrajen s koristnimi podatki za lastnike gozdov (npr. modelne pogodbe, pomembna zakonodaja). Registracija in uporaba sta brezplačni za vse uporabnike in dostopni s klikom na www.mojgozdar.si. Zapisala Matevž Triplat in dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS NORVEŠKI SMUČAR (KJETIL) JUBEZENSKO PESNIŠTVO SLOVENSKI PISATELJ IN PUBLICIST (ANDREJ) HRVAŠKO LETOVIŠČE NA ZAHODNI OBALI ISTRE MIRNOST, KALMA ANTON TROST AMERIŠKI SLIKAR (JONAS) HITRA POŠTA SPODNJI DEL ŠTANCE GLAVNO MESTO IZRAELA 6 5 PRIJETNA DIŠAVA, NADRAŽILO 2 OPAZKA, PISMENA PRIPOMBA PREBIVALEC ESTONIJE, ESTONEC OTILIJA (krajše) SILVO TERŠEK ITALIJANSKI KIPAR POMODORO ŠTULA, ŠTRCELJ 4 PAVLE RAVNOHRIB KADMOVA HČI V GRŠKI MITOLOGIJI MOČEN PREDIRLJIV GLAS 4 ANŽE KOPITAR 7 PREBIVALEC UKRAJINE 3 8 PREBIVALKE DANSKE 1 NADLEŽNA ŽUŽELKA GESLO: P B 123 45678 Rešitev prejšnje križanke je ADVENT. Vstopna stran spletnega sistema MojGozdar.si Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S podeželja.si, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S podeželja.si, Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. K-........................................................................................................................................................ IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S podeželja.si Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek:............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka:................... Pošta:.......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta:.......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: . Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 16.11.2016: FB objava o začetku CRP projekta, https://www.facebook.com/gisgte 1. Biotehniška fakulteta 0 FAKULTETI STUDENTSKI REFERAT RAZISKOVALNO MEDNARODNA KNJIŽNICE DELO DEJAVNOST |t':iirt-rea ('Ljubljani BtotehniSka fakulleta DEKANAT KNJIŽNICE ODDELEK ZA AGRONOMIJO BIOLOGIJA STUDII BIOTEHNOLOGIJE ODDELEK ZA GOZDARSTVO ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO LESARSTVO ŠTUDIJ MIKROBIOLOGIJE ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO ODDELEK ZA ŽIVILSTVO KATEDRA ZA ŠPOR1NO VZGOJO MojGozdar.si 08.01.2018 Na Oddelku skupaj z Gozdarskln inštututom sodelnje™ na projektu CRP V4-1615-Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. V okviru projekta je bila vzpostaveijna spletna stran, ki omogoča vrednotenje posameznih izvajalcev gozdnih del iz vidika opravljene storitve. Več spletno stran in več podatkov najdete tukaj. ZEMLJEVID STRANI I O FAKULTETI STUDENTSKI STUDIJSKI REFERAT PROGRAMI ODDELKI IN RAZISKOVALNO MEDNARODNA | KNJIŽNICE ŠTUDUI DELO DEJAVNOST Kontakt Biotehniška fakulteta» Univerza u Ljubljani Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana tel: 013203 000 faks: 01256 57 82 info@bf.unHj.sJ pr@bf.uni-lj.si Hitre povezave osebna izkaznica spletni piškotki pogoji uporabe Družbeni mediji Facebook 2. Zavod za gozdove Slovenije waaisirani : копоа ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE ЈВШИД Zavod ObmoCne Delovna Gozdovi Hfl «note področja Sloveniji ШШ j i SMrositaiajanas" | оле&ша. razD&i | Jana naroČila | 02. Tebruar 2018 Preaataitte узгт&зз >3=13 z тоагр гздз v m Jlmai eagadganji acgdagj 24. januar 2018 VETROLOM: Poiščite izvajalca na MojGozdar.si k* j» že« fab • apr 2018 (1 item) 2(17 пзу - 1зп 2018 (3 novioe) avg • okt 2017 (7 novbe) mal • 1 liI 2017 (6 novice) Tab • apr 2017 (7 novice) 201C nov - ja n 2017 (4 novice) avg - okt 2018 (8 rmke] rnaj • j ul 2016 (8 novice) fab • apr 2016 (5 novice) 2(115 nov - 1an 2016 (4 novioe) avg • okt 2015 (5 novfoe) mal • 1 ul 2015 (11 novee) fab • apr 2015 (5 rov ice) 2(114 nov - 1зп 2015 (10 novice) ava - okt 2014 (3 novioe) rnaj • j ul 2014 (8 novice) fab • apr 2014 (5 novice) Y Moj Gozdar Poškodovanost gozdov zaradi zaradi močnaga vetra, ki Ja prizadel Slovenijo 11. in 12. daiambra 2017 po zadnjih-ocenah press;a 2,1 milijona m3 dreves. Poškodovana so predvsem drevesa smreke, pa tudi Jelke in listavcev. Lastnike gozdov pozivamo, -Is svoje gozdove čim prej pregledajo in, če je potrebno. Stopijo v stik z revimim gozdarjem. S sanacijo posladic vetrotoma lahko lastniki gozdov začnajo Že pred izdajo odločba Zavoda za gozdove Slovenije, vendar morajo o pričetku del obvestiti svojega revirnega gozdaija. Posek poškodovanih iglavcev ter izvoz Isss iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena najkasnaje do sredine maja 2018. Posek polomljenih in prevmjenih dreves Je izredno nevarno opravib, zato lastnikom priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to ustrezno usposobljeni in opremljeni. V nasprotnem primeru lastnikom svetujemo, naj raje najamejo usposobljena gozdna delavce. V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu. Ta podatek je spodbuden, saj povečano število izvajalcev vodi v večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmiskak o objektivni presoji kakovosti njihove izvedbe del. V Sloveniji je trg gozdarskih storitev dinamičen - zaradi hitrih sprememb in pojavljanja vedno novih izvajalcev so možne zlorabe in prevare. Ta problem postane še posebej vidan v obdobjih povečanega povpraševanja po Storitvah ob ve lik opovrši rakih motnjah (npr. 2ledolonn, napadi podlubnikov, vetrobmi ipd.), kjer posamezni lastniki gozdov (npr. lastniki, ki nimajo neposrednega stika z gozdom) nimajo informacij o ponudnikih storitev in njihovi kakovosti oziroma zanesljivosti. Uporabniki storitev, predvsem manjši lastniki gozdov, ki redkeje potrebujejo usluge in nimajo izkušenj z gospodaijenjem z gozdom, nimajo druga možnosti, kot da se odločajo zgolj po intuiciji in osebnih poznanstvih (»ustno izročilo 50sads a Ii zna nca ■-"!. Pri izbiri p ravno-formalno ustreznega izvajalca gozdnih storitev si zdaj lahko pO negate z ha nOvO vzpostavljenim Spletnim iirtčmam MOiGOidar.ji. Spletni sistem MojGozdar.si posreduje kontaktne padetke zн vec kot SOD pravnih subjektov, ki nudijo gozdarske storitve. MojGozdar uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so: • SfrSnja z motor» lago • Spraibäiraictorjs'n • Gojite та öeia • ŽfcUSto aarajlta • SlrOjTO • tzđefta ten Ii säöTORr (setähK) » SozđTD дгзазечВЈд Spletni sistem MojGozdar.si je trenutno v preizkusni različici - v )etv 20 IS potekata optimizacija ir dodajanje novih možnosti. O 2XB-2Q17 ZMd za -gccocÄ Skwetija, vse згалге згиггатг. | Pwoii лигаге Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gozdarski inštitut Slovenije, WoodChainManager, 1 6. Gozdarski inštitut Slovenije, WoodChainManager 2 7. e-novice Mreže za podeželje, 1. 2. 2018 Ђ PROGRAM V RAZVOJA PODEŽELJA BAriftJr-fftrf? Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje E K. R P ■ Ж П ВЕРиаиКД SL0'.'£.\!IJ4 C? KINISTIRSTVEZAKMETfJSrVO, C0ZDAHSTV0 IN PREHRANO 1 e-novice Mreže za podeželje 1 A KI "UALN0 Video prispevki iz predstavitve sporočila Evropske komisije o prihodnosti Skupne kmetijske politike po 2020 - »Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva" Vabljeni k ogledu video prispevkov iz predstavitve sporočila Evropske komisije o prihodnosti Skupne kmetijske politike po 2020. Ogledate si lahko uvodni nagovor ministra mag. Dejana Zidana, predstavitev sporočila Branke Tome, predstavnice Evropske Komisije z Generalnega direktorata za kmetijstvo, predstavitev ugotovitev raziskovalne skupine v podporo MKGP in okroglo mizo o prihodnosti Skupne kmetijske politike. Prav tako je na povezavi dostopna Power Point predstavitev predstavitev Sporočila Branke Tome. Rok za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost Kmetje, ki so v preteklem letu investirali v kmetijsko mehanizacijo, opremo, trajne nasade, osnovno čredo in še nekatera osnovna sredstva, imajo pravico do uveljavljanja investicijske olajšave v višini 40 % vlaganj. Če bo obrazec vloge vložen do 5. februarja, bo o olajšavi odločeno že v informativnem izračunu dohodnine za leto 2017, ki ga bo finančna uprava poslala najpozneje do 15. junija 2013. Na povezavi lahko podrobneje preverite naložbe, za katere je mogoče uveljavljati investicijsko olajšavo. Objavljene smernice za vrednotenje inovacij v okviru PRP 2014-2020 Programi za razvoj podeželja podpirajo inovacijske procese in tako ustvarjajo različne materialne in nematerialne rezultate. Zajemanje teh učinkov prinaša nekaj metodoloških izzivov za vrednotenje, kot npr. katere učinke, ki prispevajo k inovacijam na podeželskih območjih, je mogoče pripisati PRP, zato je skupina strokovnjakov iz European Rural Development Assistance Center pripravila smernice za vrednotenje inovacij v okviru PRP 2014-2020. "Jajca izpod Kamniških planin" že 25. slovensko zaščiteno živilo v EU Evropska komisija je odobrila vlogo za »Jajca izpod Kamniških planin* kot registrirano zaščiteno geografsko označbo (ZGO). »Jajca izpod Kamniških planin* so kokošja jajca, ki so pridelana na območju ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na severu Slovenije. Zaščitena geografska označba pomeni, da mora vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega pridelka ali živila potekati na določenem geografskem območju, kateremu je mogoče pripisati kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda. To je že 25. slovensko živilo, ki je dobilo zaščito iz sheme kakovosti na nivoju EU, prejet pa ni bil noben ugovor s strani držav članic. Spletni iskalnik MojGozdar za izbiro izvajalcev gozdarskih storitev Pri izbiri ustreznega izvajalca gozdarskih storitev si lahko pomagate z novo vzpostavljenim spletnim sistemom MojGozdar.si. ki posreduje kontaktne podatke za 999 pravnih subjektov, ki nudijo gozdarske storitve, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik] in gozdno gradbeništvo. Zveza lastnikov gozdov Slovenije Preberi več (http://wcm.gozdis.si/) WoodChainManager NOVICE Kdo so izvajalci gozdarskih storitev? V Sloveniji trg gozdarskih storitev ureja širok nabor zakonov, uredb in pravilnikov. Poleg Zakona o gozdovih se izvedbe gozdarskih storitev posredno ali neposredno dotikajo še z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakon o kmetijstvu, Zakon o gospodarskih družbah, Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu itd. Kdo lahko opravlja gozdarske storitve? 19. člen Zakon o gozdovih (ZG) opredeljuje, da dela v gozdu lahko opravljajo: lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči. tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti. Pridobitno dejavnost v gozdovih lahko opravljajo: Gospodarske družbe. To so pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Gospodarske družbe se organizirajo kot: kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, ali kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. Podjetniki ali podjetnice so fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja; Ter fizične osebe ali osebe, ki imajo registrirano ali priglašeno dejavnost storitev z gozdarsko mehanizacijo (priglasitev na UE, ki izda dovoljenje za opravljanje) in tudi osebe vključene v strojne krožke. Registracija pravnega subjekta je možna na katerikoli organizacijski enoti Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storiteve (AJPES) ali točki VEM. AJPES ima 13 organizacijskih enot, določenih v Sklepu o ustanovitvi AJPES. Centrala ima sedež v Ljubljani, izpostave pa v naslednjih krajih: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Trbovlje in Velenje. Dopolnilna dejavnosti na kmetiji Po Zakonu o kmetijstvu lahko dela v gozdu kot dodatno storitev na kmetiji (po pogojih 99. člena tega zakona) opravljajo tudi kmetje v okviru »Dopolnilne dejavnost na kmetiji (DDK)«. Poleg nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko DDK na kmetiji izvajajo še: nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije, zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev ter preko študentske napotnice.) Nosilec DDK mora pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobiti dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Osebe, ki poleg nosilca DDK, opravljajo DDK morajo biti vpisane na odločbi UE. Zgolj registracija pravnega subjekta ne zadošča Zakon o gozdovih določa, da minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci. Trenutno veljavni minimali pogoji so predpisani s "Pravilnikom o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih", ki je bil pripravljen leta 1994 in medtem večkrat spremenjen in dopolnjen. Zadnje spremembe in dopolnitve so v veljavi od leta 2012. Izvajalci, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti izvajanja del v gozdovih pred 17. 5. 2006 ter izvajalci, ki prvič začnejo izvajati dela v gozdovih, za katera so pridobili dovoljenje, morajo pristojni gozdarski inšpekciji priložiti dokazila o izpolnjevanju minimalnih pogojev za opravljanje del v gozdovih. Minimalni pogoji za opravljanje del v gozdovih so pogoji o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Izvajalci morajo zagotoviti, da posamezna spodaj navedena dela opravljajo delavci, ki imajo najmanj naslednjo izobrazbo oziroma usposobljenost: projektiranje gozdnih cest: izobrazba podravni 6/2 s področja gozdarstva (tj. Visokošolsko izobraževanje prve stopnje, visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba) in usposobljenost za opravljanje te dejavnosti, ki je določena z zakonom, ki ureja graditev objektov; projektiranje spravila lesa z gozdnimi žičnicami: izobrazba podravni 6/1 (tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba) s področja gozdarstva z opravljenim tečajem, katerega vsebina in obseg sta v skladu s katalogom strokovnih znanj in spretnosti za poklicni standard gozdarski žičničar; sečno-spravilno načrtovanje v zahtevnejših delovnih razmerah oziroma na območjih z več možnostmi za spravilo, organiziranje del in nadzor: izobrazba podravni 6/1 (tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba) s področja gozdarstva; vodenje delovnih skupin delavcev, sečno-spravilno načrtovanje v ustaljenih, manj zahtevnih razmerah: 5. raven izobrazbe s področja gozdarstva (tj. Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba); miner, strojna gradnja in strojno vzdrževanje gozdnih prometnic, strojna sečnja, nakladanje, razkladanje in prevoz lesa: 4. raven izobrazbe (tj. Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba) in tečaj za usposobitev za konkretno delo ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji; žično spravilo: ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji; traktorsko spravilo, sečnja z motorno žago, izdelava in dodelava gozdnih lesnih sortimentov ter nega mladovja: 4. raven (tj. Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba) izobrazbe s področja gozdarstva ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji; sajenje sadik gozdnega drevja, varstvo pred divjadjo, obžetev v lahkih delovnih razmerah, priprava tal za naravno nasemenitev, druga nezahtevna dela z ročnim orodjem: podučitev s strani delavca, ki izpolnjuje pogoje za nego mladovja iz prejšnje točke. Strokovna usposobljenost Strokovno usposobljenost izvajalci izkazujejo z enim od navedenih dokazil: Dokazilo o opravljenem tečaju za dela v gozdu, ki ga je organizirala gozdnogospodarska organizacija do 25. 06. 1993, Opravljen preizkus znanja pri pooblaščeni gozdarski strokovni organizaciji do 01. 01. 1996, Spričevali o ustrezni stopnji in smeri izobraževanja ali Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji Usposobljenosti za varno in zdravo delo delavca, delovne opreme in osebne varovalne opreme Področje usposobljenosti za varno in zdravo delo delavca, delovne opreme in osebne varovalne opreme urejata Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki velja od 03. 12. 2011 in Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu. Zakon določa dolžnosti tako delodajalcem kot samozaposlenim osebam. Vsak, ki izvaja dela v gozdu (tudi tisti,ki je zavarovan kot kmet), mora imeti izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja. V tej izjavi se določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki so obvezni, saj Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu opredeljuje dela v gozdu, ki se štejejo za dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare. Usposobljenost za varno in zdravo delo delavca, delovne opreme in osebne varovalne opreme: Izjava o varnosti z oceno tveganja Zdravniška spričevala Dokazila o preizkusu znanja za varno opravljanje dela Dokazila o pregledu in preizkusu delovne opreme Evidenco zagotavljanja osebne varovalne opreme Kateri izvajalci so ustrezni? Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na svojih spletnih straneh objavlja seznam ustreznih izvajalec del v gozdovih, kot tudi seznam izvajalcev del v gozdovih, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dela v gozdovih. Seznam pravno formalno ustreznih in neustreznih izvajalcev je objavljen tudi na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar. (http://www.mojgozdar.si) Izdelali smo enostaven sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). 4 hfe ђг ш iT* t j_i_ .-Јшгт Slika 4: Primer prikaza ocene po načelu semaforja v sistemu MojGozdar Uporabniška ocena kakovosti izvajalcev storitev Na sistemu MojGozdar svoje izkušnje ter mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajate tudi naročniki gozdarskih storitev. Prav naročniki gozdarskih storitev lahko kot uporabniki Sistema MojGozdar s svojimi ocenami aktivno pripomoremu k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delovanje na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo, bo v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokovne ocene izvajalca. Pri tem pa se lahko uporabnik samostojno odloči ali bo oceno podal v celoti anonimno ali ne. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika. Ali ste vedeli, dasev Sloveniji ob izbiri izvajalcev večkrat odločamo na podlagi lastnih izkušenj iz preteklost/ ali priporočil preteklih uporabnikov morda celo znaniev.Vaša uporabniška i2kuSnja ima veliko vrednost äs га marsikoga, ki bo želel izbrati kvalitetnega in гаирапја vrednega izvajalca. s svojim mnenjem pomagajte zgraditi anonimno zbirko izkušenj in stem pomagate pri izbiri preostalim naročnikom gozdarskih storitev. Kriterij Ocena (z uporabo drsnika izberite: nezadostna o »i* »*« »*« »J* 4. USTREZNOST PLAČILA Se je izvajalec držal dogovorjene cene za storitev oz. ali je v primeru odkupa lesa na panju izvajalec vse dolgove po ravnal v dograjenem času in po dogovorjeni ceni? Ä Ä m+M Ä Ä c-i c-i c-i j-; ^S* Maloüte dokazilo o vašem sodelovanju s ponudnikom'; Choose File rtö file selected Komentar (Vsebina komentarja bo javno objavljena v spletnem profilu izvajalca brez podpisa komentatorja. Za popolno anonimnost oddajte oceno brez komentarja): Slika: Vprašalnik za ocenjevanje izbranih podjetij na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar Zahvala Za pomoč pri pripravi vsebini se zahvaljujemo vsem pristojnim za področje nadzora del v gozdovih na Inšpektoratu RS za kmetijsktvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Posebna zahvala gre mag. Urška AHAČIČ POGAČNIK, ki nam je pomagala z internimi gradivi, da smo se hitreje prebili skozi vse zakonodajne okvire in jih med drugim v veliki meri uporabili tudi za pripravo tega prispevka. Na gozdarskem inšpektoratu so nam zatrdili, da so pri njih dobrodošli vsi, ki bi si želeli več informacij o pogojih in dokazilih. Kmalu bomo več informacij objavili tudi v sklopu spletnega informacijskega sistema MojGozdar. Vabimo vas, da si ogledate MojGozdar.si, preverite svoje izvajalce in ocenite storitve, ki jo jih opravili za vas at MojGozdar KLIKNITE ZA POVEZAVO (http://www.mojgozdar.si) Matevž Triplat, Gozdarski inštitut Slovenije Nazaj (http://wcm.gozdis.si/splosno) Ü GOZDARSKEM INŠTITUTU SLOVENIJE Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu. Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi (GLV). Tehnološko gledano gozdarske člene GLV tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. ORODJA Normativi (normativi) Izračunaj stroške (izracunaj-stroske) Kalkulator enot (kalkulator-enot) Navodila (navodila) KONTAKT Večna pot 2, 1000 Ljubljana +386 1 200 78 00 +386 1 257 35 89 gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) (http://www.gozdis.si/) © 2017 Gozdarski inštitut Slovenije Izdelava spletne strani: Tauria d.o.o. (http://www.tauria.si) | Varovanje osebnih podatkov (varovanje-osebnih-podatkov) (http://wcm.gozdis.si/) WoodChainManager NOVICE Znanost in praksa - za promocijo kakovostnih izvajalcev gozdarskih del V Sloveniji izberemo izvajalca del v gozdovih največkrat na podlagi lastnih izkušenj ali po priporočilu znancev. Na trgu storitev je vedno več ponudnikov, poslovne prakse se spreminjajo in kvaliteta izvedbe del je vse bolj pomembna. V raziskovalnem projektu "Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu" projektna skupina na Gozdarskem inštitutu Slovenije razvija spletni informacijski sistem s katerim ciljamo k ekonomsko učinkovitemu in okolju prijaznemu gospodarjenju z gozdovi. Sistem MojGozdar.si je enostaven za uporabo in omogoča učinkovit prenos informacij končnim uporabnikom. Hkrati pa prispeva k povezovanju povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudi možnost izbire najustreznejšega izvajalca. Želimo, da bi izvajalci gozdarskih storitev izkoristili priložnost za promocijo storitev, ki jih opravljajo in da bi lastniki gozdov ocenili izvajalce, ki so opravljali dela v njihovih gozdovih. Posvet je namenjen promociji preglednega trga gozdarskih storitev in predstavitvi spletnega informacijskega sistema MojGozdar. Posvet bo potekal 5. septembra 2019ob 9:00 v dvorani Janeza Hribarja (D1), Biotehniška fakulteta, dekanat, Jamnikarjeva 101, Ljubljana (https://goo.gl/maps/7TMfviy5TYUGx3oV9) PROGRAM POSVETA: 8:30 - Prihod in registracija udeležencev 9:00 - Slavnostna otvoritev posveta, državni sekretar dr. Jože Podgoršek, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič 9:30 - Kaj je "Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu", GIS, dr. Nike Krajnc 9:50 - Trg storitev na področju gozdarstva v sosednji Italiji, CNR-INVALSA, dr. Raffaele Spinelli 10:40 - Odmor za kavo in predstavitev izbranih slovenskih ponudnikov strojev in opreme za delo v gozdu 11:15 - Kaj ponuja sistem MojGozdar.si?, GIS, Nina Škrk 11:45 - Strokovna ocena izvajalcev del, GIS, Matevž Triplat 12:15 - Izvajanje del v gozdovih - pogled gozdarske inšpekcije, mag. Urška Ahačič Pogačnik 12:40 - Varnost in zdravje pri delu v gozdu - pogled inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu 13:00 - Informacijsko komunikacijski tok sistema MojGozdar.si, GIS, Mirko Baša 13:20 - Oblikovalec sistema MojGozdar.si - ARCTUR d.o.o., Metka Špacapan 13:30 - Pomen kakovostnih izvajalcev za zasebne lastnike gozdov - Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Marjan Hren 13:50 - Izkušnje podjetja SiDG z izborom izvajalcev del, dr. Robert Robek 14:10 - Razprava in podelitev plaket MojGozdar.si 14:30 - Pogostitev in predstavitev izbranih slovenskih ponudnikov strojev in opreme za delo v gozdu Udeležba je za vse brezplačna. Bodite del nove zgodbe, ki se piše na področju gozdarstva in se nam pridružite na posvetu. LOKACIJA POSVETA: mi ti Biotehniška fakulteta Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana 4,1 Število mnenj: 18 Večji zemljevid Navodila... V Razori & 0 Restavracija in kava bar Paradhž Čedo Dimic sp BTCCi s t 4 Tivoli, Rožni< iri Šišenski hnb V Restavracija 123 m f Ljubljana □ 0 Pravna fakultete Univerze v i j ubija i Biotehniška fakulteta □ c Fakulteta za gradbeništvo a Q Restavracija šolski in aeodeziio v Ljubljani v center Aškerčeva ^ Pizzerija in okrepčevalnica KONDOR 0 ca JI es Google ^ Podat Javi napako nieimljavida 9 PRIJAVITE SE TU: Znanost in praksa - za promocijo kakovostnih izvajalcev gozdarskih del Kje: Gozdarski inštitut Slovenije Kdaj: četrtek, 5.9.2019 (8:30-14:00) Naslov: Večna pot 2, 1000 Ljubljana Kontakt: (01) 200 78 14 ali nina.skrk@gozdis.si * Zahtevano Ime, Priimek * Vaš odgovor E-poštni naslov za obveščanje * Vaš odgovor Izberite v katero interesno skupino spadate (glede na glavno dejavnost): * O Gozdarsko podjetje (zasebno, državno) O Lesno predelovalno / pohištveno podjetje O Proizvajalec / prodajalec lesnih goriv Izobraževalna / raziskovalna inotituciia у^ I LUUI V CI I I I CI / I UZ.IOr\\J V Cll I ICI I I IO LI I U Is IJ CI o Javni zavod / interesno združenje (ZGS, KGSZ, GZS, OZS...) O Državna / lokalna inštitucija (Ministrstva, SKZG, inšpekcija ...) O Podjetje za odkup in prodajo lesa O Proizvajalec / prodajalec strojev in strojne opreme O Energetsko podjetje O Drugo (študent, lastnik gozda, upokojenec ...) NAPREJ Več informacij lahko dobite na nina.skrk@gozdis.si (tel. 01 200 78 14). Za predstavitev programa strojev in opreme za delo v gozdu bodo poskrbeli UNIFOREST '3 (https://uniforest.si) (http://www.tajfun.si) bijol) (http://www.bijol.si) AS Teh,.. Advanced Solutions & Technologies (https://www.panolin.si) Nazaj (http://wcm.gozdis.si/dogodki) Ü GOZDARSKEM INŠTITUTU SLOVENIJE Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu. Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi (GLV). Tehnološko gledano gozdarske člene GLV tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. ORODJA Normativi (normativi) Izračunaj stroške (izracunaj-stroske) Kalkulator enot (kalkulator-enot) Navodila (navodila) KONTAKT Večna pot 2, 1000 Ljubljana +386 1 200 78 00 +386 1 257 35 89 gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) (http://www.gozdis.si/) © 2017 Gozdarski inštitut Slovenije Izdelava spletne strani: Tauria d.o.o. (http://www.tauria.si) | Varovanje osebnih podatkov (varovanje-osebnih-podatkov) (http://wcm.gozdis.si/) WoodChainManager NOVICE Spletni informacijski Matevž TRIPLAT1, Mitja PIŠKUR2, Nike KRAJNC3 Izvleček: Gozdar istem MojGozdar.si Triplat, M., Piškur, M., Krajnc, N: Spletni informacijski sistem MojGozdar.si (http://www.mojgozdar.si); Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 3. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 21 Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Prispevek predstavlja spletni informacijski sistem, namenjen ocenjevanju kakovosti izvajanja del v gozdarstvu. Spletni informacijski sistem, imenovan MojGozdar, je inovativni pristop k večji transparentnosti trga storitev. MojGozdar nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Trenutno je v sistem vključenih nekaj več kot tisoč izvajalcev, ki nudijo različne gozdarske storitve. Sistem MojGozdar bo zajemal tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. V prvi stopnji vsi vključeni izvajalci dobijo pravno formalno oceno ustreznosti po načelu semaforja. Drugo stopnjo ocenjevanja predstavlja neodvisna strokovna ocena s strani strokovno usposobljenega presojevalca. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene bo trajnostno gospodarjenje z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo izvajalci, ki pravnoformalno ustrezajo osnovnim pogojem, torej so v prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni kot ustrezni. Tretja stopnja ocenjevanja je namenjena naročnikom storitev, da predstavijo izkušnje ali mnenje o kakovosti opravljenih storitev. S celovitim sistemom ocenjevanja naj bi pripomogli k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delo na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Hkrati je celovit sistem objektivne presoje kakovosti izvajalcev, tudi dodatne možnosti za vrednotenje ponudb za delo v državnih gozdovih, kjer je trenutno edino vodilo najnižja ponujena cena. Ključne besede: kakovost del, ustreznost izvajalcev, storitve, gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje, informacijski sistem, Slovenija 1 M. T., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija, matevz.triplat@gozdis.si 2 Mag. M. P., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mitja.piskur@gozdis.si 3 Dr. N. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, nike.krajnc@gozdis.si 1. IZHODIŠČA V Sloveniji je trg gozdarskih storitev dinamičen. Zaradi hitrih sprememb in pojavljanja vedno novih izvajalcev so mogoče zlorabe in prevare. Težava se (še posebno) izkaže pri povečanem povpraševanju po storitvah ob veliko površinskih motnjah (npr. žledolom, napad podlubnikov, vetrolom, itn.), ko posamezni lastniki gozdov (npr. lastniki, ki ne gospodarijo aktivno) nimajo informacij o ponudnikih storitev in njihovi kakovosti ter zanesljivosti. Naročniki storitev, predvsem manjši lastniki gozdov, ki redkeje potrebujejo storitve in nimajo izkušenj z gospodarjenjem z gozdom, se odločajo predvsem po intuiciji, osebnih poznanstvih ("ustno priporočilo revirnega gozdarja, soseda ali znanca"). Lahko pričakujemo, da se bo trg storitev na področju gozdarskih del dodatno prestrukturiral po spremembah organiziranosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Na Švedskem (Sääf in Norin, 2013) se je struktura (število in značilnosti) od 60. do 90. let prejšnjega stoletja spreminjala od samostojnih izvajalcev s konji do večjih gozdarskih podjetij, ki so imela lastne stroje in zaposlene delavce, do tega, da so delavci v gozdarskih podjetjih imeli lastne stroje, v zadnji fazi pa so delavci postali samostojni. S takimi spremembami se je izrazito povečevala tudi produktivnost. Usposobljeni, motivirani in dobro informirani izvajalci gozdarskih del so osnova za stroškovno učinkovito in okolju prijazno gospodarjenje z gozdovi. Izvajalci gozdarskih del morajo spoštovati zakonodajo in okoljske vidike dela v gozdu, po drugi strani pa je večina odgovornosti na lastniku gozda. Pri certifikacijskih shemah je na primer eno osnovnih izhodišč, da je lastnik gozda odgovoren za zagotavljanje skladnosti z zahtevami standardov za gospodarjenje z gozdovi (npr. PEFC in FSC). Z vidika presojanja podjetij, ki izvajajo gozdarska dela, je zaradi obsežnega vpliva na ekonomiko pridobivanja ter socialne in okoljske vidike gospodarjenja z gozdovi ocenjevanje le-teh zapleteno. Vidike izvajanja del in s tem okoljsko primernost le posredno presojamo z orodji, ki jih lahko opredelimo kot metoda ocene življenjskega kroga proizvodov. Metoda ocene življenjskega kroga je proces, s katerim ovrednotimo obremenitve okolja, povezane s proizvodnjo izdelka ali storitve, tako da ugotovimo, koliko energije in materialov glede na vrsto in količino je potrebno, kakšne so vrste in količine odpadkov ter emisije v okolje in kakšne so morebitne posledice za okolje (Košir, 1999: 92-93). Na primer: poraba energije na funkcionalno enoto kaže na sodobnost strojev in tehnologij pridobivanja lesa. Na podlagi letnih poročil gozdarske inšpekcije ter letnih poročil Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ni zaznati, da bi bila kakovost gozdarskih del pri gospodarjenju z gozdovi problematična ali da bi bila večja odstopanja od določil Zakona o gozdovih, še posebno, če upoštevamo oceno, da na leto v gozdovih seka okrog 100.000 lastnikov gozdov (50.000 kmetijskih gospodarstev je pridobivalo sortimente po Popisu kmetijstva 2000). V Sloveniji zaenkrat ne moremo govoriti o večjem obsegu praktičnega presojanja kakovosti izvajalcev del. Nekatera redka podjetja zbirajo mnenje uporabnikov o kakovosti njihovih storitev, dostopna so tudi vodila dobrega ravnanja za posamezne okoljsko zahtevnejše tehnologije. Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije (v nadaljevanju GIS) se z idejo o enotnem vrednotenju izvajalcev del v gozdarstvu ukvarjamo že nekaj časa. Pobuda je bila predstavljena na posvetu Izzivi gozdne tehnike 2016 in bila deležna spodbudnih odzivov udeležencev, in sicer predstavnikov ciljnih skupin s področja gozdarstva in predelave lesa. Poleg javne razprave, na kateri so udeleženci izrazili strinjanje ter potrebo po tovrstnem delu. Udeleženci so z odgovori na anonimnem anketnem vprašalniku izrazili svoje strinjanje z idejo o portalu za izvajalce del v gozdarstvu. Več kot 50 % udeležencev posveta je kot pomembno ali zelo pomembno označilo trditev, da je bonitiranje gozdarskih podjetij koristno. Čeprav je pridobivanje lesa relativno enostaven proizvodni proces, ostaja vprašanje ocenjevanja kakovosti del vsaj na praktični ravni relativno nedorečeno. Potrebujemo preproste, vsakomur dostopne in korektne metode ocenjevanja izvajalcev, ki pa bodo zajemale vse bistvene vidike za izbiro in promocijo kakovostnih izvajalcev storitev v gozdni proizvodnji. 2. PREGLED DOSEDANJIH IZKUŠENJ IN RAZISKAV Na trgu gozdarskih storitev v Nemčiji (na primeru Bavarske) (Borchert in Benker, 2015a) prevladujejo mala podjetja, največkrat samozaposleni izvajalci del. V povprečju opravljajo storitve na površini, manjši kot 1.000 ha in opravijo storitve v domačem okolju (v oddaljenosti do 20 kilometrov od sedeža podjetja). Pogosto imajo staro ali izrabljeno mehanizacijo, sočasno pa so pri pridobivanju del izpostavljeni veliki konkurenci. Nedavna analiza tega segmenta gospodarstva na Bavarskem (anketa je zajela 10 % podjetij) je pokazala (Borchert in Benker, 2015b), da zato, ker ima pri pridobivanju dela na trgu najpomembnejšo vlogo cena storitve, kakovost izvedbe del nazaduje, čeprav je prav stanje gozda po opravljenih delih eno od bistvenih vprašanj trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Načinu ocenjevanja kakovosti izvajalcev gozdarskih del in možnih meril ocenjevanja so se raziskovalci v Sloveniji (Košir in sod., 1996) posvečali ob uvajanju koncesij v državnih gozdovih. Zaradi celovitosti posegov v gozdove v okviru koncesijskih razmerij so bila med zaključnimi ugotovitvami opredeljene: zahteva po celoviti presoji izvajalcev gozdarskih del, vsakoletna objava lestvice izvajalcev gozdarskih del, stalnost spremljanja kakovosti zainteresiranih izvajalcev in neodvisna usposobljena skupina ocenjevalcev. Celovito spremljanje kakovosti izvajalcev gozdarskih del bi temeljilo na točkovanju in zbiranju podatkov. Oceno izvajalca bi sestavljali tehnološki, kadrovski, okoljski in ekonomski vidik presoje ustreznosti izvajalca gozdarskih del. Za posamezne vidike so bili predlagani vprašalniki za zbiranje podatkov neposredno od izvajalca, kjer so posamezna vprašanja obravnavala njegov odnos do gozda, družbenega okolja, tehnologije, gospodarnosti dela ali celovite organizacije podjetja. Koncept v praksi ni zaživel. Praktično vrednotenje kakovosti izvedbe del v tujini bodisi osredotočajo na ocenjevanje poškodb drevja in tal v proizvodnih fazah spravila lesa do kamionske ceste ali v zadnjem času na preverjanje kakovosti izvajalcev in kakovosti opravljenih del glede na izbrane kazalnike v okviru certifikacijskih shem FSC in PEFC (Seizinger, 2013; DFSZ, 2016). Slednje kontrole zajemajo le izvajalce, ki opravljajo storitve v certificiranih gozdovih. Na podlagi standardov FSC, PEFC in standardov kakovosti ISO 9000 (kakovostno upravljanje), ISO 9001 (kakovostno delo s strankami), ISO 19011 (načini preverjanja) in ISO 17021 (ocenjevanje sistema kakovosti) v Nemčiji uvajajo certifikat kakovosti gozdarskih storitev. V preteklosti je bilo v Avstriji nekaj poskusov vrednotenja izvajalcev del na podlagi pregleda delovišča po opravljeni storitvi po načelu 'Bonus-Malus' (Ofner, 2005), a se tak pristop ni uveljavil v širšem obsegu. Les je teoretično trajnostno obnovljiv naravni vir, njegova pridelava in predelava pa sta v praksi obremenjeni s številnimi negativnimi vplivi. Le-te najbolj celovito zajame metoda ocene življenjskih ciklov (ang. LCA) izdelkov iz lesa, ki vključuje tudi kakovostne vidike izvedbe del. Čeprav so metode LCA v gozdarstvu znane, doslej niso našle vidnejšega mesta pri presoji kakovosti del v gozdarski praksi (Heinimann, 2012; Cosola in sod., 2016). Zaradi velikega pomena kakovosti izvajanja del z vidika zagotavljanja skladnosti z zahtevami certifikacijskih shem za gospodarjenje z gozdovi, se za neodvisno certificiranje izvajalcev gozdarskih del razvijata tudi oba certifikacijska sistema (FSC in PEFC). Poudarek pri teh shemah je na družbenih vidikih ter spoštovanju zakonodaje. Poleg tega morajo izvajalci del v certificiranih gozdovih opravljati dela v skladu z določili certifikacijskih shem, torej zagotavljati skladnost z določili, povezanimi z družbenimi, okoljskimi pa tudi ekonomskimi vidiki. Pri okoljskih vidikih je velik poudarek na varovanju vodnih virov. V dokumentu Evropske komisije z nazivom Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij je družbena odgovornost podjetij opredeljena kot koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni podlagi vključujejo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Definicija družbene odgovornosti po standardu ISO26000:2010 pa je: Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in etično ravnanje prispeva k trajnostnemu razvoju, vključujoč zdravje in blaginjo družbe; upošteva pričakovanja deležnikov; je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter je vključena v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih (CEC, 2010). Kakovost izvajalcev ni aktualna samo za del zasebnih gozdov, kjer najemajo storitve na trgu, temveč tudi pri gospodarjenju z državnimi gozdovi, kjer je zaradi pravil o javnem naročanju glavno merilo ponujena cena. Na ta vidik na primer opozarjajo tudi v latvijskem državnem podjetju Latvijas valsts meži (Gercans, 2013). V Sloveniji je eno izmed gozdarskih podjetij, ki presojajo kakovost opravljenih del, Gozdno gospodarstvo Bled, d. o. o. Zbirajo mnenja uporabnikov o kakovosti njihovih storitev (GG Bled, 2018) in tudi sicer načrtno povezujejo kakovost del z nagrajevanjem svojih proizvodnih delavcev (Soklič, 2015). V zadnjem času smo v Sloveniji dobili vodila dobrega ravnanja za posamezne okoljsko zahtevnejše tehnologije (Krč in sod., 2014; Košir, 2007). V slovenske gozdove izvajalci del uvajajo nove stroje in tehnologije, ki jih v tujini tržijo kot okolju prijazne (Visser in Stampfer, 2015), v praksi pa naročniki del nimajo možnosti preverjanja njihove ustreznosti v naših razmerah. Izvajalci gozdarskih storitev svojo dejavnost vedno pogosteje oglašujejo na medmrežju, redkeje na lastnih spletnih straneh ali na socialnih omrežjih, pogosteje pa uporabijo različne portale za oglaševanje. Na podlagi zgolj navedenih kontaktnih podatkov je težko izbrati zanesljive ponudnike gozdarskih storitev. V Sloveniji je nekaj namenskih medmrežnih portalov, ki ponujajo promocijske predstavitve ponudnikov gozdarskih storitev. Zaradi učinkovitejše sanacije posledic žleda v letu 2014 v zasebnih gozdovih so sezname ponudnikov gozdarskih storitev (tudi ponudnikov iz tujine) oblikovali na ZGS (v sodelovanju z Gozdarsko inšpekcijo) in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Zveza lastnikov gozdov Slovenije ponuja lastnikom gozdov informacijski portal, ki registriranim uporabnikom ponuja podporo gospodarjenju z gozdovi in informacije na sorodna spletišča. Portal je nastal v sodelovanju s podjetjem STEZA informacijske storitve in svetovanje, d. o. o., ki prijavljenim uporabnikom ponuja spletno mesto ažurnih informacij o ponudbah za prodajo kmetijskih zemljišč in gozdov, podatke o javnih naročilih, dražbah in razpisih za širok nabor področij ter podatke o cenah lesa in storitev v gozdarstvu. Na GIS smo v okviru projektov oblikovali bazo deležnikov v gozdnolesnih verigah (wcm.gozdis.si) in objavili tudi kataloge sekalnikov v Sloveniji. Za pomoč pri izbiri ponudnikov storitev se v zadnjem času vzpostavljajo tudi portali, ki uporabnikom omogočajo pregled ocen in mnenj o uporabljenih storitvah in tako nastajajo lestvice referenc in zaupanja vrednih ponudnikov, med katerimi je tudi nekaj gozdarskih podjetij. Pristopi so sodobni, usmerjeni na digitalno pismenega uporabnika, a le delno ustrezajo celoviti presoji kakovosti storitve. Največkrat so omejeni le na promocijo ponudnika ali na relativno aktualiziran seznam ponudnikov gozdarskih storitev. Na GIS se z vprašanji kontrole kakovosti ukvarjamo že dalj časa. Uspešno smo razvili in v prakso prenesli enostaven sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti za proizvajalce lesnih pelet, imenovan S4Q. Cilj sistema S4Q je vsakemu proizvajalcu prilagoditi sistem zagotavljanja in kontrole kakovosti (kot je opredeljen v standardu SIST EN 15234-2:2012) zahtevam in potrebam vsakega posameznega proizvajalca pelet (Prislan in sod., 2015). Prav tako nam področje vrednotenja podjetij ni tuje, saj smo razvili metodo za vrednotenje izvajalcev gozdarskih del. Metoda v prvi fazi temelji na izločitvenih merilih (pravnoformalni vidiki), ki presojano podjetje definirajo kot 'ustrezno' ali 'neustrezno' formalno urejeno. Če je podjetje prepoznano kot formalno 'ustrezno', se začne druga faza vrednotenja na podlagi družbenih, ekonomskih, tehnoloških in okoljskih dejavnikov. Metoda je nastala z namenom odkrivanja dobrih praks; v sklopu projekta FOROPA je bila tudi preizkušena v Avstriji, Italiji, Grčiji, Srbiji, Slovaškem in Romuniji (Triplat in Krajnc, 2014). 3. SPLETNI INFORMACIJSKI SISTEM MOJGOZDAR V raziskovalnem projektu Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu projektna skupina stremi k razvoju orodja, ki bo pripomoglo k večji konkurenčnosti gozdarskega sektorja glede na družbeno odgovornost, ekonomsko učinkovitost in okolju prijazno gospodarjenje z gozdovi. Spletni informacijski sistem za ocenjevanje kakovosti izvajanja del v gozdarstvu, ki bo nastal v času trajanja projekta, je inovativni pristop k večji transparentnosti trga storitev. Sistem naj bi bil enostaven za uporabo in omogočal učinkovit prenos informacij končnim uporabnikom. Sistem naj bi prispeval k povezovanju povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudil možnost izbire najustreznejšega izvajalca, hkrati pa promoviral gozdarske organizacijo in storitve, ki jih opravljajo. Naročniki gozdarskih storitev bodo kot uporabniki sistema s svojimi ocenami aktivno pripomogli k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delovanje na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Ob koncu leta 2017 je projekt dosegel pomemben mejnik z vzpostavitvijo spletnega informacijskega sistem. Med širokim naborom predlogov za akronim projekta in hkrati ime za spletni informacijski sistem je projektna skupina izbrala ime MojGozdar. Logotip (naslovna slika) je predlagal zunanji izvajalec in stalni član projektne skupine, podjetje Arctur, d. o. o. Spletni informacijski sistem MojGozdar je javno dostopen na povezavi www.mojgozdar.si (http://www.mojgozdar.si) (slika 2). GIS skrbi za glavni razvoj v sodelovanju s podpornimi inštitucijami. GIS je hkrati glavni upravljavec spletnega sistema MojGozdar, ki je osrednje mesto, kjer se bodo stikali vsi rezultati projekta. V času trajanja projekta bo deloval testno (pilotno) in ga bomo še večkrat nadgradili z vsebinskega in tudi s tehničnega vidika. Nadgradnje potekajo na podlagi novih rezultatov projekta ter povratnih informacij uporabnikov. MojGozdar (http://www.mojgozdar.si) je namenjen vsem obiskovalcem medmrežja. Obiskovalec z vpisom v spletni sistem MojGozdar postane "uporabnik", ki lahko dostopa do vseh funkcionalnosti sistema MojGozdar, med drugim lahko postane tudi naročnik gozdarskih storitev. MojGozdar uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Uporabnik ima pravico do dostopanja do profila izvajalcev in z njim povezanih podatkov. Uporabnik lahko tudi pošilja povpraševanja za posamezne gozdarske storitve različnim izvajalcem, ki so se predhodno že včlanili v sistem MojGozdar. Uporabniki so lastniki gozdov ali upravljavci gozdov in drugih, z drevjem poraslih površin, ki želijo prek spletnega sistema MojGozdar pridobiti ponudbo za izbrane storitve. MojGozdar (http://www.mojgozdar.si) je namenjen ponudnikom gozdarskih storitev (v nadaljevanju izvajalci). Stik je bil vzpostavljen z več kot tisoč pravnimi subjekti, in sicer sprva prek telefonske ankete, nadalje preko elektronske pošte in nazadnje, a nič manj pomembno še preko pisemske ovojnice. MojGozdar vključuje izvajalce, ki so ustrezno registrirani za opravljanje gozdarskih dejavnosti in so za storitve (sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, strojna sečnja in žičniško spravilo) pred začetkom opravljanja dejavnosti pristojni gozdarski inšpekciji omogočili vpogled v dokumentacijo o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazilih, potrebnih za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Gozdarske inšpekcije na podlagi predloženih dokazil izvajalcev redno dopolnjuje seznam izvajalcev del v gozdovih, ki izpolnjujejo minimalne pogoje, ter seznam izvajalcev del, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dejavnost (IKGLR, 2018). Ponudniki storitev, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira (na primer prevoz lesa), so bili vključeni na podlagi raziskave trga storitev. Slika 2: Vstopna stran spletnega sistema MojGozdar.si 3.1 Ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdarskih del V prvem sklopu projekta je nastal sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Slika 3 prikazuje pretok informacij v sklopu prve stopnje ocene spletnega sistema MojGozdar. Oceno dnevno posodobimo na podlagi sprememb v katerikoli izmed podatkovnih baz. 3.1.1 1. stopnja - ocena pravnoformalne ustreznosti MojGozdar ▼ FINANČNA UPRAVA RS _1 - LJ Slika 3: Shematski prikaz pravnoformalne razvrstitve ponudnikov gozdarskih storitev glede na javno dostopne podatke (prva stopnja), ki vključuje seznam izvajalcev del v gozdovih IKGLR ter izvajalce, vključene na podlagi raziskave trga. Oceno izvajalcev po načelu semaforja redno posodabljamo in je dostopna vsem uporabnikom (od decembra 2017). Temeljni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za posamezno oceno, so opredeljeni v Preglednici 1 in grafično predstavljeni na primeru (Slika 4). Preglednica 1: Ocena ustreznosti izvajalcev po načelu semaforja • Zelena luč označuje izvajalce del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu izpolnjevali zahteve, niso na seznamu davčni neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt. • Rumena luč označuje ponudnike storitev, ki niso na seznamu davčnih neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt ter so registrirani za ustrezne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Poudariti je treba, da rumena luč označuje podjetja, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira. To so npr. podjetja, ki ponujajo storitev izdelave sekancev s sekalnikom, nudijo prevoz lesa ali opravljajo gozdno gradbeništvo. Pri slednjih s strani gozdarske inšpekcije ni podatkov o izpolnjevanju pravnoformalnih zahtev. • Rdeča luč opozarja, daje bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero ima prepoved, je posebej označena) ali je davčni neplačnik ali je po podatkih Poslovnega registra Slovenije neaktiven pravni subjekt ali nima registriranih ustreznih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. 4 w V u? ^г4 Slika 4: Primer prikaza ocene po načelu semaforja v sistemu MojGozdar 3.1.2 2. stopnja - Strokovna ocena ustreznosti izvajalca V drugem sklopu bo metodologija za podeljevanje neodvisne strokovne ocene. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo vsi izvajalci, ki so v prvi stopnji ocenjeni pozitivno, torej so prejeli/imajo zeleno ali rumeno luč. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene bo izpolnjevanje meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del (Slika 5). Pri oblikovanju metode bo vodilo neodvisnost ocen, načelo enakosti in upoštevanje meril, ki so ključna za kakovostno izvedbo del v gozdovih in uporabniku storitev lahko pomagajo pri končni izbiri izvajalca. Slika 5: Načela trajnosti so glavna vodila pri razvoju metodologije za podeljevanje neodvisne strokovne ocene. Na podlagi pregleda dosedanjih raziskav in usklajevalnih delavnic s predstavniki deležnikov je bil pripravljen predlog načel, meril in indikatorjev. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki z Biotehniške fakultete (partner v projektu) in drugih institucij, kot so IKGLR, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za varstvo narave, ZGS, predstavniki večjih izvajalcev, predstavniki družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Končni rezultat usklajevanja z deležniki je hierarhični seznam kazalnikov, ki zajema 3 načela, 8 kriterijev in 29 indikatorjev (Slika 6). V drugem krogu bo na podlagi metod za večkriterijsko odločanje razširjena skupina predstavnikov deležnikov postavila merila izbranim načelom, kriterijem in indikatorjem. Rezultat drugega kroga bodo participativno določena merila za vrednotenje kakovosti izvajalcev gozdarskih storitev. V zadnjem koraku bo projektna skupina pripravila še smernice za strokovno presojo izvajalcev. Smernice bodo namenjene na eni strani strokovnjakom, da bodo lahko objektivno presodili ali dokazila, ki jih je priložil izvajalec, ustrezajo, delno ustrezajo ali ne ustrezajo posameznemu indikatorju. Po drugi strani bodo smernice namenjene izvajalcem, saj jim bodo služile kot dokument, na podlagi katerega bodo lahko svojo poslovno prakso izboljšali v smeri družbene odgovornosti, ekonomske upravičenosti in okoljske primernosti. Neodvisno strokovno oceno na sistemu MojGozdar se poda na podlagi: osnovnih primarnih virov podatkov o poslovnih subjektih (AJPES, Sodni register, FURS, IKGLR ...) in (spletnega) zahtevka, v katerega reprezentativni predstavnik izvajalca predloži zahteve/dokazila za indikatorje. Seštevek meril (točk) bo predstavljal sestavljeno oceno, ki se podeli po načelu kategorizacije nastanitvenih obratov (s kategorijami/zvezdicami) (Pravilnik o kategorizaciji..., 2008). Sestavljena ocena bo prikazana ob drugih javnih podatkih o pravnem subjektu. Poudariti je treba, da se neodvisna strokovna ocena odvzame in se ne podeli pravnim subjektom, za katere se ugotovi, da iz kateregakoli razloga ne izpolnjujejo pogojev za zeleno ali rumeno luč (prva stopnja ocene). Sika 6: Shematski prikaz neodvisne strokovne ocene poslovnih subjektov glede indikatorjev in kriterijev zbranih z vstopom v sistem ocenjevanja "mojgozdar.si". 3.1.3 3. stopnja - Ocena zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo Prav kmalu bodo lahko na sistemu MojGozdar svoje izkušnje ter mnenje o kakovosti opravljenih storitev podali tudi uporabniki sistema MojGozdar. Povprečna ocena, pridobljena od uporabnikov (tretja stopnja), bo objavljena poleg pridobljenih meril (druge stopnje ocene) izvajalca. Predvideno je, da bodo uporabniki ocenjevali izvajalce, ki se bodo predhodno prijavili v sistem MojGozdar. Ocenjevanje bo mogoče z uporabo spletnega vprašalnika naročnikom dejanskih storitev. Podajanje ocen naročnikov, ki z izbranim izvajalcem niso sodelovali in bi oceno podali zgolj zaradi dvigovanja ocene izbranemu izvajalcu, bi potencialno ogrozilo verodostojnost celotnega sistema. Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca določenega izvajalca bodo vzpostavljeni mehanizmi za preprečevanje zlorab. V času testne faze bodo tako preizkušeni različni načini; na primer: vsak uporabnik bo lahko ocenil eno podjetje za vnaprej določeno obdobje (npr. teden, mesec ali leto). Za podajanje več ocen v izbranem obdobju pa bo moral v sistem MojGozdar naložiti dokazilo o sodelovanju (npr. pogodbo o sodelovanju, izdan račun za opravljene storitve ...). Projektna skupina meni, da je ocena uporabnikovega zadovoljstva (tretja stopnja) skupaj z neodvisno strokovno oceno (druga stopnja) ključna za kakovostno izbiro izvajalca del v gozdovih in je ključni podatek, ki iskalcu izvajalca lahko največ pove o posameznem pravnem subjektu. 4. ZAKLJUČEK Naš cilj je, da bi spletni informacijski sistem Mojgozdar (http://www.mojgozdar.si) postal osrednji informacijski portal izvajalcev del v gozdarstvu in bo namenjen ne le uporabnikom storitev, ampak tudi izobraževanju, informiranju, povezovanju in mreženju širše javnosti. Projekt bo s preverjanjem ustreznosti ponudnikov prispeval k kakovostnejšim storitvam na trgu. Prav tako bo prispeval k prepoznavnosti Slovenije, saj si bo v prihodnosti projektna skupina prizadevala sistem razširiti tudi v sosednje države. Pregled nad izvajalci del in njihovimi bonitetnimi ocenami ne bi koristil samo zasebnim lastnikom gozdov, temveč tudi podjetju, ki upravlja z gozdovi v državni lasti. S povratno informacijo državnega podjetja o kakovosti storitev bi ogromno pridobili tudi zasebni lastniki gozdov. Sistem MojGozdar z bonitetnimi ocenami bo koristil tudi izvajalcem gozdarskih storitev kot promocija njihove kakovosti in zanesljivosti. Raziskovalni projekt Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu nudi možnost aktivnega sodelovanja pri razvoju sistema z vključevanjem deležnikov in upoštevanjem njihovega znanja ter izkušenj pri oblikovanju. Spletni sistem MojGozdar bo uporabnikom nudil možnost vplivanja na oceno izvajalca z ocenjevanjem storitev. Velik pomen namenjamo zagotavljanju verodostojnosti ocen ter s tem preprečevanju zlorab pri vključevanju uporabnikov sistema v oblikovanje ocen izvajalcev storitev. Projektna skupina z rezultati projekta stremi k izboljšanju stanja trga storitev, povezovanju deležnikov in njihovo aktivno vključevanje. Ne nazadnje bo sistem MojGozdar tudi promocija izvajalcev del. 5. ZAHVALA Spletni informacijski sistem MojGozdar razvijamo v okviru raziskovalnega projekta Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencija RS za raziskovalno dejavnost. 6. VIRI Borchert H., Benker K. 2015a. Forstunternehmen in Bayern. Forst und Technik. št. 4. Deutscher Landwirtschaftsverlag GmbH: 18-22. Borchert H., Benker K. 2015b. The economic situation of forest contractors in Bavaria. V: Proceedings of the 48th FORMEC Symposium 2015: Challenges in forestry 4.-8. oktober 2015, Linz. Avstrija: 31-34. CEC. 2001. Commission of the European Communities: Green Paper on Promoting a Europea Framework for Corporate Social Responsibility. https:// europa.eu/rapid/press-release_DOC-01-9_en.pdf (junij 2016). Cosola G., Grigolato S., Ackerman P., Monterotti S., Cavalli R. 2016. Carbon Footprint of Forest operations under Different Management Regimes. Croatian Journal of Forest Engineering, 37, 1: 201-217. DFSZ. 2016. Deutsches Forst-Service-Zertifikat - Systembeschreibung 2016, VdAW Beratungs- und Service GmbH: 19 str. Gercans J. 2013. JSC Latvia's State Forests Logging Service Procurement Principles and Challenges. V: Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, 11-13 November 2013, Norway: 15. GG Bled. 2018. Gozdnogospodarstvo Bled. http://www.ggbled.si/sl/odkup-lesa/vprasalnik-dobavitelji.html (februar 2018) Heinimann H. R., 2012. Life Cycle Assessment (LCA) in Forestry - State and Perspectives, Croatian Journal of Forest Engineering. 33, 2: 357-372. Krč J., Beguš J., Primožič J., Levstek J., Papler-Lampe V., Klun J., Mihelič M. 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 38 str. Košir B. 2007. Vodila dobrega ravnanja pri spravilu lesa z žičnico Syncrofalke s procesorjem Woody 60. Končno poročilo projekta, Gospodarsko interesno združenje gozdarstva, Ljubljana: 28 str. Košir B. 1999. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvu = Life cycle assessment of products in forestry. Zbornik gozdarstva in lesarstva. 59: 89-120. Košir B., Winkler I., Medved M. 1996. Kriteriji za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdnih del. Zbornik gozdarstva in lesarstva. 51: 7-26. IKGLR. 2018. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Izvajanje del v gozdovih http://www.ikglr.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_del_v_gozdovih/ (februar 2018) Ofner H. 2005. Bonus-/Malus-System für Harvestereinsätze, BFW-Praxisinformation, 7: 13-14. Prislan P., Krajnc N., Piškur M., Triplat M. 2015. Shema S4Q (Support for quality / podpora za kakovost). Dokumentacija certifikacijske sheme. Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana: 15 str. Sääf M., Norin K. 2013. The Business Between Contractors and Clients Contractor Forestry. Proceedings of the 2013 OSCAR Workshop held in Honne, 11-13 November 2013, Norway: 6-7 Seizinger E. 2013. Lohnunternehmerzertifizierung in FSC-Wäldern - Erläuterung der aktuellen Regelungen, Forest Stewardship Council Arbeitsgruppe Deutschland e.V., F000213, Das Zeichen für verantwortungsvolle Waldwirtschaft: 2 str. Soklič I. 2015. Analiza obstoječega sistema nagrajevanja delavcev v gozdni proizvodnji GG Bled, Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 87 str. Triplat M., Krajnc N. 2014. Hands on guidelines on the improvement of biomass SCORPS : (experiences, best practices, challenges and opportunities). V: Končno poročilo pri projektu Sustainable networks for the energetic use of lignocellulosic biomass in South East Europe, WP4: 77 str. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov. 2008. Ur. l. RS, št. 62/2008. Visser R., Srampfer K. 2015. Expanding Ground-based harveting onto Steep terrain: A Review. Croatian Journal of Forest Engineering, 36, 2: 321 -331. Nazaj (http://wcm.gozdis.si/splosno) O GOZDARSKEM INSTITUTU SLOVENIJE Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu. Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi (GLV). Tehnološko gledano gozdarske člene GLV tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. ORODJA Normativi (normativi) {o]: Izračunaj stroške (izracunaj-stroske) {o} Kalkulator enot (kalkulator-enot) £0} Navodila (navodila) KONTAKT Večna pot 2, 1000 Ljubljana +386 1 200 78 00 +386 1 257 35 89 gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) (http://www.gozdis.si/) © 2017 Gozdarski inštitut Slovenije Izdelava spletne strani: Tauria d.o.o. (http://www.tauria.si) | Varovanje osebnih podatkov (varovanje-osebnih-podatkov) NOVICE Izbor NAJ-izvajalca gozdarskih storitev Spletni informacijski sistem MojGozdar.si S sistemom spodbujamo povezovanje povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudimo možnost izbire najustreznejšega izvajalca. Prav naročniki gozdarskih storitev lahko kot uporabniki sistema s svojimi ocenami aktivno pripomoremu k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delovanje na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. MojGozdar uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Uporabnik spletnega sistema MojGozdar je lahko vsak, ki dostopa do interneta z računalnika ali telefona. Obiskovalec z brezplačnim vpisom v spletni sistem MojGozdar postane »uporabnik«. Z vpisom pridobimo možnost : razširjenega iskanja po imeniku gozdarskih izvajalcev (teh je že preko 1.300), vpogleda v razširjen profil izvajalcev, ki poleg osnovnih podatkov nudi tudi razširjen opis podjetja z dopolnjenimi kontaktnimi podatki in opisom podjetja, pregledovanja ocen uporabnikov, ki so že ocenili svojega ponudnika, vpogleda v pravno formalno ocene ustreznost po principu semaforja, pošiljanja neovezujočega povpraševanja za izbrane gozdarske storitve, ocenjevanja izvajalcev in digitalnega sistema "Potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov", ki je prirejen prav potrebam zasebnih lastnikov. Uporabniki so lastniki gozdov ali upravljavci gozdov in drugih, z drevjem poraslih površin, ki želijo prek spletnega sistema MojGozdar pridobiti ponudbo za izbrane storitve. Ocenjevanje s strani uporabnikov Na sistemu MojGozdar svoje izkušnje ter mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajate tudi uporabniki sistema MojGozdar. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo, bo v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokovne ocene izvajalca. Pri tem pa se lahko uporabnik samostojno odloči ali bo oceno podal v celoti anonimno ali ne. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika. Ali ste vedeli, da se v Sloveniji ob izbiri izvajalcev večkrat odločamo na podlagi lastnih izkušenj iz preteklosti ali priporočil preteklih uporabnikov morda celo znancev. Vaša uporabniška izkušnja ima veliko vrednost še za marsikoga, ki bo želel izbrati kvalitetnega in zaupanja vrednega izvajalca. S svojim mnenjem pomagajte zgraditi anonimno zbirko izkušenj in s tem pomagate pri izbiri preostalim naročnikom gozdarskih storitev. Ocena Kriterij (z uporabo drsnika izberite: nezadostna ocena skrajno levo, odlična ocena skrajno desno) 1. JASNOST DOGOVORA Ali vam je izvajalec pred izvedbo del ponudil dovolj informacij o samem poteku del, časovnih terminih, ceni storitve ter dejavnikih, ki bi potencialno lahko vplivali na etno? «E» >'• •"« »"« 2. KAKOVOST IZVEDBA DEL Je izvajalec vsa dela izvedel skladno z dogovorom i n skladno z usmeritvami, ki jih je predpisal revimi gozdar (npr. varovanje mladja pri poseku in spravilu, ustrezno izveden gozdni red....)? Kako ste zadovoljni s stanjem vaiega gozda po izvedbi del (poJkodovanosti drevja, stanje vlak,..)? 3. UPOŠTEVANJE ROKA IZVEDBE Seje izvajalec držal dogovorjenih rokov za izvedbo del? 4. USTREZNOST PLAČILA Seje izvajalec držal dogovorjene cene za storitev oz. ali je v primeru odkupa lesa na panju izvajalec vse dolgove poravnal v dograjenem času in po dogovorjeni ceni? Naložite dokazilo o vašem sodelovanju s ponudnikom'; Choose File no file selected -"- »ч, .». *л Komentar (Vsebina komentarja bo javno objavljena v spletnem profilu izvajalca brez podpisa komentatorja. Za popolno anonimnost oddajte oceno brez komentarja): Vprašalnik za ocenjevanje izbranih podjetij Ocena ustreznosti Poleg ocene zadovoljstva naročnikov storitev se pri lahko uporavniki pri izboru izvajalca odločajo tudi na podlagi pravno-formalne ocene. Izdelali smo enostaven sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Vsem izvajalcem spletni sistem MojGozdar samostojno dodeli zeleno, rumeno ali rdečo luč. Oceno dnevno posodobimo na podlagi sprememb v katerikoli izmed podatkovnih baz. Pomen posameznih ocen je opisan v naslednji preglednici. Zelena luč označuje izvajalce del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu izpolnjevali zahteve, niso na seznamu davčni neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt Rumena luč označuje ponudnike storitev, ki niso na seznamu davčnih neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt ter so registrirani za ustrezne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Poudariti je treba, da rumena luč označuje podjetja, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira. To so npr. podjetja, ki ponujajo storitev izdelave sekancev s sekalnikom, nudijo prevoz lesa ali opravljajo gozdno gradbeništvo. Pri slednjih s strani gozdarske inšpekcije ni podatkov o izpolnjevanju pravnoformalnih zahtev. Rdeča luč opozarja, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero ima prepoved, je posebej označena) ali je davčni neplačnik ali je po podatkih Poslovnega registra Slovenije neaktiven pravni subjekt ali nima registriranih ustreznih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Primer prikaza ocene po načelu semaforja v sistemu MojGozdar Projektna skupina z rezultati projekta stremi k izboljšanju stanja trga storitev, povezovanju deležnikov in njihovo aktivno vključevanje. Sistem MojGozdar nudi možnost aktivnega sodelovanja pri razvoju sistema z vključevanjem deležnikov in upoštevanjem njihovega znanja ter izkušenj pri oblikovanju. Naš cilj je, da bi spletni informacijski sistem MojGozdar postal osrednji informacijski portal izvajalcev del v gozdarstvu in bo namenjen ne le uporabnikom storitev, ampak tudi izobraževanju, informiranju, povezovanju in mreženju širše javnosti. "F Moj Gozdar # 1ШВУ. JMIWIIWI UMWIlln i i -Snfttr Vabimo vas, da si ogledate prenovljeno različico MojGozdar.si KLIKNITE ZA POVEZAVO (http://www.mojgozdar.si) Matevž Triplat, Gozdarski inštitut Slovenije Nazaj (http://wcm.gozdis.si/splosno) O GOZDARSKEM INSTITUTU SLOVENIJE Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu. Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi (GLV). Tehnološko gledano gozdarske člene GLV tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. ORODJA {o} Normativi (normativi) £0} Izračunaj stroške (izracunaj-stroske) {0} Kalkulator enot (kalkulator-enot) Navodila (navodila) KONTAKT Večna pot 2, 1000 Ljubljana +386 1 200 78 00 +386 1 257 35 89 gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) шшш тшш о/штт (http://www.gozdis.si/) © 2017 Gozdarski inštitut Slovenije Izdelava spletne strani: Tauria d.o.o. (http://www.tauria.si) | Varovanje osebnih podatkov (varovanje-osebnih-podatkov) (http://wcm.gozdis.si/) WoodChainManager NOVICE Ste pred investicijo v gozdno prometnico? Obiščite MojGozdar. Gozdne prometnice so osnovna infrastruktura za opravljanje proizvodnih procesov pridobivanja lesa in lesne biomase. To velja v celoti za pridobivanje lesa, pri katerem poteka faza spravila po tleh, in delno za tiste, pri katerih poteka spravilo iz sestoja do kamionske ceste po zraku. V slovenskih gozdovih prevladujejo grajene prometnice z mešanim profilom, kjer je praviloma tako odkopna kot tudi nasipna brežina. Povprečna odprtost slovenskih gozdov s cestami je okoli 20 m/ha. Povprečna odprtost traktorskih terenov z grajenimi/stalnimi vlakami v slovenskih gozdovih je okoli 80 m/ha. Pri izbiri pravno-formalno ustreznega izvajalca si lahko pomagate z na novo vzpostavljenim spletnim sistemom MojGozdar.si (http://www.MojGozdar.si). V mesecu januarju smo na spletni sistem MojGozdar.si dodali 77 izvajalcev, ki nudijo gozdno gradbeništvo. (http://www.mojgozdar.si) Spletni sistem MojGozdar.si posreduje kontaktne podatke za več kot 800 pravnih subjektov, ki nudijo gozdarske storitve. MojGozdar.si poleg ponudbe gradbenih storitev uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so: Sečnja z motorno žago Spravilo s traktorjem Gojitvena dela Žičniško spravilo Strojno sečnjo Izdelava lesnih sekancev (sekalnik) Trenutno je stran objavljena v preizkusni različici, z omejenimi možnostmi in ponekod še manjkajočima podatki. V testni fazi bomo spletni sistem MojGozdar.si nadgrajevali, dopolnjevali in izboljševali. Tako bo v letu 2018 zaživel še drugi nivo ocenjevanja podjetji (strokovna ocena), podjetja bodo predstavljena z razširjeno osebno izkaznico, dodali bomo zakonodajni okvir ter modelne pogodbe. KLIKNITE ZA POVEZAVO (http://www.mojgozdar.si) Vaša priporočila, ideje in predloge lahko posredujete na gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) Veseli bomo vaših konstruktivnih idej in predlogov. Avtor fotografije: Robert Robek, 2017 Nazaj (http://wcm.gozdis.si/splosno) O GOZDARSKEM INŠTITUTU SLOVENIJE Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna gozdarstvu. Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje Tehnološko gledano gozdarske člene GLV tvori niz proizvodnih v proizvode in storitve. ORODJA £0} Normativi (normativi) Izračunaj stroške (izracunaj-stroske) {0} Kalkulator enot (kalkulator-enot) {0} Navodila (navodila) KONTAKT orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi (GLV). procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo Večna pot 2, 1000 Ljubljana +386 1 200 78 00 +386 1 257 35 89 gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) (http://www.gozdis.si/) © 2017 Gozdarski inštitut Slovenije Izdelava spletne strani: Tauria d.o.o. (http://www.tauria.si) | Varovanje osebnih podatkov (varovanje-osebnih-podatkov) (http://wcm.gozdis.si/) WoodChainManager NOVICE Pozor! V sistemu MojGozdar lahko ocenite izvajalca Veseli nas, da je odziv na spletni portal MojGozdar pozitiven tako s strani izvajalcev del kot tudi uporabnikov. Ocena izvajalcev po načelu semaforja je zaživel, jo redno posodabljamo in je dostopna vsem uporabnikom (od decembra 2017). Šli smo še korak naprej in dodali strokovno oceno ustreznosti ter oceno zadovoljstva naročnika z opravljeno storitvijo. Prenovljeni sistem prinaša številne novosti med katerimi so tudi: Strokovna ocena izvajalcev Strokovna ocena je podobno kot zvezdice pri hotelih sestavljena iz največ 5 storžkov. Uvajali jo bomo v dveh korakih. V prvem koraku izvajalce izpolni podatke v svojem razširjenem profilu in ob pregledu administratorja dobi prvi storžek. Za podelitev naslednjih 4 storžkov pa še razvijamo metodologije presoje okolijskih, ekonomskih in socialnih vidikov delovanja podjetja. K nadaljnjem korakom pridobivanja storžkov bomo podjetja povabili v začetku poletja, ko bomo začeli s testnim dodeljevanjem ocene. & A Razširjen profil izvajalca - predstavlja prvi storž strokovne ocene Razširjen profil izvajalca je grafično oblikovan kot samostojna vsebina (podstran) z enotno grafično postavitvijo za vsa podjetja. Razširjena profil izvajalca je namenjen izvajalcem, ki prostovoljno pristopijo k drugi stopnji ocenjevanja. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo vsi izvajalci, ki so v prvi stopnji ocenjeni pozitivno, torej so prejeli/imajo zeleno ali rumeno luč. Izpolnjen razširjen profil izvajalcem prinaša prvi storž tako imenovane neodvisne strokovne ocene. Izvajalci, ki izpolnijo razširjen profil na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar.si po želji poleg osnovnih kontaktnih podatkov v svojem profile objavijo še: Več telefonskih kontaktov; Povezave do spletne strain in socialnih omrežih; Logotip; Lastne fotografije in reference storitev ali objektov; Kratek opis podjetja; Št.zaposlenih; Izvajalci, ki želijo pridobiti prvi storž strokovne ocene morajo podati še podatke o strojih in obsegu dejavnosti v preteklem letu. Podatki o posameznih strojih se ne prikazujejo v razširjenem profilu izvajalca. V razširjenem profilu izvajalcev je prikazano zgolj skupno število strojev ter kategoriziran obseg storitev v preteklem letu ločeno po storitvah. Izvajalci s pridobljenim prvim storžem pridobijo tudi številne druge prednosti pred izvajalci, ki niso izpolnili razširjenega profila (npr.: višje mesto v iskalniku storitev, več možnosti za prejemanje povpraševanje itd.). Ocenjevanje s strani uporabnikov Od sedaj lahko na sistemu MojGozdar svoje izkušnje ter mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajate tudi uporabniki sistema MojGozdar. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika z opravljeno storitvijo, bo v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokovne ocene izvajalca. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika. Podajanje ocene uporabnikov, ki z izbranim izvajalcem niso sodelovali in bi oceno podali zgolj zaradi subjektivnega vplivanja na ocene izbranemu izvajalcu, bi potencialno ogrozilo verodostojnost celotnega sistema. Za zagotavljanje verodostojnosti ocenjevalca so vzpostavljeni mehanizmi za preprečevanje zlorab. V času testne faze lahko uporabnik oceni eno podjetje. Za podajanje ocen več izvajalcev pa mora uporabnik v sistem MojGozdar naložiti dokazilo o sodelovanju (npr. pogodbo o sodelovanju, izdan račun za opravljene storitve, dogovor o sodelovanju, ...). Ali ste vedeli, da se v Sloveniji ob izbiri izvajalcev večkrat odločamo na podlagi lastnih izkušenj iz preteklosti ali priporočil preteklih uporabnikov morda celo znancev. Vaša uporabniška izkušnja ima veliko vrednost še za marsikoga, ki bo želel izbrati kvalitetnega in zaupanja vrednega izvajalca. S svojim mnenjem pomagajte zgraditi anonimno zbirko izkušenj in s tem pomagate pri izbiri preostalim naročnikom gozdarskih storitev. Ocena Kriterij (z uporabo drsnika Izberite: nezadostna ocena skrajno levo, odlična ocena skrajno desno) 1. JASNOST DOGOVORA Ali vam je izvajalec pred izvedbo del ponudil dovolj informacij o samem poteku del, časovnih terminih, ceni storitve ter dejavnikih, k! bi potencialno lahko vplivali na etno? «E» >'• •"« »"« 2. KAKOVOST IZVEDBA DEL Je izvajalec vsa dela izvedel skladno z dogovorom i n skladno z usmeritvami, ki jih je predpisal revimi gozdar (npr. varovanje mladja pri poseku in spravilu, ustrezno izveden gozdni red....)? Kako ste zadovoljni s stanjem vaiega gozda po izvedbi del (poJkodovanosti drevja, stanje vlak,..)? 3. UPOŠTEVANJE ROKA IZVEDBE Seje izvajalec držal dogovorjenih rokov za izvedbo del? 4. USTREZNOST PLAČILA Seje izvajalec držal dogovorjene cene za storitev oz. ali je v primeru odkupa lesa na panju izvajalec vse dolgove poravnal v dograjenem času in po dogovorjeni ceni? Naložite dokazilo o vašem sodelovanju s ponudnikom'; Choose File no file selected Komentar (Vsebina komentarja bo javno objavljena v spletnem profilu izvajalca brez podpisa komentatorja. Za popolno anonimnost oddajte oceno brez komentarja): -"- »4, .». Izvajalci izkoristite priložnost in uredite svoj razširjen profil izvajalca in povsem brezplačno pridobite 1 storž neodvisne strokovne ocene. Uporabniki pa izkoristite priložnost in ocenite izvedbo gozdarskih storitev in pomagajte graditi skupnost zadovoljnih lastnikov gozdov. Vabimo vas, da si ogledate prenovljeno različico MojGozdar.si KLIKNITE ZA POVEZAVO (http://www.mojgozdar.si) Poudariti je potrebno, da spletni informacijski sistem MojGozdar še vedno deluje v testni različici, ki bo trajala previdoma vse do konca leta 2019. V kolikor imate težave z dostopom, geslom ali naletite na kakršnokoli drugo tehnično težavo bomo veseli vašega odziva, saj lahko S kratkim opisom težave (in po možnosti še sliko ekrana) bistveno pripomorete k razvoju. Pišite nam na gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) in bomo z veseljem odgovorili v najkrajšem možnem času. Hkrati pa nas zanima tudi vaša uporabniška izkušnja in ideje za nadgradnjo sistema. Dr. Nike Krajnc, Matevž Triplat Gozdarski inštitut Slovenije Nazaj (http://wcm.gozdis.si/splosno) O GOZDARSKEM INSTITUTU SLOVENIJE Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu. Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi (GLV). Tehnološko gledano gozdarske člene GLV tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. ORODJA Normativi (normativi) Izračunaj stroške (izracunaj-stroske) {o} Kalkulator enot (kalkulator-enot) (o) Navodila (navodila) KONTAKT Večna pot 2, 1000 Ljubljana +386 1 200 78 00 +386 1 257 35 89 gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) ШШШШ»!j (http://www.gozdis.si/) © 2017 Gozdarski inštitut Slovenije Izdelava spletne strani: Tauria d.o.o. (http://www.tauria.si) | Varovanje osebnih podatkov (varovanje-osebnih-podatkov) (http://wcm.gozdis.si/) WoodChainManager NOVICE Izvajalci gozdarskih storitev pospešeno pridobivajo prve storže V mesecu oktobru in novembru smo začeli z drugo stopnjo ocenjevanja izvajalcev gozdarskih storitev, v katero so vključeni vsi izvajalci, ki so bili v prvi stopnji ocenjeni pozitivno, torej so ob inšpekcijskem pregledu ustrezali predpisanim pogojem, niso davčni neplačniki in so po podatkih poslovnega registra aktivni. V drugi stopnji ocenjevanja bo vsak pravno-formalno ustrezen izvajalec dobil »strokovno oceno ustreznosti« za opravljanje gozdarskih storitev na podlagi neodvisne presoje gozdarskih strokovnjakov. Strokovna ocena ustreznosti izvajalca je sestavljena iz petih storžev. Prvi storž neodvisne strokovne ocene si lahko izvajalci pridobijo z izpolnjenim razširjenim profilom, ki je grafično oblikovan kot samostojna vsebina (podstran) z enotno grafično postavitvijo za vsa podjetja. Potrebni podatki za pridobitev prvega storža so: podatki o posameznih strojih (tip, znamka in letnik) ter obseg storitev v preteklem letu. Podatki o posameznih strojih se ne prikazujejo v razširjenem profilu izvajalca. V razširjenem profilu izvajalcev je prikazano zgolj skupno število strojev ter kategoriziran obseg storitev v preteklem letu ločeno po storitvah (majhen, srednje velik, velik obseg). Poleg podatkov o storitvah pa si po želji lahko izvajalci izpolnijo razširjen profil tudi z objavo več podatkov o podjetju, kot so: več telefonskih kontaktov, povezave do spletne strain in socialnih omrežjih, logotip, lastne fotografije in reference storitev ali objektov, kratek opis podjetja, št.zaposlenih. Trenutno je v spletnem informacijskem sistemu MojGozdar.si (http://www.mojgozdar.si) 20 izvajalcev gozdarskih storitev, ki so si pridobili prvi storž neodvisne strokovne ocene. Večino podatkov je bilo pridobljenih s kratkimi telefonskimi pogovori z izvajalci, v prihodnje pa si želimo, da bi čimveč izvajalcev sami vnašali informacije, podatke, gradiva, slike,... za lastno podjetje v sistem. Nas pa veseli, da je odziv izvajalcev zaenkrat zelo pozitiven in nam preko telefona radi podajo podatke o svojih podjetjih. Sedaj pa še nekaj statistike o 20 izvajalcih gozdarskih del, ki imajo pridobljen prvi storž in so tako šli čez prvo fazo 2. stopnje ocenjevanja, ki je »strokovna ocena ustreznosti izvajalca«. Ta podjetja imajo skupno 65 strojev, od tega 45 strojev za spravilo s traktorjem, 7 strojev za žičniško spravilo, 5 sekalnikov, 5 kamionov za prevoz lesa ter 3 stroje za strojno sečnjo. Glede na obseg storitev v preteklem letu (2017) pa imajo tista podjetja, ki se ukvarjajo s sečnjo v povprečju srednje velik obseg storitve (to je 5.000 - 25.000 m3), podjetja, ki se ukvarjajo s spravilom lesa s traktorjem imajo v povprečju majhen obseg storitve (< 5.000 m3), gojenje gozdov v povprečju podjetja izvajajo z velikim obsegom (> 5 ha), podjetja, ki izvajajo žičniško spravilo imajo v povprečju majhen obseg storitve (< 5000 m3), obseg strojne sečnje podjetij je v povprečju majhen (< 5.000 m3), obseg izdelave sekancev je srednje velik (5.000 -25.000 m3), prevoz lesa s kamioni je v povprečju enako srednje velik (5.000 - 25.000 m3). Od 20 podjetij pa je tudi 10 takih, ki v preteklem letu niso izvajali ene ali več dejavnosti, ki jih imajo sicer registrirane - pri tem prevladujeta storitvi gojenje gozdov in žičniško spravilo. Izvajalci s pridobljenim prvim storžem si pridobijo številne prednosti pred izvajalci, ki niso izpolnili razširjenega profila, kot so višje mesto v iskalniku storitev, več možnosti za prejemanje povpraševanja po gozdarskih storitvah, boljša prepoznavnost podjetja. Zato vas bomo raziskovalci Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko poskušali čimveč priklicati in vam pomagati izpolniti razširjen profil, seveda pa je dobrodošlo, da se s spletnim sistemom MojGozdar.si izvajalci spoznate v praksi in poskušate sami vnesti podatke, slike in druge informacije za svoje podjetje. Se pa kadarkoli lahko obrnete na nas in sicer na kontaktna e-maila: matevz.triplat@gozdis.si (mailto:matevz.triplat@gozdis.si) ali spela.scap@gozdis.si (mailto:spela.scap@gozdis.si). Spletni sistem MojGozdar.si (http://www.mojgozdar.si) pa omogoča tudi ocenjevanje izvajalcev gozdarskih storitev s strani uporabnikov. Tako lahko na sistemu MojGozdar.si (http://www.mojgozdar.si) svoje izkušnje ter mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajate tudi uporabniki sistema MojGozdar.si. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika z opravljeno storitvijo, bo poleg strokovne ocene izvajalca prav tako objavljena v razširjenem profilu. Ocenjevanje izvajalcev s strani uporabnikov poteka preko spletnega vprašalnika, ki je dostopen v Profilu »Ocene«. Izvajalci izkoristite priložnost in uredite svoj razširjen profil izvajalca in povsem brezplačno pridobite 1 storž neodvisne strokovne ocene. Uporabniki pa izkoristite priložnost in ocenite izvedbo gozdarskih storitev in pomagajte graditi skupnost zadovoljnih lastnikov gozdov. Vabimo vas, da si ogledate prenovljeno različico MojGozdar.si KLIKNITE ZA POVEZAVO (http://www.mojgozdar.si) Poudariti je potrebno, da spletni informacijski sistem MojGozdar še vedno deluje v testni različici, ki bo trajala previdoma vse do konca leta 2019. V kolikor imate težave z dostopom, geslom ali naletite na kakršnokoli drugo tehnično težavo bomo veseli vašega odziva, saj lahko S kratkim opisom težave (in po možnosti še sliko ekrana) bistveno pripomorete k razvoju. Pišite nam na gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) in bomo z veseljem odgovorili v najkrajšem možnem času. Hkrati pa nas zanima tudi vaša uporabniška izkušnja in ideje za nadgradnjo sistema. Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije Nazaj (http://wcm.gozdis.si/splosno) O GOZDARSKEM INŠTITUTU SLOVENIJE Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu. Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi (GLV). Tehnološko gledano gozdarske člene GLV tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. ORODJA {o} Normativi (normativi) {o} Izračunaj stroške (izracunaj-stroske) (o) Kalkulator enot (kalkulator-enot) {од Navodila (navodila) KONTAKT Večna pot 2, 1000 Ljubljana +386 1 200 78 00 +386 1 257 35 89 gteinfo@gozdis.si (mailto:gteinfo@gozdis.si) штш^ттттмшi (http://www.gozdis.si/) © 2017 Gozdarski inštitut Slovenije Izdelava spletne strani: Tauria d.o.o. (http://www.tauria.si) | Varovanje osebnih podatkov (varovanje-osebnih-podatkov) Univerza v Ljubljani biotehniška fakulteta Oddelek za g0zdarstv0|in obnovljive gozdne vire PREUČEVANJE IN UPRAVLJANJE GOZDNIH EKOSISTEMOV V SLOVENIJI: VČERAJ, DANES, JUTRI Zbornik prispevkov posvetovanja XXXIV. Gozdarski študijski dnevi Ljubljana, 21.-22. november 2017 FOREST ECOSYSTEM RESEARCH AND MANAGEMENT IN SLOVENIA: PAST, PRESENT AND FUTURE Lectures presented at the conference XXXIV. Forestry Study Days Ljubljana, 21.-22. November 2017 Izdal in založil Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska izdaja https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292949248 ISBN 978-961-6020-76-3 (pdf) Kraj in datum posvetovanja: Ljubljana, 21.-22. november 2017 Glavna in odgovorna urednika prof. dr. Klemen Jerina, dr. Dejan Bordjan Uredniški odbor prof. dr. Klemen Jerina, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, prof. dr. Jurij Diaci, prof. dr. Maja Jurc, doc. dr. Jurij Marenče, prof. dr. Janez Pirnat, prof. dr. Janez Krč, Urša Fležar mag., Jernej Javornik Recenzenti prispevkov prof. dr. Robert Brus, prof. dr. Jurij Diaci, prof. dr. Andrej Bončina, doc. dr. Dušan Roženbergar, prof. dr. Janez Pirnat, dr. Dejan Bordjan, dr. Miha Krofel, dr. Andrej Kobler, Urša Fležar mag., prof. dr. David Hladnik, dr. Anton Poje tehnični urednik Danijel Borkovič Dokumentacijska obdelava ОШ^аф celostne podobe Lucija Peršin Arifović XXXIV študijskih dni Publikacija je brezplačna. Za podporo se zahvaljujemo fundaciji Pahernikova ustanova, Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Družbi Slovenski Državni Gozdovi, d. o. o. ter Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Bojan Jurc Lektor angleškega besedila (pri označenih prispevkih) Sebastijan Maček Slike na ovojnici dr. Dejan Bordjan, Jernej Javornik, LIFE DINALP BEAR VSEBINA Dejan Bordjan Uvod V REFERATI Damjan Oražem Razvojne potrebe javne gozdarske službe 1 Andrej Bončina, Andrej Ficko, Razvojni izzivi na področju načrtovanja in gospodarjenja Matija Klopčič, Aleš Poljanec, Tina z gozdovi 9 Simončič Jurij Diaci, Matjaž Čater, Raziskovalni in razvojni izzivi na področju gojenja Zoran Grecs,Dušan Roženbergar, gozdov Gal Fidej, Thomas A. Nagel 19 Klemen Jerina Raziskovalni in razvojni izzivi pri upravljanju prostoživečih živali 29 Dušan Jurc, Maja Jurc Za zdravje gozda na novem začetku 39 David Hladnik, Milan Kobal, Mojca Gozd in gozdni prostor v prostoru in času, danes, za jutri 45 Nastran, Janez Pirnat, Barbara Žabota Milan Kobal, Tadej Hudourništvo v gozdarstvu - včeraj, danes, jutri? 51 Jeršič, Rok Ferme, Janko Černivec, Jože Papež, Peter Suhadolnik Milan Šinko Profesionalizacija oblikovanja in izvajanja javnih politik naravnih virov 61 Nevenka Bogataj, Janez Krč Odziv lastnikov gozdov na obsežne poškodbe gozdov - primer območne enote Postojna 67 Tone Lesnik Prosilva in izzivi gozda za prihodnost - Razvojna vprašanja 79 Mdjd Jurc, Roman Pavlin, Funkcionalna biodiverziteta biocenoz je temelj varstva Tine Hauptman gozda 91 Robert Brus, Kristjan Jarni Drevesne vrste za gozd prihodnosti 99 PrimožSimoncic, Hojka Znanost in raziskave v gozdarstvu danes in v prihodnosti 105 Kraigher GDK 36:79 Nike Krajnc1, Matevž Triplat1, Špela Ščap1 1 Gozdarski inštitut Slovenije Praktična orodja za optimizacijo gozdne proizvodnje Že dalj časa ugotavljamo, da za slovenske uporabnike spleta primanjkuje uporabnih interaktivnih orodij s področja gozdne tehnike in ekonomike in področja optimizacije gozdne proizvodnje. Zato smo leta 2014 na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru dveh mednarodnih projektov pričeli z razvojem spletnega portala WoodChainManager (http://wcm.gozdis.si/). Danes WoodChainManager predstavlja informacijski portal, ki ponuja širok nabor vsebin s področja gozdne tehnike in ekonomike. Vsebine so koristne za vse deležnike vzdolž gozdno-lesne verige, lastnike gozdov ter raziskovalne in izobraževalne inštitucije. V začetku razvoja spletnega portala WoodChainManager je bil njegov glavni namen vizualizacija gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami neposrednih materialnih stroškov strojev ter opreme za delo v gozdu. S tem orodjem si lahko različni deležniki vzdolž gozdno-lesne verige optimizirajo proizvodne stroške pri delu v gozdu, lahko pa ga uporabijo kot pripomoček pri izbiri ustrezne mehanizacije ozirom ob nakupu nove mehanizacije. Metoda izračuna in osnovne predpostavke so preproste, tako lahko uporabnik brez inženirskega znanja uporabi obstoječe podatke ali vnese podatke za izbrano tehnologijo. Trenutno so v naši bazi podatki za preko 100 različnih strojev ali opreme za delo v gozdu. Poleg neposrednih materialnih stroškov smo kalkulacije nadgradili še s podatki o učinkih izbranih faz pridobivanja lesa in tako omogočili izračun na enoto proizvoda (na primer €/m3). Tekom zadnje prenove pa smo dodali še strošek dela, ki bo v nadaljevanju nadgrajen v podroben izračun stroškov dela. Tekom razvoja smo želeli spletni portal WoodChainManager še bolj približati uporabnikom in zato smo dodali še več interaktivnih orodij. Tako so poleg vizualizacije gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami sedaj uporabnikom na voljo še orodja: • za izračun normativov za sečnjo in spravilo lesa; • pretvornik enot in energetski kalkulator, ki omogoča okvirne preračune med različnimi enotami (prostorninske, masne, energetske) za različne oblike lesnih goriv; • kalkulator stroškov dela. Poleg naštetih interaktivnih orodij informacijski portal ponuja tudi vrsto pregledovalnikov, kot so: • Pregled nad cenami gozdno-lesnih sortimentov in lesnih goriv ter tokovi lesa s pomočjo interaktivnih grafikonov. V letu 2017 smo v okviru nalog javne gozdarske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začeli s periodičnim zbiranjem odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov ter cen gozdarskih storitev (sečnja in spravilo lesa, transport lesa). • Vpogled v podatke o deležnikih gozdno-lesnih verig s pomočjo zemljevida Slovenije, kot so ponudniki gozdarskih storitev, primarni predelovalci lesa, proizvajalci gozdarske mehanizacije in strojev, gozdarske trgovine, strokovno-raziskovalne inštitucije. • Prikaz najbolj pogostih proizvodnih verig v slovenskem prostoru s spremljajočimi tehnogrami in stroški • Informacije o ocenah dejanskih in teoretičnih tržnih potencialov okroglega lesa v slovenskih gozdovih na nivoju občin, ki so lahko v pomoč pri oblikovanju lokalnih strateških dokumentov Za najbolj aktivne uporabnike smo dodali še aktualne novice s področja gozdne tehnike in ekonomike s poudarkom na gozdno-lesnih verigah, mehanizaciji in ekonomiki. Poleg omenjenega WoodChainManagerja, ki je namenjen lastnikom gozdov in izvajalcem, ki načrtujejo lastno proizvodnjo verigo, pa razvijamo tudi portal www. mojgozdar.si , ki bo predstavil inovativen in unikaten sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdovih. Sistem ocenjevanja bo v celoti zaživel v naslednjem letu. Portal mojgozdar.si pa bo namenjen vsem, ki iščejo izvajalce del v gozdovih oziroma izvajalcem del v gozdovih, ki ponujajo svoje storitve. f Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 5: Prenos znanja in (eksterna) komunikacija z javnostmi PRILOGA 22: Promocijski letak 1 in 2 Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 Moj Gozdar Decembra 2017 je začel delovati spletni sistem MojGozdar.si S sistemom MojGozdar.si si lahko pomagate pri izbiri ustreznega izvajalca gozdnih storitev. Namenjen je lastnikom gozdov, ki iščejo usposobljene, kakovostne in zanesljive izvajalce del. Zakaj uporabljati MojGozdar.si? VSI NA ENEM MESTU - Več kot 900 izvajalcev gozdarskih storitev. HITRO IN BREZPLAČNO - S sistemom MojGozdar na enem mestu preverite izbrane javno-dostopne podatke in se prepričajte o pravno-formalni ustrezn^ti izbranega izvajalca. OGLED PROFILA IN REFERENC IZVAJALCA - Sooblikujte mozaik uporabniških izkušenj opravljenih gozdarskih storitev. OCENJENI IZVAJALCI - Ocenite izvedbo gozdarskih storitev in pomagajte graditi skupnost zadovoljnih lastnikov gozdov. V sistem MojGozdar.si so izvajalci ocenjeni na enostaven, pregleden in objektiven način: 1.stopnja - ocena pravno-formalne ustreznosti, kjer so izvajalci preverjeni po podatkovnih bazah AJPES, FURS in gozdarskega inšpektorata. 2.stopnja - Strokovna ocena ustreznosti izvajalca za opravljanje gozdarskih storitev na podlagi neodvisne presoje gozdarskih strokovnjakov (predvideno v letu 2018). 3.stopnja - Ocena zadovoljstva z opravljeno storitvijo s strani naročnika storitve za posameznega izvajalca (predvideno v letu 2018). Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Telefon: 01 200 78 00, E-pošta: gteinfo@gozdis.si ■?* Moj Gozdar Ocena ustreznosti po principu semaforja ф Zeleno luč imajo izvajalci del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu ustrezali predpisanim pogojem, niso davčni neplačniki in so po podatkih poslovnega registra aktivni. Rumeno luč imajo podjetja pri katerih gozdarska inšpekcija ni preverila izpolnjevanja predpisanih pogojev (to so npr. podjetja, ki izdelujejo le sekance). ф Rdeča luč opozarja, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost za katero ima prepoved je posebej označena) ali je davčni neplačnik ali je po podatkih poslovnega registra neaktivni subjekt. Spletni sistem MojGozdar.si posreduje kontaktne podatke za več kot 900 pravnih subjektov, ki nudijo gozdarske storitve. MojGozdar.si uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so: Ii? Sečnja z motorno žago # Spravilo s traktorjem ||s Gojitvena dela «i! Žičniško spravilo ф Strojna sečnja ||| Izdelava lesnih sekancev (sekalnik) «|s Gozdno gradbeništvo Obiščite MojGozdar.si in se prijavite kot uporabnik ter sooblikuj mozaik uporabniških izkušenj opravljenih gozdarskih storitev. Več na www.MojGozdar.si Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Telefon: 01 200 78 00, E-pošta: gteinfo@gozdis.si f Mo] Gozdar PoiŠČi izvajalca gozdarskih storitev љ i Sečnja z motorno žago Spravilo s traktorjem te» % Ш Izdelava sekancev V Sloveniji izberemo izvajalca del v gozdovih največkrat na podlagi lastnih izkušenj ali po priporočilu znancev. Na trgu storitev je vedno več ponudnikov, poslovne prakse se spreminjajo in kvaliteta izvedbe del je vse bolj pomembna. V podporo lastnikom gozdov smo razvili sistem MojGozdar.si, ki omogoča iskanje usposobljenega, kakovostnega in zanesljivega izvajalca del v gozdovih. Sistem MojGozdar.si je edinstven sistem objektivnega vrednotenja izvajalcev del. Zakaj uporabljati MojGozdar.si? VSI NA ENEM MESTU - Kontaktni podatki več kot 1400 izvajalcev gozdarskih storitev. HITRO IN BREZPLAČNO - S sistemom MojGozdar.si na enem mestu preverite izbrane javno-dostopne podatke in se prepričajte o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca. ENOSTAVNO - V sistemu MojGozdar.si lahko izbranim ponudnikom pošljete povpraševanje, izpolnite pogodbo za dela v gozdovih, vodite evidence o izvedenih delih in po opravljeni storitvi anonimno oddate svojo oceno o kakovosti izvedbe del oziroma o zadovoljstvu z izbranim izvajalcem. ■M Novost v letu 2019 je znak storža. Nekateri izvajalci imajo namesto barvne oznake, ki opredeljuje njihovo pravno-Ч^^ЈУ formalno ustreznost znak storža, ki predstavljajo del strokovne ocene ustreznosti. Uporabniki storitev lahko dodate svojo oceno zadovoljstva z izvajalcem. Tako gradimo anonimno zbirko izkušenj in pomagamo drugim uporabnikom pri izbiri izvajalca del. Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Telefon: 01 200 78 00, E-pošta: gteinfo@gozdis.si "f" Moj Gozdar V sistemu MojGozdar.si so izvajalci ocenjeni na enostaven, pregleden in objektiven način. Sistem ocenjevanja je sestavljen iz naslednjih stopenj: 1. stopnja: PRAVNO-FORMALNA USTREZNOST; izvajalci so preverjeni po podatkovnih bazah AJPES, FURS in gozdarskega inšpektorata. Pravno-formalna ustreznost izvajalca je predstavljena po sistemu semaforja in je generirana avtomatično iz javno dostopnih baz podatkov. V ta del ocene so vključeni vsi izvajalci avtomatično. 2. stopnja: STROKOVNA OCENA USTREZNOSTI; temelji na neodvisni presoji gozdarskih strokovnjakov. Strokovno oceno izvajalca predstavljajo storži, ti zamenjajo zeleno luč pri izvajalcih, ki so prostovoljno vstopili v sistem strokovne ocene. 3. stopnja: OCENA ZADOVOLJSTVA Z OPRAVLJENO STORITVIJO; oblikuje jo naročnik storitve, ki oceni izvajalca po štirih kriterijih. Ocena je predstavljena na lestvici od 1 do 10. MojGozdar.si omogoča tudi spremljanje cen gozdarskih storitev, lastnikom gozdov nudi pomoč pri sklepanju pogodb za izvedbo del v gozdovih ali pri odkupu lesa na panju ter predstavlja pregledne smernice za doseganje minimalnih pogojev za izvajalca del v gozdovih. Poleg naštetega pa prinaša tudi aktualne novice iz področja gozdarstva. Obiščite MojGozdar.si in se prijavite kot uporabnik ter sooblikujte mozaik izkušenj z izvajalci gozdarskih storitev. Več na www.mojgozdar.si Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Telefon: 01 200 78 00, E-pošta: gteinfo@gozdis.si Ponudba št.: 295463 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE VE?NA POT 2 1000 LJUBLJANA ID ZA DDV:SI37808052 BIROGRAFIKA BORI d.o.o. Linhartova cesta 1, 1000 Ljubljana Digitalni tisk: 01/47 20 460 Tiskarna: 01/47 20 450 Kopirnica: 01/47 20 440 Enota Izola: 05/66 35 424 ID ZA DDV: SI16466543 Mati?na številka 5183472 www.birografikabori.si Pripravljeno: 09-01-2018 Spoštovana gospa Nike Krajnc, zahvaljujemo se za Vaše povpraševanje. Pripravili smo Vam ponudbo s slede?imi podatki: Opis izdelka (krajnc)_letaki mojgozdar.si Naziv Format 148x210 mm Verzije 1 1.000 kosov Letak: 2 Strani 4/4-Barve, CMYK MAGNO SATIN SB, 170 g/m2 Postopki za izdelavo Priprava elektronska montaža Tisk digitalOfset Dodelava porezava tiskovin, predrezava pol Izdaja blaga pakiranje v škatle Dostava dostava TINEexpress opombe : Cena brez DDV 166,00 € Cena na kos 0,1660000 € DDV 22% 36,52 € Lepo vas pozdravljamo! ZA PLA?ILO: 202,52 € BIROGRAFIKA BORI d.o.o. Kontaktna oseba: Matej Mašera ШТ6 1 R O G R A F I K A J BORU Linhartova-1 p.p. 20SI 1001 UUBUAMA fsc www.fsc.org FSC® C123445 PRODAJNI IN PLA?ILNI POGOJI: 1. Ob naro?ilu se sklicujte na številko ponudbe. Veljavnost ponudbe je tri ( 3 ) delovne d n i : . Po preteku treh dni, zahtevajte potrditev ponudbe. Ponudba velja kot predra?un. 2. Vsako odstopanje od navedenih vsebinskih in tehni?nih elementov na zahto naro?nika pogojuje izdelavo nove ponudbe. 3. Cena na kos je informativna in zaokrožena na šest decimalnih mest. Fakturni znesek zapade v pla?ilo v ( 3 0 ) dneh od izro?itve blaga. 4. Papirji v tisku se zaradi uporabe vode ali temprerature lahko raztezajo, kar vpliva na kvaliteto odtisa in izdelek. Vse deformacije papirja in druge tehnloške posebnosti, ki vplivajo na kon?ni odtis je potrebno upštevati pri pripravi datoteke za tisk. Za neupoštevanje le teh tiskarna ne odgovarja.. 5. Za napake pri tisku ali v materialu, ki lahko povzro?ijo poslovno ali materialno škodo tretji osebi, tiskarna ne odgovarja. Za napake v tiskovinah, ki so posledica napa?no pripravljenih datotek za tisk s strani zunanjih izvajalcev naro?nika, tiskarna ne odgovarja. 6. V primeru zamude pla?ila si pridružujemo pravico zara?unati zakonsko dolo?ene zamudne obresti (Uradni list RS št. 45/95). Okrožno sodiš?e v Ljubljani | Št. reg vložka: 1/01647/00 | Osnovni kapital 1.154.260 EUR | TRR:02922-0019084454 in 03134-1003139260 | Identifikacijska št. za DDV: SI 16466543 SWIFT LJBASI2X | IBAN SI5602922-0019084454 September 2018 Letnik 6, številka 1 Vsebina Uvod Portal MojGozdar.si Ocena ustreznosti izvajal- 3 ca po principu semaforja Strokovna ocena ustreznosti Projekt: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalca del v gozdarstvu Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije je trenutno deset raziskovalcev. Vizija oddelka je: »Z raziskovalno razvojnim delom na področju proizvodnih, poslovnih in družbenih procesov pri pridobivanju in rabi lesa ter humanizaciji dela želimo prispevati h konkurenčnosti in prepoznavnosti slovenskega gozdarstva ter pospeševati rabo lesa kot surovine in energenta.« Delo poteka na sedmih mednarodnih in dveh nacionalnih projektih ter v okviru javne gozdarske službe. V okviru projektov spremljamo razmere, analiziramo stanje in raziskujemo oziroma želimo raziskovati teme, ki so aktualne za različne deležnike v gozdno-lesnih vrednostnih verigah. Najzanimivejše rezultate objavljamo v publikacijah, na internetni strani oddelka ter na oddelčni Fa-cebook strani. Trenutno je naše delo usmerjeno v izvajanje CRP projekta "Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu«, ki vam ga predstavljamo v tokratnem biltenu. Dr. Nike Krajnc (vodja oddelka) Ш ■t «ЛЛ ^Ад ' ffjgjri V k 4 , i .J \ ;.■ . № " es шШШк fekžfc-^M BP1' fhI^H^ju Äffe Kil шЈТГ^чш a. рл Лк ив^р»- Jgij > IlEfaB - шш ДЈи if ј/ЈДи. Шж IBE' ^ Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Lastniki gozdov se pogosto soočajo s vprašanjem, katerega izvajalca najeti, da bo delo opravljeno čim bolj kakovostno ob najugodnejši ceni. Še posebno zasebni lastniki, ki z gozdom ne gospodarijo pogosto, nimajo pregleda nad vsemi izvajalci in njihovo ustreznostjo. Tako se pogosto odločijo na podlagi priporočil znancev ali lokalnega revirnega gozdarja. Da bi to odločitev olajšali, smo oblikovali spletni informacijski sistem MojGozdar, kjer so zbrani vsi potrebni podatki. Vsak izvajalec mora biti za uvrstitev na seznam ustrezno registriran za opravljanje gozdarskih dejavnosti in je za storitve (sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, strojna sečnja in žičniško spravilo) pred začetkom opravljanja dejavnosti pristojni gozdarski inšpekciji omogočil vpogled v dokumentacijo o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazilih, potrebnih za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Portal je uporaben, saj so na enem mestu zbrani vsi izvajalci gozdarskih storitev (preko 780) ter omogoča hiter in brezplačen vpogled v javno-dostopne podatke, kjer se naročnik prepriča o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca. Portal nudi tudi možnost sooblikovanja strani in spletnega orodja ter možnost ocene gozdarskega izvajalca po končanih storitvah. Sistem vključuje izvajalce registrirane pri Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, izvajalce, ki smo jih vključili na podlagi raziskave trga ter izvajalce, ki so se samostojno prijavili v sistem MojGozdar. Moj Gozdar 1 2 3 4 Posebni poudarki tokratne številkel • Predstavljamo nov sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdovih, ki je prosto dostopen vsem • MojGozdar.si je spletni portal, ki omogoča pregled nad gozdarskimi izvajalci in gozdarskimi storitvami v Sloveniji • Sistem semaforja v portalu MojGozdar prikaže prvo oceno zanesljivosti gozdarskega izvajalca • Leta 2019 bo sistem MojGozdar nadgrajen z možnostjo ocene zadovoljstva naročnika z opravljenimi storitvami 2 Izzivi gozdne tehnike 2018 Letnik 6, številka 1 Portal Mojgozdar.si Trg gozdarskih storitev v Sloveniji je dinamičen in ima pestro ponudbo izvajalcev. V zadnjih letih se je število gozdarskih izvajalcev povečalo. Razlog za povečanje števila gozdarskih podjetij in potreb po najemanju profesionalnih gozdarskih storitev je zavedanje o nevarnostih pri delu v gozdu, uporabljanje lastnih drv za ogrevanje ter povečanje naravnih ujm v slovenskih gozdovih in posledično potreba po sanacijah. Zlasti pri naravnih veliko-površinskih motnjah (npr. žledolom, napad podlubnikov, vetrolom itn.), ko je potrebno hitro ukrepanje in sanacija gozdov, pa se aktivni in neaktivni lastniki gozdov največkrat za opravljanje dela obrnejo na profesionalne izvajalce gozdarskih del. Ker je delo v teh razmerah nevarno je pomembno, da dela v teh razmerah opravijo usposobljeni, motivirani in dobro informirani izvajalci, ki bodo delo opravili stroškovno učinkovito in okolju prijazno. Ker je po ujmah potrebno najti izvajalca čim hitreje, se lastniki gozdov navadno srečajo z vprašanjem katerega izvajalca najeti. Pogosto se zanesejo na priporočila revirnega gozdarja, sosedov in znancev. Da bi bila ta odločitev še lažja, so raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije v raziskovalnem projektu »Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu« začeli razvijati spletno orodje MojGozdar, ki bi pripomoglo k večji konkurenčnosti gozdarskega sektorja. Spletni informacijski sistem za ocenjevanje kakovosti izvajanja del v gozdarstvu bo nastajal ves čas projekta, se dopolnjeval in nadgrajeval. Je inovativen pristop k večji transpa-rentnosti trga storitev. Sistem je enostaven za uporabo, pregleden in omogoča učinkovit prenos informacij končnim uporabnikom. Sistem bo prispeval k povezovanju povpraševanja in ponudbe ter uporabniku nudil možnost izbire najustreznejšega izvajalca po lastnih kriterijih. Cilj raziskovalnega projekta »Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu« je, da bi spletni informacijski portal MojGozdar postal osrednji informacijski portal izvajalcev del v slovenskem gozdarstvu in bo namenjen naročnikom gozdarskih storitev, izobraževanju, informiranju, povezovanju in mreženju širše javnosti. Projekt bo s preverjanjem ustreznosti ponudnikov prispeval h kakovostnejšim storitvam na trgu, podjetja pa si bodo na ta način promovirala svojo kakovost in zanesljivost. T Spletni sistem MojGozdar je s pilotnim delovanjem pričel decembra 2017. Namenjen je vsem obiskovalcem spleta, sploh pa lastnikom gozdov in iskalcem izvajalcev gozdarskih storitev. Obiskovalec se lahko v sistem vpiše in tako postane »uporabnik«, ki lahko dostopa do vseh vsebin in funkcij sistema MojGozdar, med drugim lahko postane naročnik gozdarskih storitev. Sistem naročniku omogoča iskanje izvajalcev po tipih gozdarskih storitev (sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev, gozdno gradbeništvo), regiji, nazivu izvajalca ali lokaciji na zemljevidu. Uporabniku so tako vidne vse informacije o izvajalcih, katerim lahko pošlje povpraševanje. Da je komunikacija z naročnikom uspešna, pa mora biti v sistemu registriran tudi izvajalec gozdarskih del. Profil izvajalca vsebuje vrsto izvajajoče storitve, kontaktne podatke ter formalno ustreznost. Za prikaz vseh teh informacij mora biti naročnik del prijavljen v sistem, kjer izbranemu izvajalcu pošlje povpraševanje za delo. Uporabnik je lahko vsak lastnik gozdov, upravljalec gozda in gozdnih površin. MojGozdar vključuje v sistem samo izvajalce, ki so ustrezno registrirani za opravljanje gozdarskih storitev in so za storitve, ki jih nudijo, gozdarski inšpekciji pred začetkom opravljanja del predložili ustrezno dokumentacijo o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazilih, potrebnih za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. Gozdarske inšpekcije nato na podlagi pregledane dokumentacije podajo dovoljenje ali prepoved za delo v gozdu ter redno dopolnjuje seznam izvajalcev, ki izpolnjujejo minimalne pogoje ter seznam izvajalcev del, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dejavnost (IKGLR, 2018). Gozdarska inšpekcija ne evidentira vseh storitev, npr. prevoz lesa, zato je bila ta storitev vključena na podlagi raziskave trga storitev. OCENJEVANJE KAKOVOSTI IZVAJALCEV GOZDARSKIH DEL Sistem MojGozdar zajema tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. 1. Pravno-formalna ustreznost izvajalca po sistemu semaforja 2. Strokovna ocena ustreznosti izvajalca 3. Ocena zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo Trenutno je v polni funkciji prvi nivo ocenjevanja. Drugi in tretji nivo pa sta v tesni fazi in bosta v celoti zaživela v letu 2019. Moj Gozdar Izvajalci 0 nas Vodnik Novice Poišči izvajalca gozdarskih storitev A Ш Sečnja z motorno žago Spravilo s traktorjem Gojenje Žičniško spravilo ^[llB dO Strojna sečnja Izdelava sekancev Prevoz lesa Gozdno gradbeništvo Letnik 6, številka 1 Izzivi gozdne tehnike 2018 3 Ocena ustreznosti izvajalcev po principu semaforja V prvem sklopu projekta je nastal sistem ocenjevanja posameznega izvajalca po načelu semaforja. Sistem temelji na podatkovnih bazah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave RS (FURS) in Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR). Oceno izvajalca po načelu semaforja redno posodabljamo in je dostopna vsem uporabnikom (od decembra 2017). Temeljni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za posamezno oceno, so prikazani v preglednici. • Zelena luč označuje izvajalce del v gozdovih, ki so ob inšpekcijskem pregledu izpolnjevali zahteve, niso na seznamu davčnih neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt. • Rumena luč označuje ponudnike storitev, ki niso na seznamu davčnih neplačnikov in so po podatkih Poslovnega registra Slovenije aktiven pravni subjekt ter so registrirani za ustrezne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Poudariti je treba, da rumena luč označuje podjetja, ki jih gozdarska inšpekcija ne evidentira. To so npr. podjetja, ki ponujajo storitev izdelave sekancev s sekal-nikom, nudijo prevoz lesa ali opravljajo gozdno gradbeništvo. Pri slednjih s strani gozdarske inšpekcije ni podatkov o izpolnjevanju pravno-formalnih zahtev. • Rdeča luč opozarja, da je bilo izvajalcu z odločbo prepovedano opravljati vsaj eno od registriranih dejavnosti v gozdu (dejavnost, za katero ima prepoved, je posebej označena) ali je davčni neplač-nik ali je po podatkih Poslovnega registra Slovenije neaktiven pravni subjekt ali nima registriranih ustreznih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti. Strokovna ocena ustreznosti izvajalca V drugo stopnjo ocenjevanja so vključeni vsi izvajalci, ki so v prvi stopnji ocenjeni pozitivno (imajo zeleno ali rumeno luč). Glavno načelo neodvisne strokovne ocene bo izpolnjevanje meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. Merila in indikatorje za oceno so pripravili strokovnjaki iz Biotehniške fakultete (projektni partnerji), IKGLR, KGZS, Zavod za varstvo narave, ZGS, predstavniki večjih izvajalcev, predstavniki SiDG, d.o.o. Ocena zadovoljstva z opravljeno storitvijo Izvajalci, ki želijo dobiti svojo prvo oceno - prve storže strokovne ocene, morajo podati podatke o strojih in obsegu dejavnosti v preteklem letu. V profilu izvajalca je prikazano skupno število strojev ter kategoriziran obseg storitev v preteklem letu za vsako storitev. Naročnik bo po opravljeni storitvi podal oceno zadovoljstva z opravljeno storitvijo in izvajalcem. Povprečna ocena, ki bo pridobljena od različnih uporabnikov bo objavljena poleg pridobljene strokovne ocene izvajalca (2. stopnja). Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika (4 vprašanja). Zadovoljstvo izrazijo s količino storžkov (1-5 storžkov; 1-nezadovoljen, 5-izjemno zadovoljen). Naročnik, pri kateremu je izvajalec že opravil naročeno storitev, oceni izvajalca po naslednjih kriterijih: 1. JASNOST DOGOVORA (potek del, časovni termin, cene storitev...) 2. KAKOVOST IZVEDBE DEL (varovanje mladja pri poseku, ustrezen gozdni red, stanje vlak, poškodbe drevja.) 3. UPOŠTEVANJE ROKA IZVEDBE (Se je izvajalec držal dogovorjenih rokov za izvedbo?) 4. USTREZNOST PLAČILA (Se je izvajalec držal cene za storitev? Je poravnal dolgove odkupa v roku?) Izzivi gozdne tehnike 2018 Podrobnejše informacije: dr. Nike Krajnc Večna pot 2 1000 Ljubljana Telefon: 01 200 78 17 Fax: 01 257 38 89 nike. krajnc@gozdis. si www.facebook. com/gisgte Več o MojGozdar.si: www.mojgozdar.si Bilten izdaja: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, Večna pot 2, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: dr. Nike Krajnc Avtorji: Anica Simčič, dr. Nike Krajnc, Matevž Triplat MojGozdar.si Facebook GTE Projekt: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Glavni cilj projekta (V4-1615): »Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu«, je povečanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja z razvojem sistema ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu. Financiranje: projekt po javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri!« v letu 2016, financirata Ministerstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (70%) ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (30%). Trajanje projekta: 1.10.2016 - 30.9.2019 Vodja projekta: dr. Nike Krajnc Nosilna raziskovalna organizacija: Gozdarski inštitut Slovenije Projekta ekipa: Ekipa je sestavljena iz razvojno-raziskovalnega dela, ki ga sestavljajo raziskovalci zaposleni na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije ter zaposleni na Katedri za gozdno tehniko in ekonomiko Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti. Pri projektu MojGozdar.si vso tehnično podporo in koordinacijo tehničnega dela izvedbe projekte izvaja podjetje Arctur d.o.o. iz Nove Gorice. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO *§" Moj Gozdar GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 5: Prenos znanja in (eksterna) komunikacija z javnostmi PRILOGA 24: Seznam izvedenih dogodkov ter javnih predstavitev portala Gozdarski inštitut Slovenije Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko Večna pot 2, 1000 Ljubljana Matična številka: 5051673000; Davčna številka: 37808052 FORM EC Spain 2018 PROGRAM SPONSORS & COLLABORATING INSTITUTIONS: /VVontes cesefoitsl Centro de Seivicios y Promociön Forestal Smurfit Карра Central Forestal Ш. i Gestamp el£*WH; Biomass •V."* Cicmot i i- sr-жсеаег centra de desarrollo de energies renovables We are developing the new btoeconomy for a hundred percent renewable future sonae> SRRUCO Taking wood further GUk=OR ^TMFOREST Ж Junta de Castilla y Leon Consejeria de Fomento y Medio Ambiente Џ ECOSTAR v NATURAL TALENTS lUFRO)) Interconnecting J I Forests, Science and People ^ J CROATIAN JOURNAL OF FOREST ENGINEERING Џ FORAABC _Spain 2018 24.09.2018 Registration & Icebreaker (Hotel VP Metropolitano, Avda. Reina Victoria, 12. Cuatro Caminos Metro Station) 19:30-21:30 20:00-21:30 Registration Icebreaker 25.09.2018 CONFERENCE DAY 1: E.T.S.I. Montes, Forestal y del Medio Natural. Technical University of Madrid (U.P.M.) 08:30-09:00 Registration. Entrance Hall, Forestales Building (E.T.S.I. Montes, Forestal y del Medio Natural. Technical University of Madrid, U.P.M.) 09:00-09:30 Opening Ceremony [Room: Aula Magna (Forestales Building)] F0. Welcome by: Univ. Prof. Dr. Francisco Javier Jimenez Leube, Vice-Dean of Institutional Communication and Promotion Technical University of Madrid (U.P.M.) and Univ. Prof. Dr. Jose Ramon Gonzalez Adrados, Deputy Director of U.P.M. Forestry Faculty (Montes) Head of the Organizing Committee of FORMEC 2018. Univ. Prof. Dr. Eduardo Tolosana Head of the Organizing Committee of FORMEC 2019 Hungary. Univ. Prof. Dr. Imre Czupy 09:30-11:00 (3x30 min) Plenary Session I - Keynote Speakers [Room: Aula Magna (Forestales Building)] F0 Moderator: Eduardo Tolosana Mechanization of forest operations: new developments, trends and challenges. Dr. Raffaele Spinelli (CNR-IVALSA, ITALY) TQM: Applications to forest mechanized harvesting planning and control: the ENCE Spanish case-study in Eucalyptus operations. Eng. Manuel Lćpez Sanchez. (Supply Processes Department of the Pulpmill and Energy Producer ENCE, Spain) State of the art of European tower yarder manufacturers and models. Univ.Prof. Dr. Karl Stampfer (University of Natural Resources and Life Sciences, Austria). 11:00-11:30 Coffee Break 11:30-13:00 (3x30 min) Plenary Session II - Keynote Speakers [Room: Aula Magna (Forestales Building)] F0 Moderator: Eduardo Tolosana Frontiers in Logistics optimization of wood and biomass supply chains. Univ. Prof. Dr. Mauricio Acuna (Sunshine Cost University, Australia) Mechanization and operational control in wildfire fighting. Eng. Juan Bautista Garcia Ejido, Head of Fire Fighting Operations (GEACAM, Spain) Innovative wildfire preventive mechanized operations. Dr. Luis Saul Esteban Pascual (Renewable Energy Research Center CEDER - CIEMAT, Spain) 13:00-14:30 Lunch Break (Forestales Building) 14:30-15:00 Poster Session (Entrance Hall, Forestales Building) 15:00-17:00 (6 x 20 min) Session A1 - [Room: F1 Seminary Hall, Forestales] Forestry contractors and enterprises Moderator: Ola Lindroos 1. The TECH4EFFECT Efficiency Portal: architecture, challenges, and preliminary outcomes of an ambitious benchmarking system. Astrup. R, N. Strange, P. J. Kerstens, P. Bogetoft, H.-U. Dietz, G. Aalmo, B. Talbot. 2. Energy efficiency of small and medium-sized enterprises in wood procurement: a case study of Stora Enso in Finland. Haavikko, H., K. Kärhä, M. Hourula & T. Palander 3. The European Chainsaw Certificate (ECC) since 2009 to 2018: development and activities. Neri, F. , F. Fabiano, A. Laschi, P. Cielo & R. M. Ricart 4. Web-based service for assessment of forestry contractors - the case of Slovenia. Krajnc, N. & M. Triplat 5. Lessons learnt from capacity building research-action with professional wood mobilisers: tackling the knowledge-transfer challenge. Vuillermoz, M., P. Ruch & P. Magaud 6. Analysis of Forest Enterprises in Catalonia. Martinez-Trepat, J., P. Navarro, J. Peman & G. Picchi. Session A2 - [Room: F0 Aula Magna, Forestales] Infrastructural planning for forest operations Moderator: Andreja Đuka 1. Optimizing the layout of an existing forest road network in steep terrain. Bont, L. G. 2. Developing methods for truck route selection and cost modelling in steeper topographies. Fjeld, D., M. Rönnqvist & P. Flisberg 3. A spatially explicit timber harvesting and transport model. Fraefel, M., L. G. Bont & C. Fischer. 4. Terrain classification for timber harvesting and forest accessibility. Janeš, D., A. Đuka, I. Papa, T. Poršinsky, Ž. Tomašić & T. Pentek 5. Productivity and Economic Impacts of Harvesting with Spatial and Size Constraints. Acuna, M. & G. Murphy Session A3 - [Room: M0 Aula Magna, Montes Building] The human factor in forest operations: new developments in ergonomy, safety and health Moderator: Emmanuel Cacot 1. Physical strain, exposure to noise and postural assessment of motor-manual felling of willow short rotation coppice using brush cutters. Borz, S. A., N. Talagai, M. Che^a, D. Chiriloiu, A. Gavilanes & D. D. Castillo 2. Smart Chainsaw - ICT and IOT on manual chainsaw operation for safety and productivity at forestry operation. Nitami, T. & S. Sooil 3. The variability in visual perception of a working space of a harvester's operator. Sowa, J. M., G. Szewczyk & J. Groborz 4. Evaluation and Comparison of Forest Machinery Operators' Cardiovascular Workload. Landekić, M., M. Šporčić, I. Martinić, M. Šušnjar, Z. Pandur & M. Bačić 5. Fitting Health and Safety Measures to Needs and Conditions of Enterprises Kastenholz, E., H. Habenicht, J. Kampe, K. Klöber, C. Kreil, J. Morat, S. Paritschkow, A. Teutenberg, F. Zahnreich & U. Seeling Session A4 - [Room: M1 Degree Hall, Montes Building] Mechanized systems and planning tools for forest fire prevention. Moderator: Andrea Laschi 1. Industrial stress-test of a Magnetic resonance moisture meter for woody biomass in Mediterranean conditions. Aminti, G., A. Cinotti, C. Lombardini, R. Spinelli & G. Picchi 2. Fuel load reduction with mechanized harvesting equipment: productivity results from trials in Australia. Acuna, M. & G. Murphy 3. Post-fire regenerated mixed stand thinning and biomass harvesting with a Fixteri feller-bundler in Spain: environmental, productivity and cost analysis. Tolosana, E. & R. Laina 4. Biomass collection from wildfire prevention treatment on Rockrose shrublands using a brushcutter-bundler Biobaler WB55 in Soria (Spain). Bados, R., Tolosana, E. & Esteban, L. S. 5. Natural drying of Aleppo pine (Pinus halepensis Mill.) biomass. Vusić, D., Z. Benčik, T. Kos & Ž. Zečić 17:00-20:00 Free time 20:00-22:00 Conference Dinner (La Azotea de San Anton, Chueca Metro Station, City Center) 26.09.2018 CONFERENCE DAY 2: E.T.S.I. Montes, Forestal y del Medio Natural. Technical University of Madrid (U.P.M.) 08:30-10:30 (6 x 20 min) Session B1 - [Room: F1 Seminary Hall, Forestales] New developments in forest machinery Moderator: Eduardo Tolosana Session B2 - [Room: F0 Aula Magna, Forestales] Planning forest operations: new tools for analysis and optimization Moderator: Mika Yoshida 1. Debarking Heads, a potential solution to modern forestry challenges in Europe?. Heppelmann, J. B. , E. R. Labelle, U. Seeling & S. Wittkopf_ 2. Development of a sensorized timber processor head. Sandak, J., A. Sandak & G. Picchi 3. Timber hauling with a remote-controlled mini forestry crawler. Schweier, J., F. Berendt & M. Fortin 4. The Potential of a Weight Detection System for Forwarders using an Artificial Neural Network. Geiger, C., M. Starke, D. Greff & M. Geimer 5. Simulation and cost comparison of three innovative biomass harvesting systems for young dense thinning. Bergström, D. 6. Productivity and cost-efficiency of mechanizing tending with Cutlink device in spruce seedling stands. Routa, J., A. Asikainen & V.-M. Saarinen. 1. Harvester on-board computer data -How can we use it to improve the forest supply chain in Germany?. Kemmerer, J. & E. R. Labelle 2. Digitising Communication from Harvesters to Sawmills in the German Forest and Wood Industry Sector. Kopetzky, M., H.-U. Dietz & U. Seeling 3. Evaluation of Optimal Cross-cutting Method for Butt-rotten Norway spruce Stands. Kärhä, K., M. Räsänen & T. Palander 4. The effect of a stand's tree volume variation on harvester productivity. Nordfjell, T., J. Pettersson & O. Lindroos 5. Analysis of unregistered timber volume in allowance in Cut-To-Length logging. Dvorak, J., P. Natov, M. Chytry & M. Jankovsky 6. Multi-criteria decision analysis (MCDA) in forest operations - at tutorial review. Blagojevik, B., R. Jonsson, R.Björheden, E.-M. Nordström & O. Lindroos Session B3 - [Room: M0 Aula Magna, Montes Building] Forest operations best practices: for a better environmental performance Moderator: Teresa de la Fuente 1. Developments in post-harvest site assessments and their potential for improving operational and environmental performance. Talbot, B. & R. Astrup 2. Promise of digitalization for forest operations and monitoring of disturbances. Asikainen, A. 3. The effects of an extra forwarder axle on wheel rut development. Fjeld, D., 0. 0stby-Bertsen & B. Talbot 4. Survey of harvesting practices for wood chips in France: synthesis and recommendations on harvesting practices to increase environmen-tal performance. Cacot, E., C. Boldrini, L. Saint Andre, N. Bilot, I. Bilger, C. Deleuze & G. Landmann 5. Soil disturbance of a small-shovel logging system in South Korea. Lee, E., Q. Li, S. Eu, Y.-E. Lee & S. Im Session B4 - [Room: M1 Degree Hall, Montes Building] Mechanized wildfire fighting and restoration in a global change era + Forest machines costing Moderator: Ruben Laina 1. Use of large capacity site preparation machines for fire line establishment in the Southern US. Smidt, M., D. Mitchell & D. Baker 2. Factors affecting dozer production rate for constructing firelines in wildland fires extinction in Spain. J. B. Garci'a-Ejido, A. Lara & R. Laina 3. AUV-supported delineation of forest affected by mixed-severity fires: establishment of homogeneous management units with the tool Hot Spot Analysis (Getis-Ord Gi*). Rossi, F. & G. Becker. 4. Forest Road Network in fire-prone environment: planning, construction and maintenance for an efficient role in fire fighting. Laschi, A. C. Foderi, F. Fabiano, F. Neri, M. Cambi, B. Mariotti & E. Marchi 5. Determining conditions for replacing forest vehicles using cash flow analysis. Klobučar, D., A. Đuka & T. Poršinsky 10:30-11:00 Coffee Break (Montes and Forestales Buildings) & Poster Session II (Entrance Hall corridor, Forestales Building) 11:00-13:00 (6 x 20 min) Session C1 - [Room: F1 Seminary Hall, Forestales] Productivity study of innovative forest operations Moderator: Janine Schweier 1. Productivity, Efficiency and Environmental Effects of Whole-Tree Harvesting in Spanish Coppice Stands Using a Drive-to-Tree Disc Saw Feller-Buncher. Tolosana, E., R. Spinelli, G. Aminti, R. Laina & I. Lopez-Vicens 2. Implementation of medium-sized harvesters in coppice stands: Performance and potential environmental risks. P. A. Tsioras, Z. Karaszewski, P. S. Mederski & M. Bembenek 3. Productivity of CTL harvesters in hardwood harvesting. Breinig, L., E. Sycheva & E.R. Labelle 4. Analysing the efficiency of mechanised thinning in broadleaf stands. Vusić, D., M. Plantak, I. Papa, A. Đuka, T. Pentek & T. Poršinsky 5. The Profitability of Different Methods of Weed Control when Establishing Short Rotation Coppice in Organic Farming. Borchert, H., A. Winterling, F. Burger & K. Wiesinger Session C2 - [Room: F0 Aula Magna, Forestales] Biomass supply chains: logistics and optimization Moderator: Mauricio Acuna 1. Multiple biomass feedstock harvest and logistics in the Northeastern United States. Wang, Y., J. Wang, D. Hartley & J. Schuler 2. Simulation of mobile wood chip production considering uncertainty inside a supply chain. Yoshida, M. 3. Supply potential and cost of forest biomass for the small and large-scale demand sites at the regional level in Finland. Karttunen, K., M. Laihanen, A. Karhunen & T. Ranta 4. A New model for locating terminals optimally in reference to the resource base, terminal type and infrastructure. Berg, S. & D. Athanassiadis 5 Direct versus via-terminal supply of forest residual biomasses: a simulation-based analysis. Fernandez-Lacruz, R. , A. Eriksson & D. Bergström 6. Calibration of a handheld capacitance-based moisture meter for use in forest fuel supply management. Westerlund, L., D. Bergström & L. Fridh Session C3 - [Room: M0 Aula Magna, Montes Building] Environmental effects of forest operations, what do we know and what for? Moderator: Antti Asikainen 1. Effect of soil compaction on tree growth: a meta-analysis. Cambi, M., B. Mariotti, E. Marra, E. Paoletti, Z. Feng, E. Marchi & Y. Hoshika 2. Environmental impacts of of forest harvesting operations along a gradient of mechanization. Lemmer, K. J. & E. R. Labelle 3. Sustainable Forest Operations (SFO): a new paradigm. Nordfjell, T., E. Marchi, W. Chung, R. Visser, D. Abbas, P.S. Mederski, A. McEwan, M. Brink & . Laschi. 4. Effects of soil clay content on rut formation. Mohtashami, S., L. Eliasson & E. Willen 5. Probability of damage to regeneration due to timber harvesting in thinned stands. Stanczykiewicz, A., D. Kulak, K. Leszczynski, J. M. Sowa & G. Szewczyk 6. Assessment of forest soil hydraulic parameters by infiltration experiments to measure compaction intensity of harvesting trails. Martin M., A. Chanzy, L. Lassabatere, N. Pousse, P. Ruch & S. Ruy. Session C4 - [Room: M1 Degree Hall, Montes Building] Biomass: potential evaluation, processes and technologies Moderator: Kalle Kärhä 1. Modeling the Realistically Sustainable Potential of Forest Wood Supplies for Energetic use. Thees, O., M. Erni, R. Lemm, G. Stadelmann & E. Zenner 2. Forestry residues as potential base material of heat production. Czupy, I., V. Papp, D. Szalay, B. Horväth & A. Vägvölgyi 3. Production of microchips as a surrogate of pellets: techniques and cost. Spinelli, R. & N. Magagnotti 4. Systematic review of efficiencies in comminuting of forest fuels. Bergstrom. D. & F. Di Fulvio 5. Life cycle assessment of decentralized mobile production systems for pelletizing logging residues under Nordic conditions De la Fuente, T., D. Bergström, S. Gonzälez-Garcia, S. H. Larsson 13:00-14:30 Lunch Break (Montes Building) 14:30-16:30 Session D1 - [Room: F1 Seminary Hall, Forestales] Facing mountainous stands challenges to forest operations Moderator: Karl Stampfer Session D2 - [Room: F0 Aula Magna, Forestales] New ICT tools for forest operational planning and control Moderator: Tomas Nördjfel Session D3 - [Room: M0 Aula Magna, Montes Building] Global change, new challenges for forest operational planning Moderator: Raffaele Spinelli Session D4 - [Room: M1 Degree Hall, Montes Building] Biofuels storage: quality and moisture Moderator: Imre Czupy 1. Winch-assist forwarders operating in British Columbia: productivity and tension monitoring. Mologni, O., P. Dyson, D. Amishev, R. Cavalli & S. Grigolato 1. Improved planning for silviculture and forestry engineering in cable crane operations with drone technology -precision analysis and validation of the suitability. Ziesak, M., P. Dietsch, M. Günter, J.-J. Thormann & C. Condrau. 1. Sustainability Impact Assessment of alternative thinning operations in Mediterranean umbrella pine plantations. Spinelli, R., N. Magagnotti, J. Schweier, B. Wolfslehner & M. Lexer 1. Influence of moisture content on oxygen consumption of wood chips -determination of the storage-stable moisture content. Hofmann, N., F. Schulmeyer, F. Burger, M. Riebler & H. Borchert 2. Skyline tension monitoring of cable yarding systems in the Italian Alps. Mologni, O., A. R.Proto, G. Zimbalatti, K. Lyons & R. Cavalli 2. Sensor Technology for Volumetric Measurements of Truckloads. Acuna, M. 2. Manipulating work setting to reduce fuel consumption in CTL timber harvesting machines. Prinz, R., R. Spinelli, N. Magagnotti, J. Routa & A. Asikainen 2. Alternative preservation methods to minimize dry matter losses and to maintain fuel quality during wood chip storage. Lesche, S., T. Mendel, R. Mack, D. Kuptz & H. Hartmann (6 x 20 min) 3. Productivity, Setup Time and Costs of a Winch Assisted Forwarder. Holzfeind, T., K. Stampfer & F. Holzleitner 3. Use of large inventory data sets and remote sensing data to analyze stand structure parameter relevant for wood harvesting and forest operations. Bont, L., L. Ene & A. Hill 3. Modeling seasonal bearing capacity for production scheduling in Norway. Fjeld, D., J. Bjerketvedt & M. F0nhus 3. Meeting fuel specifications of ENplus wood chips by screening and drying of forest residues. Kuptz, D., K. Schreiber, F. Schulmeyer, T. Zeng, A. Pollex, V. Zelinski, M. Volgmann, H. Borchert & H. Hartmann 4. Performance of gravitational cable yarding operations in steep-terrain group shelterwood silvicultural systems. Munteanu, C., M. Yoshida & S. A. Borz 4. First accuracy test of a novel mobile device based application for value-optimized bucking in motor-manual harvesting operations. G. Erber. 4. Mounding and mechanized planting for forest regeneration in changing climate conditions. Lazdina, D., K. Makovskis & A. Lazdins 4. Effect of screening on storage behaviour or wood chips. Mendel, T., D. Kuptz & H. Hartmann 5. A new method to compute mechanical properties of a cable road skyline. Knobloch, C. & L. Bont 5. ForestMap: Quick and cost-effective integrated web platform for forest inventories. Garcia-Castillo, D., J. L. Tome & A. Fernändez-Landa. 5. The impact of weather conditions on fuel consumption of comminution and transport of wood raw material in Estonian conditions - a case study. Irdla, M., A. Padari & P. Muiste 5. Final customer experience linked to supply experience. Gestamp Biomass' experience, recommendations and requests to the community. Roca, L. 6- Seasonality of wood supply operations in coastal Norway. Fjeld, D. & P. Lunde 6. The effects of coverage on logging residue moisture content after storage. Eliasson, L., H. von Hofsten, Ö. Grönlund 16:30-17:00 Coffee Break (Forestales Building) 17:00-17:30 Plenary Session III - Keynote Speaker [Room: Aula Magna (Forestales Building)] F0 (1x30 min) Moderator: Eduardo Tolosana Forests, forest operations and climate change. Dr. Antti Asikainen, LUKE (Finland) 17:30-18:00 Closing Ceremony [Room: Aula Magna (Forestales Building)] F0. Welcome by: Head of the Organizing Committee of FORMEC 2018. Univ. Prof. Dr. Eduardo Tolosana FORMEC Permanent Organizing Committee. Dr. Christian Kanzian Head of the Organizing Committee of FORMEC 2019 Hungary. Univ. Prof. Dr. Imre Czupy 18:00-20:00 Free time 20:00-22:00 Conference dinner (Casa Narcisa. Paseo Castellana 254) 27.09.2018 Field trip 08:15-18:30 Field trip to forest operations in Segovia Province: Mechanized logging at mountainous conifer forest and in a mixed Quercus and Pinus stand on terraced terrain, shrub bundling demonstration and visit to firefighting base. Return to Madrid. GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE ASSESSMENT OF FORESTRY CONTRACTORS Matevž Triplat, Nike Krajnc Gozdarski inštitut Slovenije FORMEC - Madrid, 25.9.2018 Џ Qualified, motivated and well-informed forestry contractors are crucial basis for cost-effective and environmentally-friendly forest management. * Forest owner is responsible for providing utter compliance with forest management standard demands (e.g. PEFC and FSC) jfii Foreground .V. џ FSC and PEFC standards, ISO 9000 quality standards (quality management), ISO 9001 (quality work with the customers), ISO 19011 (methods of verification) and ISO 17021 (evaluation of quality system) in Germany, the certificate of forest service quality has been introduced in Germany. $ In the past, a few attempts at evaluating the contractors' performance on the basis of surveying the working site upon the carried-out service according to the 'Bonus-Malus' principle (Ofner, 2005) £ In the European Commission's document "Corporate Social Responsibility: A business contribution to Sustainable Development (2002)", designed for the promotion of European orientation for social responsibility of businesses or organizations. џ Italy... Moj Gozdar www.MojGozdar.si Џ The system incorporates over forestry contractors Џ PUBLIC AVALIABLE AND FREE OF CHARGE - With the MojGozdar users can inspect various publicly avaliable data in one place and check the legal and formal suitability of selected contractor. P FREE PROMOTION FOR CONTRACTORS - Forestry contractors gets free acess to manage their organization profile (e.g. Add contacts, technologies owend, publish best practice, publish prices...) 0 CUSTOMER SATISFACTION - experiences and opinions concerning the quality of the be con carried-out service can also be conveyed by the MojGozdar system users. How to become forest contractor? ^ £ MojGozdar incorporates forestry contractors who are registered for performing forestry services and have been legally checked prior to the beginning of their activities by the competent forestry inspection). £ MojGozdar offers support to the users in their search for forestry services, such as : Џ Chainsaw felling £ Tractor hauling Џ Silvicultural works џ Cablecraneyarding £ Mechanized harvesting Џ Wood chip production (chipper * Forest road construction 1 02 Graphic interface g. iz** Organisation profile -S«. »i« r' Moj Gozdar Izvajalci O nas Vodnik Novice Nike Krajnc - § GOZDARSKE STORITVE PETER, MARIJA POROČNIK, S.P. §# GOZDARSKE STORITVE PETER, MARIJA POROČNIK, S.P. Popolno ime Kratko ime Telefon Ulica Naselje Pošta Občina Regija STORITVE PONUDNIKA: GOZDARSKE STORITVE PETER, MARIJA POROČNIK, S.P. MARIJA POROČNIK, S.P. 02 87 62 080 Sv. Jernej nad Muto 24 Sv. Jernej nad Muto 2366 Muta Muta KOROŠKA ■VIR: GIS, AJPES (na dan: 18.01.2018), IKGLR (na dan: 18.01.2018), FURS Send inquiries for individual forestry services •i« Y Moj Gozdar Izvajalci 0 nas Vodnik Novice §# Oddaj povpraševanje Nike Krajnc - Storitve*: I I Spravilo s traktorjem Kaj potrebujem (na kratko)" Vpišite okvirno količino Katastrska občina* Kdaj želite da je delo opravljeno? Podroben opis Three level asessment of forestry contractors £ MojGozdar system covers a three-level sustainability assessment of the forestry contractors in a simple, clear, and objective way. $ Formal suitability assessment following the traffic lights principle £ Professional sustainability assessment of the forestry contractor Џ Assessment of the customer's satisfaction with the carried-out service Moj Gozdar ^ 1st level-Formal suitability assessment ЦЈ ^ £ During the first part of the project, the automatic evaluation of forestry contractors was created according to the traffic lights principle using public available databases P The assessment according to the traffic lights principle is regularly updated and is accessible by all users Green light denotes forestry contractors that fulfilled all requirements during inspection, are not on the list of W tax debtors, and are legal entities according to the Business Register of Slovenia. Yellow light denotes forestry service providers that are not on the list of tax debtors, are legal entities according to the Business Register of Slovenia, and are registered for relevant activities per standard classification of activities. One should note, that yellow lig lit denotes the companies of which no official record is kept by forestry inspection. These are, for example, the companies offering the service of producing wood chips, wood transport entrepreneurs. Red light is a warning sign that the contractor has been prohibited, by order, from carrying out at least one of ф the registered forestry activities (the activity that is prohibited is marked separately), or is tax debtor, or is non-active legal entity according to the Business Register of Slovenia, or has not registered relevant activities per standard classification of activities. г. Nike Krajnc- T Moj Gozdar Izvajalci O nas Vodnik Novice M4ziv 1 DARSTVO KASTELIC DAMJAN KASTELIC S.P, Šmartno pri Litiji I GOZDARSTVO KOČEVAR, ALJAŽ KOČEVAR S.P., Loška dolina OZDARSTVO KOKALJ, DANIEL KOKALJ S.P., Tržič DARSTVO LUKA GOZDARSKE STORITVE, LUDVIK KRAVANJA S.P, Bovec • GOZDARSTVO MARKO ČUK S.P., Ajdovščina • GOZDARSTVO MATEJ MIKUŠ S.P, Ajdovščina • GOZDARSTVO MEGLIČ d.o.o, Tržič • Gozdarstvo Mesaric, Damjan Mesaričs.p, Ljubljana • GOZDARSTVO NOTRANJSKE gozdarske storitve d.o.o. Loška dolina • GOZDARSTVO PRIMOŽ PODLIPNIK S.P, Kranjska Gora Prikaz strani 26 od 75 Љ 4 ili' < 1 25 27 ... 75 Legenda # 2r|d level - Sustainability assessment ^ Џ The main principles of professional sustainability assessment are fulfilment of measures of sustainable forest management by achieving higher standard in social, economic and environmental aspects. $ The guidance in the method will be independence of ratings, the principle of equality. 0 Compliance with criteria that are crucial for quality implementation of forest work and can help the users in their final selection of forestry contractor. Џ Biotehniška fakulteta (project partner); Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za varstvo narave; Zavod za gozdove Slovenije; representatives of forest enterpreneurs; representatives of state-owned company Slovenski državni gozdovi d.o.o. Principles, criterions, indicators Social Equitable Bearable Environment Economic Viable Criteria: Safety and Health at Work Principle: Business success and responsibility towards the local environment Criteria: Economic stability and business outcome Covering multiple stages of supply chain Principle: Reponsibility to social aspects Re-investments in fixed assets Added value per employee Ensuring safety in the workplace Record on injuries with implemented measures to avoid same situations Criteria: Business Partnership Customer relationship I management Actions to promote health in the workspace classification of Economic Activities Periodic inspection of machines and equipment used Compliance with statistical Quality r (ISO! Recruitment of disabled people Disclosure of information Long term contracts with costumers Criteria: Employers persistence and competence? Set measures Џ The interviews were done with key actors of supply chains; r- management, certification auditors and decision making. In total 57 interviews, were included in this analysis. Џ In last stage it is planed to interview additional forest owners and FOA representatives. Participants education Less than Bsc. Bsc. MsC, Phd Total Participants age category 20-29 30- 39 40-49 50-64 65-75 20-29 30- 39 40-49 50-64 65-75 20-29 30- 39 40-49 50-64 65-75 Forest entrepreneur 1 2 4 1 1 1 1 11 Forest owner association rep. 1 2 1 2 1 7 Forestry scientist 1 4 2 1 5 7 1 19 Forest owner 1 1 Lobbyist 1 1 1 1 4 Public authority 1 2 4 2 1 10 Decision makers 1 1 1 3 Total 1 1 0 3 1 7 9 8 6 1 1 6 8 5 0 57 6 31 20 ozdar 02 Analitic Hierarcy Process (U £ o o. re ш (U >(Л 'e ro E o o 1Л -Q < (U E o o. re ш (U >(Л "e re E » ■M <л CO (U E o o. re Ш (U >(Л "e re !E o re Q£ re E (U E o a o .s re C (U re ■M 1Л re ■M C (U E (U o o. (Ü Ш _o sz re cc (U £ o .. »iT (U > O £ "re o C (U > ■M <л CQ (U E o .. »iT (U > O 1Л < INDIKATOR 1 O-9 O-8 O-7 O-6 O -5 O-4 0-3 O-2 O 1 O 2 O 3 O 4 O 5 06 O 7 O 8 <§> 9 INDIKATOR 2 • INDICATOR 1 is "Aqaoliihejlyoieigiii»B!^T3ln£irt]aö^"l:£l<^NCIAiTK©lR(2R 2 Consistency issue INDIKATOR 1 O 9 O 8 O 7 O 6 O 5 O 4 ОЗ 02 Ol 02 ОЗ 04 ® 5 Об 07 O 8 O 9 INDIKATOR 2 INDIKATOR 1 O 9 O 8 O 7 O 6 O 5 O 4 ОЗ 02 Ol 02 ОЗ #4 OS Об 07 OS 09 INDIKATOR 3 INDIKATOR 2 O 9 O 8 O 7 O 6 O 5 O 4 03 O 2 Ol ®2 ОЗ 04 05 Об 07 08 09 INDIKATOR 3 8% Џ The MS Excel form draws attention to the inconsistency of matrices, and if there is a greater degree of inconsistency, then call the interviewee to re-evaluate the pairwaise comparision. . Moj Gozdar g. iz** Expected results 1 1 \ WL Л . 4,929 10,823 10,620 10,167 10,258 12,533 15,135 PRINCIPLES IVI o j 25,534 ; R I T E R I O г JJL «5> SCORE 3rd level - Customer's satisfaction JJL V 1. JASNOST DOGOVORA Ali vam je izvajalec pred izvedbo del ponudil dovolj informacijo samem poteku del, časovnih terminih, ceni storitve ter dejavnikih, ki bi pc vplivali na ceno? 2. KAKOVOST IZVEDBA DEL Je izvajalec vsa dela izvedel skladno z dogovorom in skladno z usmeritvami, ki jih je predpisal revirni gozdar {npr. varovanje mladja pri poseku in spravilu, ustrezno izveden gozdni red....)? Kako ste zadovoljni s stanjem vašega gozda po izvedbi del (poškodovanosti drevja, stanje vlak,..)? A «,"« «g> «K» »l« »i« »i« »i« »i« »J» 3. UPOŠTEVANJE ROKA IZVEDBE Seje izvajalec držal dogovorjenih rokov za izvedbo del? «M» »VV «M. «M» »i« »i« »i« »j» 4. USTREZNOST PLAČILA Seje izvajalec držal dogovorjene cene za storitev oz. ali je v primeru odkupa lesa na panju izvajalec vse dolgove poravnal v dograjenem času in po dogovorjeni 4> 4> Demonstration phase Moj Gozdar Thank you for your attention! Moj Gozdarski inštitut Slovenije Matevž Triplat matevz.triplat@gozdis.si Program prispevkov za XXXIV. Gozdarske študijske dneve Naslov Torek 21.11.2017 9:30 nagovor dekan Miha Humar 9:37 nagovor Jurij Diacij 9:44 Nagovor Klemen Jerina 9:50 Razvojne prioritete gozdarstva v Sloveniji 10:10 Razvojne potrebe javne gozdarske službe 10:30 Znanost in raziskave v gozdarstvu danes in v prihodnosti Perspektive gozdno-lesne verige v Strategiji pametne specializacije 10:50 Slovenije 11:10 Raziskovalni in razvojni izzivi na področju gojenja gozdov 11:35-12:10 Odmor 12:10 Hudourništvo v gozdarstvu - včeraj, danes, jutri? 12:30 Drevesne vrste za gozd prihodnosti 12:50 Gozd in gozdni prostor v prostoru in času, danes, za jutri 13:10-14:40 Kosilo 14:40 Za zdravje gozda na novem začetku 15:00 Profesionalizacija oblikovanja in izvajanja javnih politik naravnih virov 15:20 Raziskovalni in razvojni izzivi pri upravljanju prostoživečih živali 15:40 Odprta diskusija Avtorji Jakša, J. Oražem D. Simončič, P. Oven, P. & Humar, M. Diaci, J. in sod. Kobal in sod. Brus, R. & Jarni, K. Hladnik D. in sod. Jurc, D. & Jurc, M. Šinko, M. Jerina, K. Sreda 22.11.2017 9:30 Pozdrav moderatorja/Klemna Jerine 9:40 Praktična orodja za optimizacijo gozdne proizvodnje Odziv lastnikov gozdov na obsežne poškodbe gozdov- primer Območne 10:00 enote Postojna Pomen modeliranja razširjenosti in habitatne ustreznosti vrst pri 10:20 upravljanju z gozdovi, ogroženimi vrstami in habitati 10:40 Funkcionalna biodiverziteta biocenoz je temelj varstva gozda 11:00 Prosilva in izzivi gozda za prihodnost 11:20-12:00 Odmor Molekularna genetika kot orodje pri varovanju in upravljanju populacij 12:00 prostoživečih živali 12:20 Uporaba foto-pasti v raziskavah prostoživečih živali Variabilnost stabilnih izotopov lahkih elementov ter njihova raba v 12:40 gozdarstvu in ekologiji 13:00 Odprta diskusija Krajnc, N. in sod. Bogataj, N. & Krč, J Rozman, A. Jurc M. in sod. Lesnik, T. Skrbinšek, T. Fležar, U. in sod. Javornik, J. in sod. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo, in obnovljive gozdne vire PREUČEVANJE IN UPRAVLJANJE GOZDNIH EKOSISTEMOV V SLOVENIJI: VČERAJ, DANES, JUTRI Zbornik prispevkov posvetovanja XXXIV. Gozdarski študijski dnevi Ljubljana, 21.-22. november 2017 FOREST ECOSYSTEM RESEARCH AND MANAGEMENT IN SLOVENIA: PAST, PRESENT AND FUTURE Lectures presented at the conference XXXIV. Forestry Study Days Ljubljana, 21.-22. November 2017 Izdal in založil Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83,1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska izdaja https://repozitorij.uni-lj.si/lzpisGradiva.php Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292949248 ISBN 978-961-6020-76-3 (pdf) Kraj in datum posvetovanja: Ljubljana, 21.-22. november 2017 Glavna in odgovorna urednika prof. dr. Klemen Jerina, dr. Dejan Bordjan Uredniški odbor prof. dr. Klemen Jerina, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, prof. dr. Jurij Diaci, prof. dr. Maja Jure, doc. dr. Jurij Marenče, prof. dr. Janez Pirnat, prof. dr. Janez Krč, Urša Fležar mag., Jernej Javornik Reqenzenti prispevkov prof. dr. Robert Brus, prof. dr. Jurij Diaci, prof. dr. Andrej Bončina, doc. dr. DuSan Roženbergar, prpf. dr. Janez Pirnat, dr. Dejan Bordjan, dr. Miha Krofel, dr. Andrej Kobler, Urša Fležar mag., prof. dr. David Hladnik, dr. Anton Poje tehnični urednik Danijel Borkovič Dokumentacijska obdelava Oblikovanje celostne podobe Lucija PerSin Arifović ххш študijskih dni Publikacija je brezplačna. Za podporo se zahvaljujemo fundaciji Pahernikova ustanova, Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Družbi Slovenski Državni Gozdovi, d. o. o. ter Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Bojan Jure Lektor angleškega besedila (pri označenih prispevkih) Sebastijan Maček Slike na ovojnici dr, Dejan Bordjan, Jernej Javornik, LIFE DINALP BEAR VSEBINA Dejan Bordjan Uvod V REFERATI Damjan Oražem Razvojne potrebe javne gozdarske službe 1 Andrej Bončina, Andrej Ficko, Razvojni izzivi na področju načrtovanja in gospodarjenja Matija Klopčič, Aleš Poljanec, Tina z gozdovi 9 Simončič Jurij Diaci, Matjaž Čater, Raziskovalni in razvojni izzivi na področju gojenja Zoran GrecsDušan Roženbergar, gozdov Gal Fidej, Thomas A. Nagel ^ Klemen Jerina Raziskovalni in razvojni izzivi pri upravljanju prostoživečih živali 29 Dušan Jure, Maja Jure Za zdravje gozda na novem začetku 39 David Hladnik, Milan Kobal, Mojca Gozd in gozdni prostor v prostoru in času, danes, za jutri 45 Nastran, Janez Pirnat, Barbara Žabota Milan Kobal, Tadej Hudournistvo v gozdarstvu -včeraj, danes, jutri? 51 Jeršič, Rok Ferme, Janko Černivec, Jože Papež, Peter Suhadolnik Milan Šinko Profesionalizacija oblikovanja in izvajanja javnih politik naravnih virov 61 Nevenka Bogataj, Janez Krč Odziv lastnikov gozdov na obsežne poškodbe gozdov - primer območne enote Postojna 67 Tone Lesnik Prosiiva in izzivi gozda za prihodnost - Razvojna vprašanja 79 Maja Jure, Roman Pavlin, Funkcionalna biodiverziteta biocenoz je temelj varstva Tine Hauptman gozda 91 Robert Brus, Kristjan Jami Drevesne vrste za gozd prihodnosti 99 Primož Simončič, Hojka Znanost in raziskave v gozdarstvu danes in v prihodnosti 105 Kraigher Primož Oven, Miha Humar Perspektive gozdno-lesne verige v Strategiji pametne specializacije Slovenije 107 Urša Fležar, Klemen Uporaba foto-pasti v raziskavah prostoživečih živaii 109 Jerina, Miha KrofeI Jernej Javarnik, Tom Levanič, Variabilnost stabilnih izotopov lahkih elementov ter Klemen Jerina njihova raba v gozdarstvu in ekologiji 119 Nike Krajnc, Matevž Tri plat, Praktična orodja za optimizacijo gozdne proizvodnje 129 ŠpelaŠčap Andrej Rozman Pomen modeliranja razširjenosti in habitatne ustreznosti vrst pri upravljanju z gozdovi, ogroženimi vrstami in habitati 133 Tomaž Skrbinšek Molekularna genetika kot orodje pri varovanju in upravljanju populacij prostoživečih živaii 135 GDK36:79 Nike Krajnc1, Matevž Triplati, Špela Ščapi 1 Gozdarski institut Slovenije Praktična orodja za optimizacijo gozdne proizvodnje Že dalj časa ugotavljamo, da za slovenske uporabnike spleta primanjkuje uporabnih interaktivnih orodij s področja gozdne tehnike in ekonomike in področja optimizacije gozdne proizvodnje. Zato smo leta 2014 na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem institutu Slovenije v okviru dveh mednarodnih projektov pričeli z razvojem spletnega portala WoodChainManager (http://wcm.gozdis.si/). Danes WoodChainManager predstavlja informacijski portal, ki ponuja širok nabor vsebin s področja gozdne tehnike in ekonomike. Vsebine so koristne za vse deležnike vzdol ž gozdno-lesne verige, lastnike gozdov ter raziskovalne in izobraževalne institucije. V začetku razvoja spletnega portala WoodChainManager je bil njegov glavni hamen vizualizacija gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami neposrednih materialnih stroškov strojev ter opreme za delo v gozdu. Stem orodjem si lahko različni deležniki vzdolž gozdno-lesne verige optimizirajo proizvodne stroške pri delu v gozdu, lahko pa ga uporabijo kot pripomoček pri izbiri ustrezne mehanizacije ozirom ob nakupu nove mehanizacije. Metoda izračuna in osnovne predpostavke so preproste, tako lahko uporabnik brez inženirskega znanjauporabi obstoječe podatke ali vnese podatke za izbrano tehnologijo. Trenutno so v naši bazi podatki za preko 100 različnih strojev ali opreme za delo v gozdu. Poleg neposrednih materialnih stroškov smo kalkulacije nadgradili se s podatki o učinkih izbranih faz pridobivanja lesa in tako omogočili izračun na enoto proizvoda (na primer €/m3). Tekom zadnje prenove pa smo dodali še strošek dela, ki bo v nadaljevanju nadgrajen v podroben izračun stroškov dela. Tekom razvoja smo želeli spletni portal WoodChainManager še bolj približati uporabnikom in zato smo doda li še vec interaktivnih orodij. Tako so poleg vizualizacije gozdarskih erojzvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami sedaj uporabnikom na voljo še orodja: • za izračun normativom za sečnjo in SBravilo lesa; • pretvornik enot in energetski kalkulator, ki omogoča okvirne preračune med različnimi enotami (prostorninske, masne, energetske) za različne oblike lesnih goriv; • kalkulator stroškov dela. Stoječe drevo krošnjo) a & crafty Poditodrevo L > ■ ,rtolg les s ИЗ -^ I. Deblovina Sottimenli / Mnbkratniki Sekanci I Drva Ф ijOU O-ffi Gozdni sestoj Sečna pot Gozdna vlaka Gozdna cesta Končni uporabnik Poleg naštetih interaktivnih orodij informacijski portal ponuja tudi vrsto pregledovalnikov, kot so: • Pregled nad cenami gozdno-lesnjh sortimentov in lesnih goriv ter tokovi lesa s pomočjo interaktivnih grafikonov. V letu 2017 smo v okviru nalog javne gozdarske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začeli s periodičnim zbiranjem odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov ter cen gozdarskih storitev (sečnja in spravilo lesa, transport lesa). • Vpogled v podatke o deležnikih eozdno-lesnih verig s pomočjo zemljevida. Slovenije, kot so ponudniki gozdarskih storitev, primarni predelovalci lesa, proizvajalci gozdarske mehanizacije in strojev, gozdarske trgovine, strokovno-raziskovalne institucije. • Prikaz najbolj pogostih proizvodnih verig v slovenskem prostoru s spremljajočimi tehnograroi in stroški • Informacije o ocenah dejanskih in teoretičnih tržnih potencialov okroglega lesa v slovenskih gozdovih na nivoju občin, ki so lahko v pomoč pri oblikovanju lokalnih strateških dokumentov j Za najbolj aktivne uporabnike smo dodali še aktualne novice s področja gozdne tehnike in ekonomike s poudarkom na gozdno-lesnih verigah, mehanizaciji in ekonomiki. Poleg omenjenega WoodChainManagerja, ki je namenjen lastnikom gozdov in izvajalcem, ki načrtujejo lastno proizvodnjo verigo, pa razvijamo tudi portal www. mojgozdar.si, ki bo predstavil inovativen in unikaten sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdovih. Sistem ocenjevanja bo v celot' zaživel v naslednjem letu. Portal mojgozdar.si pa bo namenjen vsem, ki iščejo izvajalce del v gozdovih oziroma jzvajalcem del v gozdovih, ki ponujajo svoje storitve. i ' ■ t Program prispevkov za XXXIV. Gozdarske študijske dneve Naslov Torek 21.11.2017 9:30 nagovor dekan Miha Humar 9:37 nagovor Jurij Diacij 9:44 Nagovor Klemen Jerina 9:50 Razvojne prioritete gozdarstva v Sloveniji 10:10 Razvojne potrebe javne gozdarske službe 10:30 Znanost in raziskave v gozdarstvu danes in v prihodnosti Perspektive gozdno-lesne verige v Strategiji pametne specializacije 10:50 Slovenije 11:10 Raziskovalni in razvojni izzivi na področju gojenja gozdov 11:35-12:10 Odmor 12:10 Hudourništvo v gozdarstvu - včeraj, danes, jutri? 12:30 Drevesne vrste za gozd prihodnosti 12:50 Gozd in gozdni prostor v prostoru in času, danes, za jutri 13:10-14:40 Kosilo 14:40 Za zdravje gozda na novem začetku 15:00 Profesionalizacija oblikovanja in izvajanja javnih politik naravnih virov 15:20 Raziskovalni in razvojni izzivi pri upravljanju prostoživečih živali 15:40 Odprta diskusija Avtorji Jakša, J. Oražem D. Simončič, P. Oven, P. & Humar, M. Diaci, J. in sod. Kobal in sod. Brus, R. & Jami, K. Hladnik D. in sod. Jure, D. & Jure, M. Sinko, M. Jerina, K. Sreda 22.11.2017 9:30 Pozdrav moderatorja/Klemna Jerine 9:40 Praktična orodja za optimizacijo gozdne proizvodnje Odziv lastnikov gozdov na obsežne poškodbe gozdov- primer Območne 10:00 enote Postojna Pomen modeliranja razširjenosti in habitatne ustreznosti vrst pri 10:20 upravljanju z gozdovi, ogroženimi vrstami in habitati 10:40 Funkcionalna biodiverziteta biocenoz je temelj varstva gozda 11:00 Prosilva in izzivi gozda za prihodnost 11:20-12:00 Odmor Molekularna genetika kot orodje pri varovanju in upravljanju populacij 12:00 prostoživečih živali 12:20 Uporaba foto-pasti v raziskavah prostoživečih živali Variabilnost stabilnih izotopov lahkih elementov ter njihova raba v 12:40 gozdarstvu in ekologiji 13:00 Odprta diskusija Krajnc, N. in sod. Bogataj, N. & Krč, J Rozman, A. Jure M. in sod. Lesnik, T. Skrbinšek, T. Fležar, U. in sod. Javornik, J. in sod. C* T Moj Gozdar WCM WoodChainManager PRAKTIČNA ORODJA ZA OPTIMIZACIJO GOZDNE PROIZVODNJE GOZDARSKI INSTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE • •70 •• Nike Krajnc, Matevž Triplat, Špela ŠČap PRAKTIČNA ORODJA ZA OPTIMIZACIJO GOZDNE PROIZVODNJE WCM WoodChainManager Spletni informacijski portal -WoodChainManager Informacijski portal Praktična orodja h-*-»* V Moj Gozdar ■ Gozdarski „booking.com" ■ Povezovanje ponudbe in povpraševanja po storitvah v gozdarstvu ■ Ocenjevanje kakovosti izvajalcev del VSEBINA PORTALA Strokovne vsebine 1. Priročnik za lastnike gozdov Z. Zemljevid deležnikov gozdno lesne verige 3. Ocene potencialov okroglega lesa 4. Primeri v Sloveniji pogostih proizvodnih verig 5-Tokovi okroglega lesa 6.Cene lesnih goriv in gozdno lesnih sortimentov 7.Tekoče novice s področja gozdarske proizvodnje ■ WCM Orodja 1 .Energetski kalkulator enot 2.Normativi gozdarskih del 3.Strošek dela 4.Orodje za izračun stroškov del v gozdarstvu z vizualizacijo proizvodnih verig od drevesa do uporabnika Ii 1.1 STROKOVNE VSEBINE T ршлг cfiOTKff vsEeiNf PRIROČNIK ZA LASTNIKE GOZDOV ■ Pokriva širok nabor informacij z vsebinskih področij med katerimi so tudi: Lesna goriva V Sloveniji za namene ogrevanja uporabljamo različne oblike lesnih goriv. Najpogostejša je uporaba drv, katerim sledijo lesni sekanci in lesni peletj. Uporaba lesnih briket je zanemarljiva Lesna goriva se večinoma uporabljajo v gospodinjstvih. Kljub temu v zadnjem času opažamo vse več manjših daljinskih sistemov ogrevanja ki posameznih sistemov v javnih stavbah PODATKI 0 TOKOVIH LESA WoodCh.lnM.o.g.r DOMOV WCM ORODJA NOVICE INFO PRIJAVA O CENE LESNIH GORIV IN GOZDNO-LESNIH SnPTTMPNTnV Cena | Cene pelet 253.35 € / t Cer>e okroglega lesa Iglavcev • Hlodi skupaj 65,73 C / m3 • Le za ceMozo in ptoffie 25,1 € / m3 • Drug ofcrogd eulujtrrjsVJ tes 41,14 € / m3 -Cena fesa za aUozo tn ptoSfe (2006-2015) 22.7B — cena rfcdov i^brav (2006-2015) 60.93 -Cena фофедз доодода tndusmpicegj iesa (2006-201S) 38.87 Cene hlodov bukve E_ 160.0 140.0 120.0 lOO.O 80.0 60.0 40.0 20.0 0.0 ■ Bukev Al lOO.O woodch.lnM.n.g.r DOMOV WCM ORODJA NOVICE INFO PRIJAVA Q Objavljamo novice s področja gozdne tehnike, gozdne proizvodnje in ekonomike gozdarstva. Želimo si objavljati tudi novice naših uporabnikov. Ideje posredujte na gtemfo@gozdis.si. # UPORABI tv 1=** """"" ošT 1 * * * * Л . — ( t 0 1-Ä- . - ^ f • • ^^ • Srn * * • • i ORODJA r.: ^ -t?» ^ " T *" Л- KS • • • i ■'»• J • • • • V ji-, a cdCL >»- > SS5S3U • • * 'i • sssa ri....i m«r* wu»> vw>if> кжк«•«*• —"» i f 9 џ » • 7 5 .......* KALKULACIJA STROŠKOV 'JSi;' 6 1 ЦјШ Kalkulacija stroškov je ena izmed pomembnejših podlag: • ko se odločamo za nakup novega stroja ali tehnologije, • pri odločitvah o izbirai stroja in tehnologij, saj omogoča optimizacijo storškov, • pri določanju cene proizvoda ali gozdne takse z vidika stroškov pridobivanja lesa, • pri pogajanjih na trgu gozdarskih storitev (pogajanje med lastnikom gozda(prodajalcem) in izvajalcem del (kupcem lesa na panju). • pri ocenah škod itd. Orodje uporabniku omogoča shranjevanje poljubnega števila proizvodnih verig za potrebe stalnega preverjanja stroškov Periodično ažuriranje podatkov (letno za nabavne cene in dnevno za cene goriva) tt O Џ Ш s ОЖИЧ* »rtt W4*VA Spfetfti nofiät WQprlChMlMätüigf*; uurjl rartiCrtit inieiTiktiwn nroojJ рптиггш * flrgj пШсЈТо if i ourimi/dcno dni vuo/tViistvu, ■ Hl 11 A*f IVNÜIT 4*i(fy imijl ENERGETSKI KALKULATOR ENOT kalkulator enot Drevesna vrsta : Trdi listavci Masa O Sveža snov 1 Vsebnost vode 25% fcü_i! Prostornina v If, # \lM e m' Kurilrmst 0 |ll« Гј GJ ElowddenÜ Umih» alf 11« ji : I i 1ЈИ e nm 1'^U'lllli O 17«1 I 3.79 S I MWfl l^ijwVi иуеЉјетиНго p6n Г| t [MS.Д. CI I WWW.MOJGOZDAR.SI ¥ Moj Gozd a r V Moj Gozdar Izvajalci Orias Vodnik Novice Pfitcafc i zadetkov na straii Шк 1 KazJv — a 4 Vu^l WWW.MOJGOZDAR.SI = Trenutno 1 izvajalcev gozdarskih storitev • BREZPLAČNO ZA VSE - S sistemom MojGozdar na enem mestu preverite različne javno-dostopne podatke in se prepričate o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca * OGLED PROFILA in REFERENC IZVAJALCA- Sooblikujete mozaik uporabniških izkušenj ob najemu storitev gozdarskih storitev ■ OCENJENI IZVAJALCI - Ocenite izvedbo gozdarskih storitev in pri izbiri kakovostnega izvajalca pomagajte zgraditi skupnost zadovoljnih lastnikov gozdov KDO SO IZVAJALCI IN KAJ PONUJAJO? MojGozdar vključuje pravne osebe, ki so pristojni gozdarski inšpekciji priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. MojGozdar uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev: ■ Sečnja z motorno žago ■ Spravilo s traktorjem ■ Gojitvena dela ■ Žičniško spravilo • Strojno sečnjo * Izdelava lesnih sekancev (sekalnik) ■ Gozdno gradbeništvo & У Moj Gozdar O (wajalci O nas Vodnik Novice — Ä iiava öfc V u^ Pnfca/ strani 26 od Њ O 4 i pO/Wi-r C-1.0 l.r ti O O Legenda POENOSTAVLJEN PROFIL PODJETJA s* T Moj Gozdai liv«|»lci O nas Vodnik Novice GOZDARSKE STORITVE PETER, MARIJA POROČNIK, S.P. GOZDARSKE STORITVE PETER, MARIJA POROČNIK, S P. MOŽNOST KONTAKTA Z IZVAJALCI Moj Gozdar Uvaplci Ooas Vodr* Ntw** ♦ Ф Oddaj povpraševanje §« NADALJNJI RAZVOJ T Moj Gozdar ■ Strokovna ocena izvajalcev - sistem AAA zvezdic/listkov ■Predstavitev podjetji z razširjeno izkaznico ■ Ocena izvedbe del s strani uporabnika »;i »j» *S* ■Dodatne strokovne vsebine v podporo lastnikom gozdov (pogodbe, zakonodaja,...) wem.gozdis.si ^ ф GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJI . _ s SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE js^ www.mojgozdar.si ••?()•• ^^^ nike.krajnc@go2dis,si matevz.tr iplat@gozdis.si HVALA ZA POZORNOST "f" Moj Gozdar Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo, in obnovljive gozdne vire PREUČEVANJE IN UPRAVLJANJE GOZDNIH EKOSISTEMOV V SLOVENIJI: VČERAJ, DANES, JUTRI Zbornik prispevkov posvetovanja XXXIV. Gozdarski študijski dnevi Ljubljana, 21.-22. november 2017 FOREST ECOSYSTEM RESEARCH AND MANAGEMENT IN SLOVENIA: PAST, PRESENT AND FUTURE Lectures presented at the conference XXXIV. Forestry Study Days Ljubljana, 21.-22. November 2017 Izdal in založil Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83,1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska izdaja https://repozitorlj.uni-lj.si/lzpisGradiva.php Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292949248 ISBN 978-961-6020-76-3 (pdf) Kraj in datum posvetovanja-. Ljubljana, 21.-22. november 2017 Glavna in odgovorna urednika prof. dr. Klemen Jerina, dr. Dejan Bordjan Uredniški odbor prof. dr. Klemen Jerina, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, prof. dr. Jurij Diaci, prof. dr. Maja Jure, doc. dr. Jurij Marenče, prof. dr. Janez Pirnat, prof. dr. Janez Krč, Urša Fležar mag., Jernej Javornik Reqenzenti prispevkov prof. dr. Robert Brus, prof. dr. Jurij Diaci, prof. dr. Andrej Bončina, doc. dr. Dušan Roženbergar, prpf. dr. Janez Pirnat, dr. Dejgn Bordjan, dr. Miha Krofel, dr. Andrej Kobler, Urša Fležar mag., prof. dr. David Hladnik, dr. Anton Poje teHnični urednik Danijel Borkovič Dokumentacijska obdelava Oblikovanje celostne podobe Lucija Peršin Arifović ххш študijskih dni Publikacija je brezplačna. Za podporo se zahvaljujemo fundaciji Pahernikova listanova, Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Družbi Slovenski Državni Gozdovi, d. o. o. ter Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Bojan Jure Lektor angleškega besedila (pri označenih prispevkih) Sebastijan Maček Slike na ovojnici dr. Dejan Bordjan, Jernej Javornik, LIFE DINALP BEAR VSEBINA Dejan Bordjan Uvod REFERATI Damjan Oražem Razvojne potrebe javne gozdarske službe Andrej Bončina, Andrej Ficko, Razvojni izzivi na področju načrtovanja in gospodarjenja Matija Klopčič, Aleš Poljanec, Tina z gozdovi Simončič Jurij Diaci, Matjaž Čater, Raziskovalni in razvojni izzivi na področju gojenja Zoran Grecs,Dušan Roženbergar, gozdov Gal Fidej, Thomas A. Nagel 19 Klemen Jerina Raziskovalni in razvojni izzivi pri upravljanju prostoživečih živali 29 Dušan Jure, Maja Jure Za zdravje gozda na novem začetku 39 David Hiadnik, Milan Kobai, Mojca Gozd in gozdni prostor v prostoru in času, danes, za jutri 45 Nastran, Janez Pirnat, Barbara Žabota Milan Kobal, Tadej Hudourništvo v gozdarstvu - včeraj, danes, jutri? 51 . Jeršič, Rok Ferme, Janko Černivec, > Jože Papež, Peter Suhadolnik Milan Šinko Profesionalizacija oblikovanja in izvajanja javnih politik naravnih virov 61 Nevenka Bogataj, Janez Krč Odziv lastnikov gozdov na obsežne poškodbe gozdov - primer območne enote Postojna 67 Tone Lesnik Prosilva in izzivi gozda za prihodnost - Razvojna vprašanja 79 Maja Jure, Roman Pavlin, Funkcionalna biodiverziteta biocenoz je temelj varstva Tine Hauptman gozda 91 Robert Brus, Kristjan Jarni Drevesne vrste za gozd prihodnosti 99 Primož Simončič, Hojka Znanost in raziskave v gozdarstvu danes in v prihodnosti 105 Kraigher Primož Oven, Miha Humar Perspektive gozdno-lesne verige v Strategiji pametne specializacije Slovenije 107 Urša Fležar, Klemen Uporaba foto-pasti v raziskavah prostoživečih živali 109 Jerina, Miha KrofeI Jernej Javornik, Tom Levanič, Variabilnost stabilnih izotopov lahkih elementov ter Klemen Jerina njihova raba v gozdarstvu in ekologiji 119 Nike Krajnc, Matevž Triplat, Praktična orodja za optimizacijo gozdne proizvodnje 129 Špela Ščap Andrej Rozman Pomen modeliranja razširjenosti in habitatne ustreznosti vrst pri upravljanju z gozdovi, ogroženimi 1 vrstami in habitati 133 Tomaž Skrbinšek Molekularna genetika kot orodje pri varovanju in upravljanju populacij prostoživečih živali 135 GDK 36:79 Nike Krajnc1, Matevž Triplat1, Špela Ščap1 Gozdarski inštitut Slovenije Praktična orodja za optimizacijo gozdne proizvodnje Že dalj časa ugotavljamo, da za slovenske uporabnike spleta primanjkuje uporabnih interaktivnih orodij s področja gozdne tehnike in ekonomike in področja optimizacije gozdne proizvodnje. Zato smo leta 2014 na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru dveh mednarodnih projektov pričeli z razvojem spletnega portala WoodChainManager (http://wcm.gozdis.si/). Danes WoodChainManager predstavlja informacijski portal, ki ponuja širok nabor vsebin š področja gozdne tehnike in ekonomike. Vsebine so koristne za vse deležnike vzdolž gozdrio-lesne verige, lastnike gozdov ter raziskovalne in izobraževalne institucije. V začetku razvoja spletnega portala WoodChainManager je bil njegov glavni namen vizualizacija gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami neposrednih materialnih stroškov strojev ter opreme za delb v gozdu. S tem orodjem si lahko različni deležniki vzdolž gozdno-lesne verige optimizirajo proizvodne stroške pri delu v gozdu, lahko pa ga uporabijo kot pripomoček pri izbiri ustrezne mehanizacije ozirom ob nakupu nove mehanizacije. Metoda izračuna in osnovne predpostavke so preproste, tako lahko uporabnik brez inženirskega znanja uporabi obstoječe podatke ali vnese podatke za izbrano tehnologijo. Trenutno so v naši bazi podatki za preko 100 različnih strojev ali opreme za delo v gozdu. Poleg neposrednih materialnih stroškov smo kalkulacije nadgradili še s podatki o učinkih izbranih faz pridobivanja lesa in tako omogočili izračun na enoto proizvoda (na primer €/m3)- Tekom zadnje prenove pa smo dodali še strošek dela, ki bo v nadaljevanju nadgrajen v podroben izračun stroškov dela. Tekom razvoja smo želeli spletni portal WoodChainManager še bolj približati uporabnikom in zato smo dodali še več interaktivnih orodij. Tako so poleg vizualizaciie gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami sedaj uporabnikom na voljo še orodja: • za izračun normativov za sečnjo in spravilo lesa: • pretvornik enot in energetski kalkulator, ki omogoča okvirne preračune med različnimi enotami fprostorninske. masne, energetske) za različne oblike lesnih goriv: • kalkulator stroškov dela. 129 __ Stoječe drevo 4 Podrto drevo (doljles s krošnjo) Deblovina Sortiment! / Mnokratniki > Sekanci t Drva CTzffcfc, 4 • ....... Gozdni sestoj Sečna pot Gozdna vlaka Gozdna cesta Končni uporabnik Poleg naštetih interaktivnih orodij informacijski portal ponuja tudi vrsto pregledovalnikov, kot so: • Pregled nad cenami gozdno-lesnih sortimentov in lesnih goriv ter tokovi lesa s pomočjo interaktivnih grafikonov. V letu 2017 smo v okviru nalog javne gozdarske službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začeli s periodičnim zbiranjem odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov ter cen gozdarskih storitev (sečnja in spravilo lesa, transport lesa). • Vpogled v podatke o deležnikih gozdno-lesnih verift s pomočjo zemljevida Slovenije, kot so ponudniki gozdarskih storitev, primarni predelovalci lesa, proizvajalci gozdarske mehanizacije in strojev, gozdarske trgovine, strokovno-raziskovalne institucije. • Prikaz najbolj pogostih proizvodnih verig v slovenskem prostoru s spremljajočimi tehnoerami in stroški ; • Informacije o ocenah dejanskih in teoretičnih tržnih potencialov okroglega lesa v slovenskih gozdovih na nivoju občin, ki so lahko v pomoč pri oblikovanju lokalnih strateških dokumentov j Za najbolj aktivne uporabnike smo dodali še aktualne novice s področja gozdne tehnike in ekonomike s poudarkom na gozdno-lesnih verigah, mehanizaciji in ekonomiki. Poleg omenjenega WoodChainManagerja, kije namenjen lastnikom gozdov in izvajalcem, ki načrtujejo lastno proizvodnjo verigo, pa razvijamo tudi portal www. mojgozdar.si, ki bo predstavil inovativen in unikaten sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdovih. Sistem ocenjevanja bo v celoti zaživel v naslednjem letu. Portal mojgozdar.si pa bo namenjen vsem, ki iščejoizvajalce del v gozdovih oziroma izvajalcem del v gozdovih, ki ponujajo svoje storitve. i' i ^ ForBioEnergy BI04EC0 Interreg Europe European Union European Regional Development Fund Interreg ■ /l/lediterranean ф COMPOSE Vabimo vas na IZOBRAŽEVANJE 0 RABI LESA V ENERGETSKE NAMENE-STANJE IN IZZIVI ZA PRIHODNOST Izobraževanje bo potekalo v torek, 23. 1. 2018, v dvorani Gozdarskega inštituta Slovenije na Večni poti 2,1000 Ljubljana. Po zadnjih ocenah v energetske namene letno porabimo več kot 2 milijona ton lesa. Lesse najpogosteje uporablja v obliki polen, sledijo lesni peleti in sekanci. Lesna goriva ostajajo v Sloveniji konkurenčna goriva, zato povpraševanje narašča. Povpraševanju sledi tudi ponudba. Na nadaljnji razvoj področja vplivajo tako različne, velikokrat nasprotujoče, politike, kot tudi stanje na trgu energentov. Okvirni program posveta 8:30 - 9:00 Prihod udeležencev 9:00 - 9:20 Otvoritev dogodka 9:20 - 9:40 Potenciali, predelava in raba lesne biomase - danes in v prihodnje (GIS) 9:40 -10:00 Izzivi trajnostne oskrbe z lesno biomaso (ZGS) 10:00 -10:30 Zavarovana območja in raba lesne biomase - prednosti, slabosti in tuje izkušnje (ZAVITA d.o.o.) 10:30 -11:00 Odmor za kavo 11:00 -11:20 Možnosti financiranja, kijih ponuja Program razvoja podeželja (KGZ Maribor) 11:20 -11:40 Zagotavljanje kakovosti lesnih goriv (GIS) 11:40 -12:00 Iskanje rešitev za problem kakovosti zraka v Loškem potoku (Ivan Bencina, župan Loškega potoka) 12:00 -12:15 Predstavitev filtra trdih delcev za male kurilne naprave (US) 12:15 -12:35 Orodja v podporo gospodarjenju z gozdom (GIS) 12:35 -13:00 Razprava 13:00 Pogostitev udeležencev Na izobraževanje so vabljeni predstavniki ministrstev, svetovalci iz področja kmetijstva, gozdarstva in energetike, predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki podjetij za proizvodnjo lesnih goriv in drugi relevantni deležniki. Zato bo pomemben del časa namenjen aktivni razpravi med udeleženci in razpravljavci oziroma predstavniki ministrstev. Izobraževanje je brezplačno za vse udeležence. Zaradi lažje organizacije pa prosimo za predčasno najavo udeležbe na tina,jemec(5)gozdis.si ali kristina.sever@gozdis.si. Vljudno vabljeni, dr. Nike Krajnc (Gozdarski inštitut Slovenije) in Andrej Grum (Zavod za gozdove Slovenije) 70 GOZDARSKI IN$TTTUT SLOVENIJE siovsNum FORšsmr iwmun SIRRA a ■ Zeleni kras ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Slovenia Korest Service ш W Moj Gozdar WCM WoodChainManager PRAKTIČNA ORODJA ZA OPTIMIZACIJO GOZDNE PROIZVODNJE ijfc GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENUE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE • • 70 • * Nike Krajnc, Matevž Triplat, Špela Ščap PRAKTIČNA ORODJA ZA OPTIMIZACIJO GOZDNE PROIZVODNJE квв WCM WoodChainManager ■ Spletni informacijski portal -WoodChainManager * Informacijski portal • Praktična orodja Moj Gozdar ■ Gozdarski „booking.com" • Povezovanje ponudbe in povpraševanja po storitvah v gozdarstvu ■ Ocenjevanje kakovosti izvajalcev del VSEBINA PORTALA - WCM Strokovne vsebine 1.Priročnik za lastnike gozdov 2. Zemljevid deležnikov gozdno lesne verige 3. Ocene potencialov okroglega lesa 4. Primeri v Sloveniji pogostih proizvodnih verig 5. Tokovi okroglega lesa 6. Cene lesnih goriv in gozdno lesnih sortimentov 7.Tekoče novice s področja gozdarske proizvodnje Orodja 1.Energetski kalkulator enot 2.Normativi gozdarskih del 3.Strošek dela 4.Orodje za izračun stroškov del v gozdarstvu z vizualizacijo proizvodnih verig od drevesa do uporabnika : - m _ ■ Ш IiL 1 Ф STROKOVNE VSEBINE -*:....."...... - ~ ■ - ......^ m. - - - -vjrt ,4 -Jfcv-- j 7 # «-r-* ч* C j i «r" ■ 7 'i - H— — —i t A F—-^m аашлг ć.EiOTNE vsebini PRIROČNIK ZA LASTNIKE GOZDOV ■ Pokriva širok nabor informacij z vsebinskih področij med katerimi so tudi: Lesna goriva V Sloveniji za namene ogrevanja uporabljamo različne oblike lesnih goriv. Najpogostejša je uporaba drv, katerim sledijo lesni sekanci in lesni peleti. Uporaba lesnih brikecje zanemarljiva. Lesna goriva se večinoma uporabljajo v gospodinjstvih. Kljub temu v zadnjem času opažamo vse več manjših daljinskih sistemov ogrevanja ki posameznih sistemov v javnih stavbah. PODATKI 0 TOKOVIH LESA wo»dCluinM«iMg t» * M*OM Mut« MniMi h"»uM ии«т» _ —™ i I-Afc . . L-*' • « • • Säte -....._» • * ► + Sift "Ta? l^vB • • * * I X (Wüiipr tenirW» f«in4 •»»• IM* KSrww-eit* KALKULACIJA STROŠKOV * Kalkulacija stroškov je ena izmed pomembnejših podlag: ,„„! ™ • ko se odločamo za nakup novega stroja ali tehnologije, • pri odločitvah o izbirai stroja in tehnologij, saj omogoča optimizacijo storžkov, • pri določanju cene proizvoda ali gozdne takse z vidika stroškov pridobivanja lesa, • pri pogajanjih na trgu gozdarskih storitev (pogajanje med lastnikom gozda(prodajalcem) in izvajalcem del (kupcem lesa na panju). • pri ocenah škod itd. • Orodje uporabniku omogoča shranjevanje poljubnega števila proizvodnih verig za potrebe stalnega preverjanja stroškov * Periodično ažuriranje podatkov (letno za nabavne cene in dnevno za cene goriva) S3- «wo н*ц>л a Spfetmporuf WoodüMinMtimiger nudf mlična lfl(&dkttvn# orodja primerne лј orgoni/jofo in oprim/tarifo det vgoiddntvv. iHTIlMHVHcnr mKUUMJi iGlUAfm • O # t * ENERGETSKI KALKULATOR ENOT KALKULATOR ENOT Drevesna vrsta Trdi listavci Masa O Sve?a snov 1 Vsebnost vodo (vi«>) 2S% Prostornina 9 '>.i./li Its # s: n Kurilnost O 113 64 5 j G yVn i O [i«f s J nm: Viha snov [o.7V t ] t ; i O |7n S I pmr 3.79 S MW»i Uwji : i t '•"..-.Ј к -V-' > јд-ff i j t 1 Mfetffgecinaflr* pSn »I i WWW.MOJGOZDAR.SI "t" Moj Gozdar MojGozdar Izvajalci O nas Vodnik Novice Poišči izvajalca gozdarskih storitev _ A 2*«B SpnvttoilrakLHjtm Coj«nj» Wnft««"»*» tM. V U SI/d}u иСоја Ifdvlav* >«k«ncv fitnalM ü^wfn^rUtr» WWZlm ti-. —^ »Jj T Moj Gozdar Izvajalci 0 nas Vodnik Novice 1 ■ : zadetkov na Miad j Mariv — * .i af ^ V u WWW.MOJGOZDÄR.SI • Trenutno izvajalcev gozdarskih storitev - BREZPLAČNO ZA VSE - S sistemom MojGozdar na enem mestu preverite različne javno-dostopne podatke in se prepričate o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca ■ OGLED PROFILA in REFERENC IZVAJALCA- Sooblikujete mozaik uporabniških izkušenj ob najemu storitev gozdarskih storitev ■ OCENJENI IZVAJALCI - Ocenite izvedbo gozdarskih storitev in pri izbiri kakovostnega izvajalca pomagajte zgraditi skupnost zadovoljnih lastnikov gozdov KDO SO IZVAJALCI IN KAJ PONUJAJO? ■ MojGozdar vključuje pravne osebe, ki so pristojni gozdarski inšpekciji priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. ■ MojGozdar uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev: ■ Sečnja z motorno žago ■ Spravilo s traktorjem ■ Gojitvena dela ■ Žičniško spravilo ■ Strojno sečnjo ■ Izdelava lesnih sekancev (sekalnik) ■ Gozdno gradbeništvo m Moj Gozdar O f;vajaki O nas Vodnik Novice iiava V L41 ^ o Prttaz aiani^fcod l.S Legenda POENOSTAVLJEN PROFIL PODJETJA Moj Gozdar Izvajalci Onus Vodnih Novic» GOZDARSKE STORITVE PETER, MARIJA POROČNIK, S.P. § o GOZDARSKE STORITVE PETER, MARIJA POROČNIK, S.P. M «t II« UMR 14 «МКЖКМС.М' »Tonirvt 1*1.14lf ВИ1«/ MOŽNOST KONTAKTA Z IZVAJALCI & "f* Moj Gozdar izvaja» on«-. шп* w»« 4 Š- Oddaj povpraševanj« NADALJNJI RAZVOJ ^мој Gozdar •Strokovna ocena izvajalcev - sistem тк it W zvezdic/listkov 'Predstavitev podjetji z razširjeno izkaznico u u u_ 1 Ocena izvedbe del s strani uporabnika ■Dodatne strokovne vsebine v podporo lastnikom gozdov (pogodbe, zakonodaja,...) ja- ш i wcm.gozdis.si jp GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJI џ _ a SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE www.mojgozdar.si •• 70 •• ^^ mke.krajnc@go2dis.si rnatevz.triplat@qozdis.si HVALA ZA POZORNOST f Moj Gozdar_ T Moj Gozdar WCM WoodChainManager PRAKTIČNA ORODJA ZA OPTIMIZACIJO GOZDNE PROIZVODNJE Nike Krajnc, Matevž Triplat, Špela Ščap PRAKTIČNA ORODJA ZA OPTIMIZACIJO GOZDNE PROIZVODNJE WCM WoodChainManager ■ Spletni informacijski portal -WoodChainManager ■ Informacijski portal ■ Praktična orodja Moj Gozdar ■ Gozdarski „booking.com" ■ Povezovanje ponudbe in povpraševanja po storitvah v gozdarstvu ■ Ocenjevanje kakovosti izvajalcev del VSEBINA PORTALA - WCM B 1 Strokovne vsebine Orodja 1. Priročnik za lastnike gozdov 2.Zemljevid deležnikov gozdno lesne verige 3.Ocene potencialov okroglega lesa 4.Primeri v Sloveniji pogostih proizvodnih verig 5. Tokovi okroglega lesa 6.Cene lesnih goriv in gozdno lesnih sortimentov 7.Tekoče novice s področja gozdarske proizvodnje 1.Energetski kalkulator enot 2.Normativi gozdarskih del 3. Strošek dela 4.Orodje za izračun stroškov del v gozdarstvu z vizualizacijo proizvodnih verig od drevesa do uporabnika • PRIROČNIK ZA LASTNIKE GOZDOV ■ Pokriva širok nabor informacij z vsebinskih področij med katerimi so tudi: PODATKI 0 TOKOVIH LESA WoodChainManager DOMOV WCM ORODJA NOVICE INFO PRIJAVA O. CENE LESNIH GORIV IN GOZDNO-LESNIH smmnmrmv Cena I Cene pelet 253.35 € /1 Cene okroglega lesa iglavcev • Hlodi iglavci-skupaj 65,73 C / m3 • Les za celulozo in plošče 25,1 e / m3 * Drug okrogel industrijski les 41,14 € / m3 • i -cena lesa za celulozo in plošče (2006-2015) 22.78 -- cena hlodov iglavcev (2006-2015) 60.93 -Cena drugega okroglega industrijskega lesa (200G-201S) 38.87 •3U Cene hlodov bukve 160.0 140.0 120.0 lOO.O 80.0 60.0 40.0 20.0 O.O ■ Bukev WoodChainManager DOMOV WCM ORODJA NOVICE INFO PRIJAVA Objavljamo novice s področja gozdne tehnike, gozdne proizvodnje in ekonomike gozdarstva. Želimo si objavljati tudi novice naših uporabnikov. Ideje posredujte na gteinfo@gozdis.si. KALKULACIJA STROŠKOV < Job, 1 I« Kalkulacija stroškov je ena izmed pomembnejših podlag: ■ ** • ko se odločamo za nakup novega stroja ali tehnologije, • pri odločitvah o izbirai stroja in tehnologij, saj omogoča optimizacijo storžkov, • pri določanju cene proizvoda ali gozdne takse z vidika stroškov pridobivanja lesa, • pri pogajanjih na trgu gozdarskih storitev (pogajanje med lastnikom gozda (prodajalcem) in izvajalcem del (kupcem lesa na panju). • pri ocenah škod itd. Orodje uporabniku omogoča shranjevanje poljubnega števila proizvodnih verig za potrebe stalnega preverjanja stroškov Periodično ažuriranje podatkov (letno za nabavne cene in dnevno za cene goriva) tm 4гш+*џшл. И WoodChdinMjnager DOMOV WCM ORODJA NOVICf INFO PRIJAVA i Spletni portal WoodChainManager nudi različna Interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu. s/ b * i INTERAKTIVNOST KALKULACIJE NORMATIVI PRETVARJANJE ENERGETSKI KALKULATOR ENOT -V- WWW.MOIGOZDAR.SI "r" Moj Gozdar •v» t'Moj Gozdar Izvajalci Onas Vodnik Novice ^^iiM Prikaži 10 « zadetkov na stran Bö: Naziv —, љ ir & tift. L-B 1 "BARIĆ" SEČNJA IN SPRAVILO LESAMLADEN BARIC S.P., Idrija « ■ ■ ■ ■ 4 ЕГ ptu S-P.. Nova Gorifjr^Z W<Ć.O.O., Loška dolina ALAN ŠKERBEC-NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI, Loška dolina ALBERT KORBAR - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETI JI, Slovenske Konjice ALEŠ BRATOVŠ- NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI, Vipava * ALEŠ DEBEUAK- NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI, Škofja Loka * ALEŠ KOŠIR - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI, Kranjska Gora * Priknj<;trsni 1 mi 74 W ш iklk 7 4 A S WWW.MOJGOZDAR.SI ■ Trenutno 999 izvajalcev gozdarskih storitev ■ BREZPLAČNO ZA VSE - S sistemom MojGozdar na enem mestu preverite različne javno-dostopne podatke in se prepričate o pravno-formalni ustreznosti izbranega izvajalca ■ OGLED PROFILA in REFERENC IZVAJALCA- Sooblikujete mozaik uporabniških izkušenj ob najemu storitev gozdarskih storitev ■ OCENJENI IZVAJALCI - Ocenite izvedbo gozdarskih storitev in pri izbiri kakovostnega izvajalca pomagajte zgraditi skupnost zadovoljnih lastnikov gozdov KDO SO IZVAJALCI IN KAJ PONUJAJO? MojGozdar vključuje pravne osebe, ki so pristojni gozdarski inšpekciji priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo. MojGozdar uporabnikom nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev: ■ Sečnja z motorno žago ■ Spravilo s traktorjem ■ Gojitvena dela ■ Žičniško spravilo ■ Strojno sečnjo ■ Izdelava lesnih sekancev (sekalnik) ■ Gozdno gradbeništvo ■ Moj Gozdar Izvajalci Onas Vodnik Novice rijava ^DARSTVO KASTEUC DAMJAN KASTEUC S.P., Šmartno pri Litiji ^•GOZDARSTVO KOČEVAR, ALJAŽ HOČEVAR S. P., Loška dolina ^^£OZDARSTVO KOKALJ. DANIEL KOKALJ S.P.. Tržič I • GO*>ARSTVO LUKA GOZDARSKE STORITVE, LUDVIK K RAVAN J A S.P., Bovec • GOZDARSTVO MARKO ČUK S.P., Ajdovščina • GOZDARSTVO MATEJ MIKUŠ S.P., Ajdovščina • GOZDARSTVO M6GUČ d.0.0., Tržič • Gozdarstvo Mesarič, Damjan Mesarič s.p., Ljubljana • GOZDARSTVO NOTRANJSKE gozdarske storitve d.0.0., Loška dolina • GOZDARSTVO PRIMOŽ POOUPNIK S.P.. Kranjska Gora Prikaz strani 26 od 75 O 1 25 Ш1Ш 21 ... 75 Legenda POENOSTAVLJEN PROFIL PODJETJI MOŽNOST KONTAKTA Z IZVAJALCI .м. NADALJNJI RAZVOJ f Moj Gozdar ■ Strokovna ocena izvajalcev - sistem zvezdic/listkov ■ Predstavitev podjetji z razširjeno izkaznico ■ Ocena izvedbe del s strani uporabnika ■ Dodatne strokovne vsebine v podporo lastnikom gozdov (pogodbe, zakonodaja,...) wcm .gozdis.si www.mojgozdar .si ■s«. nike.krajnc@gozdis.si matevz.triplat@gozdis.si HVALA ZA POZORNOST f Moj Gozdar iiiterreg Ш /Mediterranean --- ForBioEnergy European unen ^Л Europein feeder.* HI Dciflsc«^**! funfl •uteri /l^lediterranean — 0 COMPOSE Lista prisotnosti Št. Ime in priimek Organizacija, poklic, idr. Mail naslov Podpis ! t i//fu/Z LsVSfrtr h Ђ to Џе-гег-s A** c -/b^Q h fl.pO ' ^r-LPs// ... /2//&-A i n f) Hup ^V^&JIR £. /л c\o\~v t com si o p/WiA) richte .S h i t j ^u /1. a'/l? k Oi'N^ Mm Na j <5 ic, s ^ЛЛАГи^ ^ s, Л НЉг Mulle /V Sćuvzć 6"/o.o. 0 p idkui. <2* - Ji 'i^---- S p ; / r~ j Kobet-T Jort^iiq cc-itJi.hr"*.(ß £ t)> L^ nt-b ■v t^hu Y&nQrü DE itockw^r 70 GOZDARSKI INŠITTUT SLOVENIJE SIOVEJVMM roKEsmr iiismvjt jlRRA a Ш Zeleni kras ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE interred Ш /i/led iterra nea n —* ^ ForBioEnergy European Union Ш European Regional OH Development Fund interreg /Mediterranean 0 COMPOSE Št. -....... Ime in priimek — Organizacija, poklic, idr. Mail naslov Podpis t ,/C t^fx Ufr i'fi Cc-1 'st-Cov pch / /Ч?С . d") r^C- i\ Ü&ONUCA k'qtt t H0 if/Л /V ^ / - ^jrf- J ■ / /j '„ [.{лЈ^ b L- АШШ VälRiC J CiUxcUti Ptthe-P ZcJi hCTL^ Pskjjs^c^ II hdt 2 eij & 2 c/I X/ гг t- ts7JUT3 * "jim") |Un j . us^S^x?s:. Q,.' t ч fkfč-Г /ff's/c-чл G S i £ f ^ 2Г FČOĆM A/ 6^/IA/ Z С&Г?« * Loš 'p*, ro.. čo'?^ KJ V. t^"- (orot .'»v f О-Лбоо SfsucLio- ^^-IAIjcD /-j fiL/wc. 7 ALC^ C (|. Ko,- AcVuo ^ј-е TVU/CTO —. /i vtTcx-' CP- -C c___ "tomca. S it^ r (gg orl vä.-rt 3$ ТОИА£ ^iTAt^ 33 /r/HU^i eozb/<,, 5/ 170 GOZDARSKI INSTTTUT SLO VENUE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE irW.'IIWVI'MIWJI n^KZZ^XOHl ZAVOD za GOZDOVE 5LOVENIJE iričerrcg ■ /flediterranesn ^ ForBioEnergy European Union tfl European Regional SS Development Fund ■ ■ Iter rcy /Mediterranean 0 COMPOSE Št. kne in priimek Organizacija, poklic, idr. Mail naslov Podpis kG 7ćiš - oć e^icd bc/ts ARJA KQCJA/sJ cUvjk - kyw fi gjOlM^ ii fr к\ ке t\JC i / . X -> /J ticJ Hm\i 'l-etDAtičlč /N^ T 70 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENUE ao«KiAw/oߣiTi» tosrmnt IRRA Zeleni kras 1 '—null! ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Slovenia Forest Service Interreg ■ /^tsditerranean - ^ ForBioEnergy B104EC0 tatofreg Europe r~l European Union European Regional HB Development fund .nierreg ■ /l^lediterran&an — Q COMPOSE Št. Ime in priimek Organizacija, poklic, idr. Mail naslov Podpis S> HA1№ Т?ЖА"Т wW. ^n^U't'Q^crJis.y " / ...»••70 GOZDARSKI MITTUT SLOVPHJE UXHIHUM fGZZSTZY insmvTi IRRA Zelem kras ш, џ 1.Ч.1 -1-. ,'.■- -IM.U ■ПЧГ^ГГГН ZAVOD ги GOZDOVE SLOVENIJE vv 70 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENUE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE "F Moj Gozdar Za brezplačen dostop do celotne vsebine spletnega sistema MojGozdar.si navedite veljaven elektronski naslov. ime i eist (k - uaile^ £ial, ^ J A Ü E L NAVE USUI IC AHVEHSNIK., plAJVA £ МЛ i L . ^РМ &PILEZ ЛЈШ2Л J _ > Сс>У ß. 3- m csl d . C £223 /TAfs^/C tlAMAtt boh cL_ 5 /Ч^О./ Z- 'Pu i ^љгјоч . počuti (Џ Q^/b . пет_ sco^ l/M iß rohe гЈ.гд/^Љ it V § I 70 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE V Moj Gozdar Za brezplačen dostop do celotne vsebine spletnega sistema MojGozdar.si navedite veljaven elektronski naslov. . . S-: . 3 i! ■ naslov QQr&rt^ - iv a / ' fiUJb IVa f SO «?f . /Vtf h C (f 0 & q Л? 4 // c U o A- V ^ h Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO r.OZDARSKJ ZAVOD CELJE Izpostava Dravograd LISTA PRISOTNIH na delavnici z naslovom: KAKO DELATI TER OSTATI ZIV IN ZDRAV ? Predavatelj: mag. Marjan Dolenšek Dravograd ; 19.1.2018 Zap. st. PRIIMEK IN IME Naslov/ kraj, hišna št., poštna št.; pošta e - naslov Podpis 1 o AH F 124 M c S(/.b4bfJei f-7 ТШ^ЈС 2 h-oL o 4 • ruš? c 3 9 t// Af> J^c P гу??_ С(В&//сГ£г 13 xWwov\ Hb^LT O^SV^U^A/ ДЧ ( 2_Tb>o CiTCLAX) vo^oevr pLi UAOI-VC? . Сои C_ 14 Aшоч \ o Sefco^ C 15 I u i-e. р'аг (% d m a i [. f ^ / 16 h, J 1 ■ J 5V /// č ђ ( ; t/ C ^г /Г/£3 17 OjjUi'ca ij> ^гуго отркЏ) јСу^-^-— 18 JtibUb'l- TELgLf Д. i ) uify (јС-УЛ 19 //^ La r, h{" ^ Yq h 1 / 20 l/r h 2- ^IBćrC/c-e _dcxwjcui IMojjpcLQ qwai( > со^-и 28 t' Т)лЈЛ z. Њ U7 2 3 8 F № 7 0 ^НА^ l/jumik Ii0 ЛЛ0Ј/ Гм/fr / 4 t JU'B^tiA 'уоОА-зC=> t^PL Ji'B^A-c^ ti fi fjhs Ј£(/ 7 АЏШ^ HŠtJk- X)oloroü<- C}, ^ ^ bznf* fjLi/Cr; IslJ? 1 1 ■ J 4 Ji 3 Zh^CP pAc^^M/^U ■ ^ ( O1 1 1 j (WibU vVLi ^ Ј?.У)-0 J k J .^OUi-jiP fa . '^JL^JJL Ms. I": I GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENUE IINŠTT SLOVENIAN ГОЛИтГ INSTITUTE 70 r Moj Gozdar Ш{№ US(Z£ Za brezplačen dostop do celotne vsebine spletnega sistema MojGozdar.si navedite veljaven elektronski naslov. /j ^ ^ Ime in Priimek Podpis bTßUfto ОШК TCI, mail, corr? Mu f^xr-Arrw il/A(V KL/A (/S i/<(av/S@ S^nrf dl^icaCgi) epu g i L ctf/и f frKćLrć, GjlC © VKrz. fć.Si AL ..••9 70 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Y Moj Gozdar Za brezplačen dostop do celotne vsebine spletnega sistema MojGozdar.si navedite veljaven elektronski naslov. ■ Ime in Priimek Elektronski naslov Podpis ioftAh fciA-ru ^- /У1л 1 L Q trt v L Ctfiizo (Q> ђ <9 < / • CO/H, J ft K fc 0 UtTEllMiic ' - [/ Jb-ђко .'\fčter/?/£ ($) Ljmail Cćl 77 H (TJA Ttlttv^ Mitja^Dß^ctiLcon^ / ■(j ■ ■ - n c rude-1 Owa i C . Г&-М J шКШШШШШШШШШШШк GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« Naslov projekta: Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu Forestry contractors quality assessment system Št. projekta: V4 1615 Delovni sklop 5: Prenos znanja in (eksterna) komunikacija z javnostmi ZAKLJUČNI POSVET Avtorji: Darja Stare in Nike Krajnc Ljubljana, september 2019 1. Zaključni posvet Ob zaključku ciljnega raziskovalnega projekta Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije organizirali zaključni posvet z naslovom Znanost in praksa - za promocijo kakovostnih izvajalcev del, katerega glavni namen je bil predstavitev unikatnega trostopenjskega sistema ocenjevanja izvajalcev gozdarskih del in promocija preglednega trga gozdarskih storitev. Zaključni posvet je potekal v četrtek, 5.9.2019, v dvorani Janeza Hribarja (D1), na dekanatu Biotehniške fakultete, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana. Na dogodek so bili povabljeni različni deležniki in predstavniki ciljnih skupin, ki so bili identificirani že ob začetku projekta v okviru naloge 5 (D5.1 - Mreža potencialnih deležnikov). Vabilo smo posredovali preko e-maila na več kot 1000 naslovov in dogodek oglaševali s pomočjo spletnih strani WodChainManager in MojGozdar ter Facebook strani GTE. Na vabilo se je s prijavo na dogodek odzvalo 133 povabljenih. Končno število udeležencev je bilo 122, vključno s predavatelji (priloga 1). 1.1. Ciljne skupine Ciljne skupine projekta kot zaključnega posveta so različne gozdarske institucije, zasebni lastniki gozdov, izvajalci gozdarskih del in druga zainteresirana javnost: • Zavod za gozdove Slovenije • Slovenski državni gozdovi d.o.o. • Gozdarska inšpekcija • Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo • Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje lesne in pohištvene industrije • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije • Zveza lastnikov gozdov • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano • Zveza strojnih krožkov • Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna 2. Program V uvodnem delu so udeležence nagovorili državni sekretar dr. Jože Podgoršek, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič ter direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Nadalje je bil program posveta (preglednica 1) sestavljen iz dveh vsebinskih sklopov. V enem sklopu je bil predstavljen spletni informacijski sistem MojGozdar in trostopenjsko vrednotenje izvajalcev del v gozdovih s strani strokovnjakov in razvijalcev spletnega sistema. Drug vsebinski sklop pa je vključeval predstavitve s strani predstavnikov ciljnih skupin, ki so vsakodnevno vpeti v delo z izvajalci gozdarskih storitev. Med odmori je potekala tudi predstavitev izbranih slovenskih ponudnikov strojev in opreme za delo v gozdu podjetij Bijol, Tajfun, Uniforest, As Teh ter Asteko. Pred uradnim zaključkom posveta je direktor Gozdarskega inštituta Slovenije prvim trem gozdarskim podjetjem, ki so uspešno zaključila presojo in pridobila strokovno oceno (storže), podelil plaketo MojGozdar. To so podjetja: Tisa d.o.o., Branal in MMG Tolmin. Pester vsebinski program je odgovoril na vprašanja: • Kaj ponuja sistem MojGozdar? • Zakaj lahko sistem MojGozdar vpliva na trg storitev na področju gozdarstva in zakaj naj bi se podjetja vključila v tak sistem? • Kakšne so izkušnje z uporabo sistema MojGozdar? • Kakšno je mnenje predstavnikov drugih strokovnih inštitucij o sistemu MojGozdar? • Druga vprašanja povezana s trgom gozdarskih storitev. Preglednica 1: Program zaključnega posveta Znanost in praksa - za promocijo kakovostnih izvajalcev del. Čas Naslov predstavitve/predavanja Predavatelj 8:30 Prihod in registracija udeležencev 9:00 Slavnostna otvoritev posveta državni sekretar, MKGP, dr. Jože Podgoršek, direktor GIS, dr. Primož Simončič, direktor ZGS, Damjan Oražem 9:30 Kaj je "Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu" GIS, dr. Nike Krajnc 9:50 Trg storitev na področju gozdarstva v sosednji Italiji CNR-INVALSA, dr. Raffaele Spinelli 10:40 Odmor za kavo in predstavitev izbranih slovenskih ponudnikov strojev in opreme za delo v gozdu 11:15 Kaj ponuja sistem MojGozdar.si? GIS, Nina Škrk 11:45 Strokovna ocena izvajalcev del GIS, Matevž Triplat 12:15 Izvajanje del v gozdovih - pogled gozdarske inšpekcije Gozdarska inšpekcija, mag. Urška Ahačič Pogačnik 12:40 Varnost in zdravje pri delu v gozdu -pogled inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu, mag. Irena Kastelec 13:00 Informacijsko komunikacijski tok sistema MojGozdar.si GIS, Mirko Baša 13:20 Oblikovalec sistema MojGozdar.si ARCTUR d.o.o., Metka Špacapan 13:30 Pomen kakovostnih izvajalcev za zasebne lastnike gozdov Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Mihael Koprivnikar 13:50 Izkušnje podjetja SiDG z izborom izvajalcev del SiDG, dr. Robert Robek 14:10 Razprava in podelitev plaket MojGozdar.si 14:30 Pogostitev in predstavitev izbranih slovenskih ponudnikov strojev in opreme za delo v gozdu 2.1. Predstavitve Vse predstavitve s posveta so bile z dovoljenjem predavateljev objavljene na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije in so prosto dostopne na naslovu: http://www.gozdis.si/novice/znanost-in-praksa-za-promocijo-kakovostnih-izvajalcev-del-2019-09-16/ 3. Rezultati posveta in zaključki Udeležencem posveta je bilo po korakih predstavljeno nastajanje unikatnega trostopenjskega sistema ocenjevanja izvajalcev gozdarskih del in spletni portal MojGozdar ter tudi aktualno stanje na trgu gozdarskih storitev, s čimer je bil dosežen glavni namen posveta. Udeleženci so pridobili koristne informacije, ki jih bodo lahko širili nadalje med svoje ciljne skupine. Udeleženci so dobili tudi informacije o obstoječih ovirah na trgu gozdarskih storitev, ki se predvsem nanašajo na dostikrat togo in že zastarelo zakonodajo ter zahtevno birokracijo. Vse to je izrednega pomena za politične odločevalce, da bi v prihodnje upoštevali na posvetu predstavljene - na eni strani prednosti in priložnosti in na drugi strani slabosti in nevarnosti na trgu gozdarskih storitev. Na posvetu so udeleženci izpostavili, da je predstavljeni sistem MojGozdar izrednega pomena tako za lastnike gozdov, izvajalce storitev kot druge uporabnike gozda in nenazadnje za razvoj trga gozdarskih storitev, in da mora gozdarstvo napredovati tudi v smeri digitalizacije. Kljub temu, da imamo v Sloveniji veliko predvsem starejših lastnikov gozdov, ki ne uporabljajo spleta, je takšen portal potreben in pomemben za prihodnost. Udeleženci so tudi izpostavili, da je sedaj potrebna čim večja promocija sistema, da bo se bo ta uporabljal v vsakdanjem življenju. To je naloga vsakega posameznika, da širi na posvetu pridobljeno znanje, predvsem pa Zavoda za gozdove Slovenije, ki je vsakodnevno na terenu z lastniki gozdov in drugimi upravljalci in uporabniki gozdov. Udeleženci posveta so v izpolnjevanje dobili tudi vprašalnik, s katerim smo želeli pridobiti mnenje o obstoječem izvajanju del v gozdovih ter samem spletnem sistemu MojGozdar. Rezultati ankete so bili analizirani v okviru naloge D4.4. 4. Fotografije Priloga 1: Lista udeležencev Zaključni posvet Znanost in praksa - ta promocijo kakovostnih izvajalcev del Ljubljana, dvorana Janeza Hribarja (01), Biotehniška fakulteta, dekanat, 5.9.2019 40 Kopi« Igor K* 41 Korenjak Alenka n/đt F 42 Kovat Stefan < ■9-c, s 43 Kovač Jože '/L^jjr Ü-C 44 Kovačtč Marko -t?- 4S Kozman Janez 46 Kragell Erik OLr ^с^л^ 47 Kujoč Nike 48 Kranjc Kavćii Helena dtjzu-. 49 Kr£ Janez SO KrfiJ Ernest SI Kugi« Edvard 52 Kumie Anle _S Д ЛлХ. If-SlCfrut S3 Kune Katja Зељ c