tskajs ymk 4u delj i« l,,ued dailj «f«|iHwj»v f -------" • • « 11 ki pripoznava Monrocvo doktrino!»tov. Zadnji so imeli svojo poseli za priznanje plemenske enako-! no konferenco in sprejeli so reso nravnosti; obenem Še ni končan japonsko - kitajski teritorijalui spor, ki dela veliki trojici velike preglavice. V britiških krogih se govori, da bo Anglija razveljavi-, la tajno pogodbo, ki jo je sklenila z Japonsko v* začetku vojne in podpirala Združene države, ki so proti a ne k sij a m na daljnem vzhodu in proti drugim zahtevam .Japoncev. VVashiugton. 28. apr. — Državni dc pa rt me n t je danes objavil načrt za sodni proces proti po? vzročiteljem vojne. Načrt bo danes predložen mirovnim delega* toni v plenarni seji v Parizu. Nu- ert, ki ga je setflavila komisija odgovornosti za vojno, s«' ob kratkem glasi, da se ima sniti posebno sodišče', sestavljeno iz iti sodnikov, katere imenujejo Združene države, Anglija, Francija. Italija in Japonska, torej vsaka država po enega. Ifolaudiji bo •naloženo, da izroči Viljema Mohenzollerna Mitenti in Nemčija ter ostale centralne države bodo morale izročiti \sc druge osebe, ki so z Viljemom vred odgovorne za vojno. Obtoženci. ki ho se pregrešili zoper kakšno posamezno državo ,bodo sojeni od dotične države. Nemčija bo morala Uročiti sodišču tudi vse dokumente, ki vsebujejo evidenco zoper obtožence. ObtoM m bodo toženi kršil ve kakšnega kriminalnega IftkO na. (feinveč "največje pregrešit ve itieijo. ki obsoja rniperialislfčtio politiko Italije in svari Orlando-vo vlado, da naj ne tira ljudstva v novo vojno, ker s tem bo izzvala težke posledice. Iz tega sledi, da italijanski parlament ne bo soglasno podpiral Orlanda. Socialisti, katerih je o-krog 40 v parlamentu, imajo za seboj močno gibanje med proleta rijatom. Profesor Luigi Luzzatti, minister notranjih zadev, je objavil brzojavko, katero je prejel od (Memeneeauja .ministrskega pred sednika Francije. Clemeneeau za tfotavJja Luzzattija, da ne bo ni kdar opustil gorkih simpatij na pram Italiji in da bo Francija držala vse dogovore z Italijo, kaj Ii "francoska politika ni krpa pa pitja." Pariz. 2H. apr. — Iz llalije š( prihajajo glasovi o nacionalistič nih demonstracijah, toda prvi o gen j izbruha je že pričel ugašati. Neka vest se glasi, da se je v Ho logni neki ameriški oficir udeležil demonstracij proti VVilsonn. kaj pa najbrže ni verjetno. • V krogih ameriških diplomatov v Parizu ponovno izjavljajo, da NVilson ostane na stališču svoje izjave brez ozira, kaj stori Italiju iu kakšno stališče zavzamejo druge zavezniške vlade. Predsednik j«, šel v Kvropo na vabilo zavez n i kov iu je bil pripravljen sprejc ti mirovni program na temelju ITALIJANSKI SOCIJALI-STI SVARE ORLANDA. Turati pravi, da imperiajiBtične ambicije porode revolucijo. Rim. 28. apr.--Socialistični poslanci v italijanskem parlamentu so sprejeli in poslali Orlandu resolucijo, ki emfatično svari vlado da ne sme provocirati nove vojne lit predložiti parlamentu kakšnih aueksionalističnih namili, ki bi porodile nove sovražnosti ali zadržale deiuohrlizacijo armade. Ta korak italijanskih .socialistov je prvo konkretno znamenje, da ni vsa Italija do zadnjega moža za Orlandom in da sc ne bo sleherni Italijan "boril ua nož" za Reko. V Montecitoriu so imeli sociali-stični poslanci pred kratkim konferenco in govornik Turati je med drugim dejal, da sc italijanski proletarijat dvigne v rcvolu-iji, ako bo poskušala hurŽoazija skleniti mir ua temelju imperiali« stinčih ambicij, ki imajo v sebi kse kali nove vojne. Po daljši dis-kuziji so poslanci zaključili, da povabijo zastopnike francoskih in angleških socialistov na skupno (onferenco, ua kateri sc ima izdelati temeljit načrt za. akcijo proti vsaki nadaljnl militai istiČ-iii intervenciji v Rusiji in na O-grškem in za uveljavljenjc načela sumoodlohče. Italijani vihte kosti mrličev. Pariz. — Kljub resni atmosferi, ki visi te dni nad mirovno konferenco, so se mirovni delgatje pošteno nasmejali, ko so izvedeli, da ko talijani v svojem mrzličnem naporu, da dokažejo italijanski značaj Reke, prebrskali neko reško pokopališče in slovesno izju-ili, da se tam nahajajo 75 let sla-i nagrobni spomeniki, ki nosijo i-ialijanska imena! To je po njiho-em mnenju dokaz, da so prelil vale! Reke že od nekdaj Italijani in zato bi morala Reka spadati k Italiji! ................* • ■ " n mirovni prwnrBn» "n .......... proti mednarodni morali in sveto- At2r)IIJtj^titi točk. ki so jih Mi DOHodh." Vsi obtoženci bodo, /jm./|(|k| lia<'.e)oma sprejeli in prt tem ostane imeli pravico zagovorništva pred sodiščem in Midniki bodo imeli na logo izreči kazen, za kakršno ** , , ssini /edinijo na podlagi dokaza-1Mohamedansld glavar je poset ne krivde. Kje,bo to sodišče vodilo obrav tiavo še ni določeno Novi prepiri v Argentini ji. Hueiios Aires, 2*. apr. -- Tu Vsjšnje oblasti se boje delavskih nemirov, kakršni so bili v janu- papeia Rim Prvi* V »godovinl pa peAtva je glavar katoliške cerkve sprejel 2A. t. m. glavarja tnoba medaneev. Princ Feiseul, sin Hu vjn Hcn Alija. katerega eo An gleži postavili za kralja nove A rabi je in kateri se imenuje "vr-hovni poglavar vseh vernih moha CESTN0ŽELEZNI8KA DRUŽ-BA POGORELA; VOZNINA OSTANE. Chicago, 111. — Ccstnožclc/.ni-ška družba sc je poslužila vsako-rstuih sredstev, da sc poviša oznina od |ict na sedem centov. ao se je bližala ura odločitve, jc iconard A. Husl»y. predsednik Iružlie zagrozil, da »niža mezdo in provoeira štrajk, če državna komisija za javne potrebščine ne privoli povišane voznine. To je bila zadnja in precej močna kar-h. ki jo je igrala cestnoželzniŠka Jružba, da pobaše vsako leto poleg drugih miljonov še štiri milj<»-ne na leto, I |>hIm je, 0 (KH) več dohodkov. Ta denar bi prišel seveda iz ljudskega žepa Komaj jc bila objavljana razsod ba komisije, takoj so sc ponovile govorne i i znižanju mezde, sta\ ki in da družba prosi za sodni j *kcga upravitelja. Komisija kriti/.ini v svojem od loku družbo, ker je za leto Iflltt predložila nepravilen pioiscun. Zmotila m- je /» malenkost dveh rl CIVILNA VOJNA ~ NA BAVARSKEM. RUSKI BOLJSEVIKI OJACILI ARMADO NA VZHODU. Vladue in .komunistične .čete o-krog Monakova so dobile pojačenja. Herliu, 28. apr, — Trudno poro-"a jo. da je povsej Ha vinski raz ulašcuo obsedno stanje. Vladue čete pod poveljstvom generala vpn Moehla so pričele ofenzivo pfoli sovjetski vladi v Monako-vfhi, Ol)c strani sta dobili pojtiča-nja zadnje dni in boji se mula-I ju jejo s toliko večjo furijo. Spar-tdkovske čete v Monakoveui so sc pridružile sovjetski armadi, ki je veeraj izvojevala zmago južnoza-paduo ud glavnega mesta in vrgla nazaj vladne čete. Severovzhodno od Monakova so komunisti izgubili meslece l.audshut. • l.okal Anzciger' je objavit porodilo i z Nurimberga, da sta bila tamkaj aretirana dva voditelja neodvisnih socialistov in vsa komisija za skrbstvo brezposelnih delavcev je bila vržena v zapor, Spartakovski voditelj Schinidt, ki se je protivil aretaciji, je bil težko ranjen. Arhaugelsk, 27, apr. — Holjše-viški glavni stan jc premestil večje število čet s neverne fronte na sibirsko fronto, kjer je zadnje ča-se imel vodja Kolčak več uspehov v operacijah proti sovjetski armadi. Stoekhohn, 28. npr. — Tz llcl-siiigforss poročajo, da so se uprli ruski kmetje v Olonecu, 110 mi(.i severovzhodno od Petrogra-ds. Podrobnosti niso znane. iLondon, 28. apr. — Hrezlična bntojsvka 1/. Hudapešte, datirana 2#>1 |(M paHfffcu kaj opra Ai«ti dohodek družbe znaša pn/|vj|| ^ 1|(kon<(l,M "j.pnnako m v sriurst jo. VREME Legar razsaja na Poljskem. VSaihingtim, D f Vodatvo —- TTT W " T f«1 f* — — ~ ----------------■ —------ffr*"— »f * ■ f - poslovali olH.rožene straže okrog ameriškega Rdečega križa je do bančnih poslopij. '4 * Kupite bon de zmage! hibi iu farmar i je. da uinre I0,(*K» osek tedensko ua Poljskem valed ' legsr js. bližno *KWMUMMl na leto. Ta čisti dohodek predstavlja ardemud stotuo obrestovsnje ki predočujejo vrednost i-estnih Železnic. Finančne razmere so to j — — rej popolnoma drugaeiie, kol J^1 f*)iirago ib okoli.-s V torek ja.no prikazuje družba. |(| |,tM4|n«». Severovzhodni vetrovi. Predsednik orgaui/s< ije Holnee izhaja ob ftifiO zahaja ob iioželezuiških uulužlieneev je izja ^ vil. da z znižanjem mesd* ne boj , nič. kajti ee«liio#e|i/hiški uslilž , »M-nei pri volji takoj zastav k. K«piU zadoltaiot ivobode is Iti, ko družba zuiža mewlo. I 'i picu bolj bogata oljna polju iti tudi produkeija stane manj kot v llaku. Ku sam oljni vrelce v Tsm ptril ds več olja, kol sa piidol.e Neka drtigs predloga si- peča z Jim vsem oljioni |h»IJu v Oklabo rokodelskimi vajetiei Pretiloga i ml. ma nauien preprečiti, da deloda Mehiška ustava i//« letu KM7 jalci ne plačujejo nizko delavcev, pravi, da s.» v m oljin iu druge Podjetniki, ki nastavljajo vajen- nidulnskc zaloge ljudska lasi et«, bodo morili napraviti poroči t Rgvitotako umi po ustavi pred !»•-lo, koliko časa bo vajence slutil i l(lm p»|7 pripadale rudnine |ina je hotela, .lomoviui. Znano mu je pa lahko,! da bi se vaa ceremonija izvršila ^ porazijo avtokraeijo in izvoju. da m- vsaka država poslužuje sred , po cerkvenem obredu, oziroma ka-|j4'i° *mago za demokracijo, štev v .obrambo svojih interesov iu j toliškeiu. Kdino to je delalo ne-pravic, katere so ji >o pmratku j, fa "»'' f " !", T" , ;. kal. krihi j m* vr...- i...... Čakal j.- i J"t I"1"1"'" "hl*\' l„ čakal, k« j, ,.« vi,1.1. da »■• U- iu:!",vo v »tam" 1,ruju '" "" u ............... •. ^^iii, Pasičevo. da plača dvajset odstotkov od kupne vrednosti. Država kupi svet, ki ga želi državljan in mu da dvajset let časa, da plača še ostalih osemdeset odstotkov, ki jih je ostal dolžan. Od dolžne vsote mora plačati prilične obresti ali premijo, in ni se mu treba bati, davmu bankir zavije vrat, ker ne more plačati intabuliranega dolga. ^ - % * » J Delavci, ki žive v mestih, lahko kupijo ravnotako po tej metodi stavbišče in hišo. Delavec mora plačati takoj eno petino, ostalo vsoto pa plača v dvajsetih letih. Spekulantje in privatni bankirji so popolnoma izključeni pri takih kupčijah. Ti ljudje so sedaj prav lepo živeli od dohodkov, ki so jih njim nosile take kupčijske transakcije. Ta vir dohodkov je zdaj zanje ustavljen, in to daje povod, da so ti gospodje pričeli z akcijo proti vsem socialnim zakonom, ki jih je sprejela zadnja legislatura. Gospodje bi radi še nadalje pridržali to molzno kravico, ki jih je dobro redila. GOVORI, WlLSON! Marcel Sembat, eden voditeljev francoske socialistične stranke, piše v listu ,41/Humanite" — kakor javljajo iz Pariza sledeče o VVilsonovi izjavi napram Italiji: nu ne vrne, je pričei pri sosedih izpraševuti po svoji ženi. Nihče jc ui videl. Prepričavši se, da je njegova trud zastonj, da najde svojo soprogo, jc šel lin policijsko posilijo. Tjc jc pu prišel železniški čuvaj llcorge Rogers in naznanil, da jc na železniških tirih našel neko Klnk nieo iu detetu spoznal svoj Ako pomislim, kako vneti so nekateri roju ki za zidanje farpvžev, se mi poruja vprušanje, zakaj se nihče ne zmeni, du bi postavili na-rodiji dom ali vsaj društveno dvorano, da bi ne bilo treba tlačiti se v raznih privatnih dvoranah, katere velikokrat nev odgovarjajo Vsem zahtevani in poleg tegn pla-čevati visoko ita.1*muIno. Ali bi se ne mogli V f oliko združiti, du bi postuvili poslopje, v katerem bi luliko imeli društvene seje in druge prireditve. Suj je nas Jugoslo-vanov precejšnje štpvilo v tej naselbini. :_ Love se je vrnil doiuov po najstmesečni aktivni službi. na rokavih ima razne naši ve, ki vorc o njegovem junaštvu ua fronti. A manjka mu tudi levu roka. j ki mu jo je odtrgal nemški fcrap' j nel. Iz armade je bil odpuščen v jCamp Humpreyju. blizo \Vasli-intgona, in prišel je v mesto, da dobi delo. Izjavil je, du mu vlada dolguje še $45 zaostale plače, ki je iie more iztirjati. , Iskal je delo iu seveda ga ui dobil. Love je junak, todu pohabljenih junakov podjetniki ne spreje-majo v delo, ker jc še dosti juna-kov, ki so zdravi in krepki. Tnku je Love iskal zastonj delo, s katerim bi se pošteno preživel, poskusil je delati kot agent zu neki muguziit, uli ljudje iuiujo dandanes trda srca in nimajo usuiilje-nja s človekom, ki je pustil svoje zdrave ude nu bojišču, medtem ko so drugi sedeli domu iu mogoče vodili bizuis, ki jim je nosil lep dobiček. Postaval je v \Vashingtonu, kajti denarji ni imel, da se pelje domov, iu čuku I, kedaj prejme Stil oh se rojaki v tej naselbini 4,r . .. . . . , . , 1 * . . • , . $45. Toda jesti je treba vsaki dan. vse premalo brigujo za napredek. . ... .... * J ., - . .plačati je treba stanovanje, hud- Nikjer ni pravega gibunju, pu nuj!1 * 4 JWU >»i Dn, otresel sc jc slovenski narod v starem kraju avstrijskega tirun-stvu. kukor so se gu otresli tudi drugi narodi, kateri so bili zasužnjeni, n. pr. Češki in slovaški. Ali so mogoče t Vhi iu Slovaki v Ameriki prenehali s svojim delovanjem, ko so to zvedeli? Ne, še bolj . ,,je pa ne dajo nič zastonj. Love je io v tem ali onem oziru. Kdino , ' . , . J .„ ' ? .... ... .. , bil reven kot cerkvena uns. \ ob-pri pijači so vsi jako vneli za vse,! . . . . , V . . .... .n upu je vzel tovarišu, s kateriui lf kur e kuj dist po napredku. Ko * , . , .yJ , J i* Dreno^eval v je pa čns .dn bi v resnici pokazali If , -ir . to .kur kažejo, jih.pa ni nikjer.1 vredno 1 Navadno se še pridružijo nasprotnikom eni hiši. kamero, in jo jfrodal za Seveda je bil aretiran. Sreča je bila za Lovu, du je nu .„ .. , , , , letel na sodniku, ki je imel e o- Tudi zu napredne slovenske ea- yl . ... , , .! veško srce, kajti-sodnik ga je iz- sopise te premulo znnimunju v tej ... ... i-1 ' 1 1 pustil na njegovo besedo. Konsta- eko nepoznano ženo in otroka, njem, ko so 4o zvcdeliT Ne, ae imij UHKt.,bijli Nekattri čitujo časopi-: "' in je spremil iiolieuje nn želez'- - napeli svoje moči, da so obdr-L ,kHleri H, vpirajo z vsemi štiri- ^ da P«hobljcni vojak lin tam j,' .'ponesrečeni žcd to kar so dosegli. In še vedno „• VK|lkoi||U ni!pm.ku. Večina pa ^^f^ken, no o Ii« i detetu spoznal svojce. ^»jejo po istem programu, ko ,it|lti lie maru. Svetujem roja-1, J u^l Nihče ne ve. kako sc jc zgodila so# P,eJ; Isto moramo delati tudi nesreča. Nu tem mestu Dva ni petdesete ceste se razprostira rind železnico visok železen most. Nekateri pravijo, dn je nemogoče, dn jo je udaril vlak iu vrgel nu mesto, nu katerem so jo našli. Drugi govore, da jo je mogoče u nu. Kur se tiče gmotne podpore sc vam pn nc more dovolj odgovoriti, ker itak vsako stvar zuvijete. Da, tudi mi polngnmo vse naše upanje uii'Združene države inVm predsednika \Vilsonu. Toda pri daril avtomobil ali pa voz ulične tem je t reba seznaniti imenovane o železnice. Nesreča je dozdaj zavi- .naših težnjah. Ako ne dosežemo tu v inisterij. Mati je tuko težko, to, ue bo ue nnšn krivda in ne ranjena, dn najbrž ne okreva. ("V i krivda predsednika NVilsona in pride k sebi in sc bo spominjali!, kako sc je odigrnlu nezgoda, bo mogoče rnzvozljuti ta inisterij. ti smo videli velike tovar- ne briga, odgovor. pogodbo in pri teli eo pekovski pomočniki ostali na delu. Deluvske gospodinje bodo seveda sedaj kupovale kruh v peka Kakršno vprašanje, Ink »»■* "»roma čistilnice za olje, ku- rijub. ki so podpisale novo pegod- .1 ustin Zajec.. svobode in tere ravno sedaj gradijo v mestu^ , organizacijo lulsu ni Supulju. Kakor izgledu. Kupite zadolžnice zmage. Springfield, IU. Delavske i ameriški Slovenci združeni iu sku-Juierc so še vedno iste, kot so bile pno delovali, kakor so u. pr. Čehi pred nekaj časom. Prcmogokopi iu Slovaki, bi žc mi lahko imeli obratujejo en dan iu nekateri pa svoje zastopnike ua mirovni kon ferenei v Parizu, lu kdo je kriv bo v tem kraju še velika oljna in , Idustriju. Slovencev še ui naselje-. , nili nič v teh krajih. Na postaji Br.vaut, Okla., kamor smo bttt lumnnj.-ni, so nas Ir čs-! kali naši prijatelji, kateri «n nns, jako gostoljubno sprejeli. Preživeli smo pri njih nekaj Xa-j baviiih Ur in postregli so nam zi vsem, kar je Ic prenicofla klet iu teži, česa sc bojiš, k< 1<»ti nasprotuje in kaj je tvoja želja! (lovori, govori ne pusti nas pasti nazaj v grozen molk in ^Htiiakomnost» Ali ms., smrti!" Komentarja ni treba. "celo" dva dni na teden. \ /prič« tega ho razmere v tukajšnji našel nušegar cepljenja Vi sami iu dru-1'dni izredno hIhIic. česar pa neka gi. kateri napadajo .IRZ. iu njene teri nočejo razumeti. Rudi tega J kuhinja. Primanjkovalo ui uobe-člnne Kdo ae je odcepil «*l SRZ..! ne svetujem uobeiieuiu, da bi sem nih velikonočnih sladščic, katere ko se mu ni izpolnila sla voli icpua pri šel za delom. pekovskih |h» {močnikov .kajti v vseh pekarijalt. ki niso podpisale pogodbe, so p«• l kovski pomočniki zaatavkali. f ' Organizacija pekovskih pomočnikov sc je odločila, du ne od nebu v tem boju. v katerem gre n odpravo ponočnegn dela. dokler nc izvojuje popolne zmage. Zakaj ni Mohika v ligi narodov. ravjm ou| začeli napadati, dei.un cirali iu ^mIIo si* lauati. kateri š< Mslaj delajo p«..| pntmnauco goto vili imperialističnih agentov, Vsi 11 roke v kut«diško šolo iu zakaj dn Mehike ni najti Slovenci \ Zdrulenih drln\ah soj ne hodijo v cerkev", .laz ue ra/u Tukajšnji "gosjHid" so t v nel i /n dušni blagoi, dn še eelo nn ceVti ibidlegujcjo stariše. po> ...-»i i. < r.n. , n' •-«» m «i..i |i u« o«« j »i > n iij^i aavaa i \»» . • . « ............ --- i - ...........- - Francoski bankirji, ki pravijo, da je mehiška vlada aa-!1'*"'1 sK/ skn",m v.'"iv»,r; »""i v ;ade. dr , ... , . : . . i/ i as ».n . IH» P^^aramu. kaleregs seda j «aml. vendar javne šole, katere mori« Na tem mestu se najtopb-je r.a- poviša segla njihov«. Imrn-m' tiodiuznire, SO dosegli, da Mehika! M,; n|i nrhote morajo pri/itsvsli!mo plačevati / davki Prlprosi Inaljujem vsem rojakom v Hryunt "edili. J bploh ni btlii p(i\nl»l jflia. da pošlje zastopnika V Pariz. i»« pri tem svetohlinsko xavijajo delave«- \ nedii nji h razmerah ni kateri so nas ink mezdu sarozmerno po rs/-Minimalna tedenska me/di gostoljubno Im» odslej znašala zs zsčetnice de- KhiIhi N' Mehika "poboljša" in kadar bo razumela, kako ,Mi • * r-c-ets i^ttt tre/no vaš. lastno ma toliko denarja odveč, da bi pla sprejeli ler nas pogostili. Uiotuko.set mesto osem dolarjev ua tedrn i«, nebu spoštovntl sveto lastnino francoskih kapiulintov,I"'VmJ" » privatne šole. Motsko je tudi nsjiskreuejša hvala rojakom Ose«, tisoč telefonskih uslužben 1 ,.»»,, ,., r * l leveisiulu lu lirkil. tudijt daro\aujcm /a cerkev teflaj motda e pi^ofundia! Na dnigo vprašanje pa jhj udi Inaležncin tegs komu glede zaslužka ali dela. kol in m, tM način žaliti ženo posten«- j i Victorva. Ohranili vas spominu. Anton Padat*. no v cev |P«»s*me/eu član .IRZ nisem kom delsves. kateri ni sam kriv, dn Kupujte pet elit en mlgovarjsti, ker to j«'jr brez dela sli zaslužka. Ko bi on' zadoUnioe zmagi ki so zastavkali » trlrfotiM-ksmi vred. si bil močna podlage blagostanja celokupne mlade iu nov t Ir /.Hve. 1 / Vzemimo danes samo en odsek« a. pr. poiuirovalni odsek, kateri Iii imel zelo važno nalogo: V nje-go v delokrog bi spadala rrzna nesporazumi jen ja. Koli|u> časa in dinarja bi se prihranilo, c1« ne* bi že mogel vsak za malo stvar iska ti po sodni ju h zadoščenja. Ta poiuirovalui odsek naj bi bii prva inštauea (mesto) v spornih zadevali med občani glede žaljenju čast), motenja posestvu itd. .Nobena soduija iu nobei: od\etuik lic bi smel sprejeti tožbe, predno iii potrjeno od občinskega p< ui i rovalnegu odseka, da se Kporua vprašanja niso mogla rešiti. No '.i bilo pretirano,'če trdim, du l»i se dalo 90$ takšnih zadev uiu potom poravnati; vem iz lastne izkušnje. ker sem ž o več s t hm!? pripravil, da so se spravile, tudi take. ki jih je ilncl že odvetnik v lokah. Ko bi prišlo ris do »irosni- JIULLI J.*» Norveški fiordi. j "pajem" in drugimi pristnimi a- !PWVATHl OUMI INTfcRESI ___ # "'erttkbui jedili, katere je pripra- f*0EJO KONTROLO NHtf> Marsikateremu je še prav nia-1'*** * ttMU > V*el* 0UBW V "»K*1 lo znanega o Norvegiji iu njenih I.? IU P™**** ***** '--- krasnih pokrajinah P,i ttL ni f Alu<™°- ,td ^prafcil me (Nadaljevanje S 1. strsni.) treba misliti, da se nahaiaio n« J*' ° U4*Ui 4lopm,f l»o JPravllo na noge privatne oljne, Norveške krasne uokrailne v l*™*; K<>H'W Penili. je1 interen, da so pričeli s kampanjo! Istem smislu kot so ,, pP v Kali .' il* m*n *V"U M',Unji UM?hWkl v,"dl- forniji ali južni Italiji-Norveška * Hkn,ovju ** ravniUR jfka j™ ** '»rani tujezemskih Interesov Ke nahaja daleč ,m *"T v M"hiki« < ^giuiizirali so dobro u- v nekaterih pokrajinah takore- *VM * * «Hrepčala. J^jeno pro|»agando v časopisju, koč večna zima iu splošno le malo!!?? »M**10*'1« prijaznega namen spodkopati ugled Poletja Toda ^Ijul! ^ u j " 1 A«mrik«,.c» ter nadaljevala j **Mi mehiški vladi. 1» iHikiaiiio. 4. pul m UW0 »drsn "fjor- * ameriško Časopisje so pričele ....zTi ..... ' . T . mu" ida". l»ot. katera je naju pripe- PtnpcT nrlhaiatl vesti o brutalnih i j ISknSb Ktrotu Podponu Jedoota. •?. umiu lam « ara iai««te. goče jo obišče Več turistov kot Italijo. Norvegija i,„a namreč!^1" llu »ostoljubne- znameuitostl, katere ne nobena druga dežela. To so namreč takozvani "fjordi" Fjordi so globoki zalivi, kateri segajo daleč notranjost dežele iu zelo nizki iu v katere se iz., livajo mule obrežne rečice drugi so le globoki zalivi. Nekateri segaj" po več kilometrov a|i milj v deželo in so tako globoki, du bi lahko vozili po njem največji pur-niki, uko bi 'bili dovolj prostorni. ga kiueta. se je kmalu izgubila iu premore nadaljevati sva morala svojo pot. IlUHi | » ? i med k-triuiiui skalami in tudi ne ,majhnimi prepadi. Toda ustrašila se nisva ampak pogumno nadaljevala najino plezanje po čereh iu strminah. Ko sva prišla nu vrh hriba, se nama je nudil krasen prizor po morski gladini ter bližnji okolici. Kavno pod nama se je pa ita* liujal "fjord" Male ribiške ladje so švigale sem in tja po morski reh fjordov se nahaja veliko ste- gladini. V daljavi ,se zasliši pišča Vilo Ob celem obrežju Norvegi- malega motornega čolna, ki pre je. v sa dežela je namreč zelo go ! valu pošto med posameznimi ma rata m sestavljena iz. samega gra- Umi obrežnimi mesteci, uit«. Morski valovi in ledeniki so! xm Ktu junlov lK, |wju jt> mala ribiška pa v tisočletjih izdolbli globoke zaseke v to skalovje, katero je na nekaterih krajih mehkejše kot na Irugili. I ločim valovi v drugih deželah polagoma odtrgujejo kos z.a kosom ud celine, kjer so mehkejše sestavine, v drugih krajih /.o|»ct zasipi jc. tukkj tega ne um re delati, ker je ves polotok sc stavljen iz .samega trdega granita. <> potovanju ob teli fjordih nam zelo lepo opisuje nek k potuje privezana mala ribiška ladja na kateri so se razločilo videli ribiči, ki so ]H>pravJjali svoje mreže. O. henem je služila ta jadrnica tudi za 'časen prehod vrez ''fjord ker ob obrežju je bilo nemogoče iti črez, ker je bil prestrm. 1'oslužila sva se tega "prehodu' iu prišlu ravno ob pravem času ua motorni čoln, kateri je bil zasidran v bližini. Vožnja ob obrežju je bila zelo zanimiva. Vae obrežje je zelo redko naseljeno. Večinoma so sume ribiške in pustlrsku koče. Zelo redko kje se zapazi kako kmet.sko poslopje. Kajti obrežje je zelo strmo lu skulovito .Opazi se pa pa velike črede govejo živine ter ovac, kateri se pasejo ob obronkih grmovju, katero se razteza vzporedno iz morjem. Toda pri vsakem večjem jezeru ali "fjordu" je pa tukorekoč mulo mestece. Prebivalci teh mest se žive edino le od dohodkov, katere imajo od turistov. V vseh hotelih ali gostilnah so zelo po-strežljivi in iiljudni napram tujcem in cene zmerne, kot Že omenjeno. Moteli ali gostilne se lahko dele v dva razreda. Zu bogatejše ljudi, kjer lahko dobi vsak vse. kar poželi. V večinoma vseli boljših hotelih iuiajo angleško kuhi njo. V navadnih goMtiluuh imajo pa večinoma domačo ali norve- Seja nar. predstavništva. Pri seji dne 12. marca so bili navzočih** >* nieKa kruiu do drugega, vsi ministri, Tudi poslanske klo- Kazumno. kjer so fjordi oddalje-pi so bile skoro vse zasedene. Mi-;»» veliko razdalje, se mora po-nistrski podpredsednik dr. Koro služiti niulega obrežnega parnl-šeo je sedel nn svojem podan-1 k«. ve,lll° voziJu Ir- skem sedežu. Na vrsto je prišlo j utežnimi fjordi. Tako sem naredil poročilo verifikacijskega mlsc- jaz ono poletje, ko sem obiskal ka. Dr. Križman je prebiral poro- 'Norvegijo. S sabo nisem imel dru-čilo v srbohrvaškem jeziku. Ko kot ženo in dva kovčeku. je hotel prečitati dr. Križman *to Zvečer istega dne, ko sem se poročilo tudi V slovenskem jezi* t pripeljal iz Anglije, sem se izkr- kuhinjo, katera večinoma ob ku. je vstal dr. Korošec in izja- cal pri "ledenem fjordu" — Imej^oji iz rib. vil, da vsi slovenski poslanci ra- dotičuega mesta sem že pozabil., uvil« sva se v navadnem zuuiejo st-bo-hrvuščino in je pre-1 Slikovit je bil pogled na vso 1>U* {uorvoŠkem hoteiu. ker sva sc ho-dlagal, naj se branje prekine, krajino. (M> obrežju rastlinstvo, ||mn)l.jtxMljf kakšno hrano i-Zborniea je vsled tega priredila | kolikor rase. v najbujuejšeiii «v<'- liu[j0 \orvežuui. Za kosilo sva dr. Korošcu prisrčne ovacije I>r. t ju. Takorekoč navpično nad na- Jo];.|u Pn/novrHiaii KOrdvja. kale-SuuariČ je protestiral proti raz-1 mi pa sne gin ledeniki. Milo je ob ^^ j|nf|l|| 1|j(|f|l| Vf(|el, toda bila delitvi mandatov za Bosno hi | solnenem zahodu In nisem še vi- ^ /e|0 pripravljena, pre Hercegovino in zahteval še IJi.lel dosedaj lepšega prizora, kot „u|nu,lu.f sardine ln zelo mandatov iu sicer 3 za Narodno ravno ta večer. Solučni žarki so j |>H ni msnjkalo ne zsjeduico, H pa za jugoslovansko Ue krasno odbijali ob suegu. kate-muslimansko organizacijo. — V 1 ii sc je bliščal kot bi bili sami krl-Miji dne 13. t. m. je bilo nu dnev-jstali. Molgo časa s*mu ogledoval nem redu razprava o poročilu ve- ta krasni prizor, kot zamaknjen, ritikacijskega odseka. * Prenočil sem v hotelu, kateri ie RozpuSoeni dbčinaki odbori. ! lahko primerja r. vsakim večjim Kuzpuščeni so še sledeči občinski I hotelom v Združenih državah. IV r.trežha izvrstna., kuhinja dobra. i;obe in postelje snažne in cene Hotel je sicer majhen. »opei prihajati vesti o brutalnih napadih na Američane, o nevarnih mehiško japonskih intrigah. Ty bajka o prodaji sveta .lapou-cem je vedno pri rokah, da Je treba le seči po nji, kadar mehiška vlada pokaže najmanjše znamenje, da hoče prevzeti bogastva, kl leže v zemlji. ' Zelo si prizadeva tudi katoliška duhovščina, da bi sedanju mehiška vlada padla, ker jo Nkomiuju po bogatih posestvih v Mehiki, ki si jih je svojeeasno cerkev prilu-stila v nesoglasju /. mehiškimi po stavami, katera so pa koiistltucl jonalisti zopet vrnili ljudstvu. Končno so postali pozorni ua to propagando tudi bolj liberalni katoličani. Izvedeli so. da so trije sturi katoliški nadškof je, pregnani iz Mehike, gostje pri mrg. Kel-lyju v Chicagu, ki izdaja '('hureh Ksleitslou M a ga zine, v katerem a gltira, da naj Amerika kaznuje Mehiko, ker je izgnala nukalcre cerkvene avtoritete .češ, da Mclii-kanci niso zreli, da l»i s<- vladali po sedanji ustavi. Temu je sledil intervju s temi starimi uichikau-skimi nadškofi, ki so podali apel ua ameriško in mehiško ljudstvo, da nuj ohranila mir. Ko so ponudili izjavo teh treh cerkvenih dostojanstvenikov motropolitauske mu časopisju, je bila iguorirauu. izvzcinši ene ali dveh uredniških referenc. Oljni vpliv ni hotel suu keionirati te izjave, da se objavi. Oljni interesi so puč menili, du mehiški inidškofje prestari, da bi razumeli interese katoliške cerkve tako. kol jih razume uigr. Kelly, prijatelj l>oheiiyjii, političnega eksperta Standard Oil družbe. Stamlurd t»il družba bo poskusilo podražiti ceno gazolinu iu ku rlviu-iiiu olju v jirodajo povsod, kjer ima trg pod svojo kontrolo. Zato je treba, da pride produkcija naravnega olja pod vladno kou t rolo. GLAVNI STANi SffT-B« SO. LAWNDALB AVE., CHICAGO. II.LINO!!! GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191»-1922. Iivrfevnlni odbor. upravni OOSSK. imUmt. ssav-es s*. UwwSbi* a*v cis*^. m it Amtm Srul, I« 140, CMtatkri. P*. iaSa V«tSmW. B7M S«. LavaSak A v«.. CStrM*. TAJNIK aoi JSlSKBOA ObPfcUCAi r*al SKfir, SSS74S Sa. l^>a A»Ih«JU. a« wi oUia, P* Vm iHIIRi ariRolltv cImIU m mJ pa*l|e|e anSioiaSni iskmmi« «am esiM>. Vol Soplal Si Ams« oMO. mm—So, aeteri. aaralato« la nU m, ku S v o §U»iUai JopioOa aaj aa iiIIS mi aukri TimM*, eSSf — S«. UnAb An, OSlMf«. IS. Pošiljaltv denarja se spre|ema za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Istro, Primorje in Kranjsko s popolnim jamstvom Knpite zadolžnice zmage. ivobode in odbori; v Ora tliš Ču pri Lučanah. gerent Oregor Železnik; v Spod- Znižaj izdatke zrn svoje čevlje z Neolin podplati. "O«lgo\or prohlcniu >a trpežno ltri}t l«/i v Neolin podplalih," provi H. I i. livauo i/ Staubenvllle, Ohio, "Pet mcoricv," pravi Mr. Kvano, "»fin iionil ene in me revij«* * Neolin podplati pri d^lu v tovarni, I .u BclU Irou \Kork», \m »o ic dobri rs*, pi I lotili p ru v Niti koščka naše semlje. .lugo slovanski klub je izvolil tri Čla t H' vem koliko vrst siru. se razume samo obeehi. Itlla je jtopolnonm priprosta hrana, toda zelo okusno pripravljena. Nameravala sva š«' ta večer nadaljevati najino pot črez ledenik, kuteri po mojem računu ni bil' oddaljen več kot kaki dve milji. Toda ko sem vprašal gostilničar ju. mi je povedal, da je več kol i osem milj. Povprašal sem ga. kaka je pot in koliko časa bi rabil, da pridem > nu ono stran ledenika. Dal i|ii ni uikukegM definitiv nega odgovora. Toda kljub temu sem sklenil, lds hočem biti že drugo jutro na z a por ninfrev. Moihli moram po celi tvor niči v»iki latiko popravit obuvala t Neolin podploti. \»rrjmi oo po »naiittveuili preizkušnjah /o lipe/-lH>0t, kooiodiitt.i la iicpreiuoiljivoit l/ilehije jih The esr l ire * Ru litin t'o, Akron, Ohio, ki dPlo ni.li lahkonoge j»eif, kolerili iiokt je z«jam«'ena. trpe li- liji Polskavi. gerent Prane Kan-1 "inerne. Motel jc clcr; v V tli logi, gerent A. Mls-Jods postrežba je bile skoro bolj ker. IŠS. kot v kakšnem večjem. To me Ententini generali v Ljubljani, i si o se nahaja ob izlivu reke i V Ljubljano so dospeli dne 12. in.lmena se tudi nisem zapomnil --, m 4 ententini generali : ameriški katera je jako bogata na salmo-angleški, francoski in italijanski. Hib. da preiščejo, zakaj so bili prav zu Hotelir me je sprejel jako go-Italijani izgnani iz. l.juMja->,ljubno iu je takoj pripomnil da smo Angleži. Ko sem mu orne*, nil moj načrt, mi je odgovoril, ds ' , . ... 4 , najboljše, ako pustim prtljago j Prve dve uH je bih. pot n. ^ h<(||f. r,,.<(U rijndno pro nc. dr. Pogačnika. Smotleja iu d,j- .mrniku kateri Z UU^!-«..........^f....... '^"llV: šimraka. da stopijo v stik z zu-» ' « «» ^ ^ nl^ prsva pot, ampak samo *e,,. na J" ...... .......... •» ; stopniki ostalih klubov, da se o "lk edin,, kl vos, -I u med I ^ k- Tiia UR—- JOHN HAIIOMICM, 120 lf«k«w«ll Uldg., Pltloburgli, fa Upravniitvo llsl» iVABOdnEOM V FOJAENILO Er Oglsse so odgovorni le ogla Kupite bonde zmage! ie ne švoj dom. kjer je itama js» lava p-M irem. urami rspu« .tregls njegova Hia z jslstlčnim ^Konee prlh.^nj.c Vt» Torti,T. II r J PBOI? KfI Potovaije po Mongoliji. V /adujih desetih letih ae j« ko veliko piše o Mongoliji. Posebno, kadar »e č uje o kakih notranjih prepirih kitajske republika Kaj ti pri vneli nemirih imajo vedno tudi roke vmes Mougolci, kateri m» istotako podaniki uli del kitajske republike. Sicer je Mongolija še jako ma lo poznana dežela. Nahaja ae na neverni strani govorja Himalaja iCr meji na Sibirijo ua severu, na zapudu ua Perzijo. V splošnem je jako pusta puščava iu rastlinstvo je jako boruo. Večinoma »e pre-bivalei pečajo z ovčjerejo. Kolikor je poljedelst va, je jako primitivno ih uiti toliko ue pridelajo, da bi imeli za svoje potrebe. Z drugimi narodi izmenjavajo ovčjo volno za živež. V političnem oziru so skoro po-polnoms neodvisni od Kitsjske, ukoravno so na pspirju del veli-kegu Kitsja. Kakor se je Kusija trudila, da dobi Mongolijo v svojo oblast, istotako se je kitajsks država trudila, da bi podvrgla eelo pokrajino. Toda uobeuernu se ui posrečilo. Kitajska je vsaj toliko dosegla, ker se je poslu-žila znanega habsburškega sistema, da so ae pomožile kake ki tajske priiieezinje z mongolskimi princi, da ao ji nekateri luotigol ski nurodi plačevali davek. Toda ta davek so smatrali bolj za pro stovoljui davek. Ako je pa Kitaj sks potrebovala vojaško pomoč, kakor je bil slučaj v zadnji kitaj sko-japonski vojni, se pa ti rodovi še zmenili uiso Hudi borne vegetacije iu jako ostregu podnebja, no sc vedno selili prebivalci iz teh pokrajin. Za času velikega ljudskega preseljevanja so večinoma vsi narodi prišli iz Mongolije v srednjo in vzhodno Kvropo. Do najnovejšega časa so ae Tartari priselili južno Rusijo. Sieer so Rusi zabra-njevali. kolikor so mogli, toda največkrat brez uspeha. V južnozapadnem delu Mongolije so prebivalci bolj stalno naseljeni iu to rsdi milejšega podnebja in ker je pokrajina bolj rodovitna. V ostalih pokrajinah pa žive večinoma nomadski narodi, kateri gredo s svojo čredo iz enega kraja v drugega. V prejšnjih aloletjili so preplavljali celo vzhodno Kvropo. Toda polagoma so se "utrudili" in sedaj se pre-pirajo med seboj zs boljše pašnike. Tudi niso več tsko divji, kot so bili nekaj stoletij nazaj. Toda kljub temu ao še jako sovražni napram vsem Kvropejcem. Kolikor je zgodovinsko dokazano. so bile te pokrajine pradomovina človeštva, lil istotako sc jc tudi že dokazalo, da je tudi pradomovina živalstvs. Fotovsnjc v teh pokrajinah jc zelo oteŽkučeno radi gostih so-VraŽuih napadov od strani domačinov, ker zelo sovražijo vse tuj« ae. Nepregledno puščave in ostra klima ovirajo tudi potovanje, Človeku se dozdeva, kol da je prišel v pokrajine, ki so zapuščene ml živih bitij. Kdor hoče varno potovati po teli pokrajinah, mora biti v prvi vrsti na v*# pripravljen, drugič imeti mora potni list glaseč sc na ime kakega kitajskega uradnika in polog toga mora biti še energičen iu so uo sme prestrašiti vsake malenkosti. S sulm mora vzeti veliko zalogo živil, ker m« v teh pokrajinah ne dobi prav ničesar. •laku zanimiv je potopis ameriškega profesorja, kateri ae je u-deleŽil okapodicije v Mongolijo, ki jo je organizirala ameriška geografska družba. On pripoveduje sledeče : Ze dolgo časa smo delali načr 'e ,da obiščemo te pokrajine iu da >e seznanimo s prebivalci teh pokrajin. ho siuo končali našo potovanje po raznih dnaeduj še ma 'o po/nauih pokrajinah Kitajii, »mo m- odločili, da gremo obiskat so pradomovino človeštvu. Preskrbeli smo so s potnimi li stl In vsakdo izmed na» je imel kak poseben kitajski urad. Ko smo prekoračili Tanu 4Ha j goro\j»\ katero je pokrito * \očimu Niietfotn in ledom smo zagle dali prod sabo puščavo, Opazili nkniio živega hit ju Kliuia v teh pokrajinah Je *elo ostra in mrzla. Veliki snežili vi harji divjajo eolo leto in ma« aiksletn oks|»cdieij»ka družba je iv na«.h «»ob v nmvtiom me težo l>ta ustti neprilik. ker ga niti doma/dni niso imeli dovolj za svojo Isstuo potrebo. Sicer srno dobivali dovolj ovc, toda drugega uič. Zadovoljiti smo se morali z ovčjim mesom. Navadno so domačini pripeljali ovce in konje ponoči, ko smo sps-li. Ns nsšeui potovanju nismo sploh nikjer videli ovčjih čred. H poglavarji razuih mongolskih rodov smo preživeli msrsikako prijetno uro, kajti nekateri so kar tekmovali, kdo nam bo bolje poatregel, kdo se bo izkazal bolj uJjuduega Razumno je. da so vplivali potni listi nsnje. ker so bili izdani "kitajskim provinci-jalnim uradnikom." Prebivalci teh pokrajin s« vsi jako lepo zraačeni in močue postave. Bojaželjni so še vedno, ako-ravno ne več tako. kot so biii pred nekaj stoletji, ko so razširjali strah po vzhodni Krvopi. Največje hogatftvo vseh mongolskih rodov obiitoji iz veblodov, konj in ovac. Drugega naravnega bogastva nimajo, akoravno so razni geologi protiašli, do se na dosti. Med posameznimi gorami raste nekaj jako skromnega rastlinstva iu to samo v jesenskem iu spomladiieiu času. Poleg tegs so pa še jsko močne. Naloži se lahko ua vsako ka* melo nad petsto funtov. Po treh mesecih smo zopet src-čuo prišli nazaj v glavno mesto kitajske republike, Peking. Na potovanju nismo doživeli nobene ueprilike. akoravno amo potovali med samimi nomadskimi rodovi, katere je Kvropa imenovala za časa preseljevanja narodov šibo božjo. Od ouega časa so se že toliko civilizirali, da imajo vsaj spoštovanje do državmh uradnikov, akoravno se tu iu tam sliši, da so negostoljuhno vzprejeli kakega tujca, kateri bi rad prepotoval dotiAie kraje. OB NEDELJAH BO V8E ZAPRTO. Richmond, Va. — Sodnik D. C. Richardsou je razsodil, da morajo biti ob nedeljah vse prodajalne zaprte. Odslej ne 'bo dovoljeno prodajati ob nedeljah sladoleda, sodavice iu drugih neopojuih okrepčil za žejne duše. V Rich-ruondu 1h> torej uvedena prava puritanska nedelja. Dozdaj je bilo dovoljeno orto-doksuim Židom kupčeva!i ob nedeljah, če so imeli spredaj vrata zaprta. Odslej bodo tudi židje prenehali s kupčijami ob nedeljah. Židje pravijo, da jc postava v protislovju z ustavo Združenih držav, ker jim omejuje njih versko svobodo. Za židc je praznik v soboto. SAMOSTANSKO DEKLE JE IZ OINILO NA POTU V CERKEV. Now York, N. Y. — Brzojavka liaja v teh pokrajinah vsakovrst-| jz Toronao poroča, da jc gdč ue rudnine. In ravno radi tega je Millieent Knowles iz Ne m Vorka Kusija vedno silila v te pokrajine iz severa. Anglija od juga. Toda prebivalci se nič ne brigajo, da bi sami izrabljali naravna bogastva. Oni puste vse v miru in edino skrb, katero ie imajo, je Živina. Njih obleka je še celo primitivna. Obstoji največ iz ovčjih kožuhov in kep. Na nogah imajo velike iu težke čevlje z visokimi go-lenicaiui, narejenimi iz ovčjih kož. Pri sklepanju kupčij ho pa jsko previdni in se ne dajo oslepariti. Vsako stvar desetkrat premislijo, predno sklenejo kako kupčijo. Večinoma obstoji vsa njihova kupčija v izmenjavi blaga. Na celem potovanju nismo imeli nobenih posebnih neprilik. Prebivalci so šli vsepovsod na roko, kolikor so le mogli. Oskrbovali so uas s svežim ovčjim mesom ter konji. Kdino, kar saio pogrešali, je bila pitna voda in kruh. Kot že omenjeno, je vsa pokrajina kot kaka velika puščava. Pitne vode zelo primanjkuje v deželi. Kadi tega smo jo morali nositi n seboj v mehovih. Olede Živalstva ui veliko za o-meniti. Kajti nomadski narodi, kateri živa v teh pokrajinah so večinoma zartli divjačino, kor jim jc delala nadlego pri njihovih Čredah. Toda najde se še kljub temu precej divjih veblodov iu konj, posebno v puščavi izginila, ko jc bila v Ouelphu na potu v cerkev. Pred kratkem je priila iz moutrealfkega samostana v družbi soproge admirala Sto-reyja. O dekletu pravijo, da je bila francoska sirota, ki je bila izro-čena varstvu neke m rs. Borden v Ne*- Yorku. Bordenova taji, da je bila njena varovanko. Oseba, ki trdi, da je bilo dekle izročeno Bordenovi v varstvo/ trdi, dn je to že tretja varovanka, ki je izginila. Ko je prvo izginila, si, je Bordenova oskrbela drugo varovanko, in ko je ta odšla, je poiskala tretjo, ki je pa zdaj tudi šla ZASTOPNIKI RUSKE SOVJET-SKE VLADE V CHICAOU. Chicago, 111. — S. Nnorteva. tajnik, in A. Heller, ravnatelj komercijaiuega deiiartnienta ruskega biroju, sta dospela v Chicago, da aranžirata nakup Živil, obleke in raznih strojev za Rusijo. Heller je podul sledečo izjavo: "Pripravljeni smo, da prinesemo v to deželo *200.000 v zlatu, da plačamo z njimi produkte takoj, ko so oddani. Sovjetska Rusija bo kupovala po svojem narodnem ekonomskem depart merkt 11 vse potrebščine /.a svojih 150.000,000 ljudi." Rusija ima pripravljene kože. lan iu druge produkte, da jih izvaža. Mta , . . .... . „- , ------ kakor hitro bodo ustanov- \ ) »e*?toJnih dolinah go- |j«.„0 trgovske zveze, rovja HimaIsjs se pasejo še voli ke črede divjih ovas, katero i- me nuje jo domačini "ovis o-iiimon". Te ovce se posebno mili-kujejo po svojem rogovju. Kskor so pripovedovali domačini tehta eno samo rogovje nad petdeset funtov. Posebno se odlikujejo aatnei, kateri ao i*t« vlsukoiti. kot sredeuj konj. Radi tega smo se odpravili nu lov in na vsak način amo hoteli dobiti vsaj eno divjo ovco. itov VARJENJE PIVA IN JUSTlC-NI TAJNIK. Waahington, D. C. — A. Mit-ehell Pa I mer, justični tajnik, je izjavil v Huffalu. do so bili pod-vzeti koraki, da bo podana izjava o pivu, ki vsebuje 2»V/r alko-liolu pred prvini julijem, tako da bodo pivovarunrji pravočasno vedeli, kako se imajo ravnati.. Vprašali so ga, kaj bo naredil, če nižja sodišča odločijo, da je na te ovea je posebno te i»i»o neopojno, ki vaabaja le 2% žaveu in lovec mora biti izredno odstotkov alkohola. Paliuer je od-previden, da jo ustreli. govoril: Imeli smo sredo in uatrelili smo "Tako kot ameriški vojaki, ki pet divjih ovc. Radi tega ao na* niso še nikdar študirali taktike domačini še veliko bolj apoatova- poraaa. Natančno ne veni. kaj li. Kajti smatrali so vaakogar zu bom storil, če sodišča odločijo izredno velikega junaka, kdor je i P^oli nam. Gledali bomo na to. da ustrelil kako divjo ovco, Mi shio!m^«»i postane veljaven skozi ju* tičui department. Kongres ni sprejel postave pred za ključe-njem svojega zasedanja, ki bi dal pa se eolo pet teh živali dobili v i naš plen. Najbolj** prometno arads'vo v |teh pokrajinah je velblod. Kajti! davčnemu departmeutu moč. da konji niso toliko trpežni ali va- l»osl, da se postava ne krši. Zdaj 1 rajni radi pomanjkanja vode in J* »>**a dolžnost, da gledamo, da živeža Radi tega mu<> tudi ini ca-;** apolnuje postava." menjali, še predno sato prišli v ■■............ pušča\o Oobia konja za selblode < Harriaburg, Pa. _ l.cgislstura Kamele, katere žive v teh po- je sklenila a 12« proti tki glaso-krajinah posebno utrjene na- vom, da ae ženska volilna predlo-pram wtri k Itml, katere vlfda v aa nredloll ljudstvu na splošno tej puščavi, nad 12.000 čevljev glasovanje r tetn IfHU. Predloga visoko nad morsko gladino Ohra-jbo sdaj poslana legialaturnemu Meno M. a poarhne gosto in dolgo senatu, da j« sprejme ali zavrže pazili,dlako, kater« Ugabe v polet i v prihodnjem nasedanju. Volilna * ' V! rVn,h V1™"!* ^^/»em času. Zadovoljne so ps a vsa-.predi,«. ženske je hil« v Penn-mennjej«, domačini "oboa." Do 'ko hrano, kstere p. it.V Tukaj ai^lvaniji poražen. V letu 1 l\T Z ognjem in mečem, i ' ZGODOVINSKI ROMA«. W Poljaki apiaal S4aakiawiwioa. — Poslovenil ^ ■ J... m .1.1 roaravsjo. Nadaljevanje. "Da. Vi ste premeten in zvit človek, torej mislim ,da radi prevzamete to nalogo, če pa nočete. vodil bo četrti. oddelek gospod stražnik Kosmač." "Ne, ne ;jaz sam bom načeloval!" zakiiče Za-globa, katerega je takoj prevzela misel, da bo poveljnik samostojnega oddelka. "Vprašal sem le, ker mi je žal, da se moramo ločiti." "Ali pa imate dovolj izkušenj v vojaških rečeh?" vpraša Volodijevski. "Ako imam izkušenj? . . . Vas še ui bilo ua svetu ,ko sem vodil že mnogo večje oddelke, kakor je ta. Vse svoje življenje bi bil prebil na vojski, ko ln ne bilo onega plesnjivega suharja, ki s«i mi je enkrat zaprl v trebuhu, da se ga tri leta nisem mogel iznebiti . . . Moral «cm iti pit bezgov čaj v Galato ;toda ob tem potovanju vam povem enkrat v ugodni priliki, ker sedaj se mi uiudi na pot." "Idite gospod, ter trosite povsod novice, da je limelnicki pobit in da jc knez že sel iz Ploski-rova," reče Skretuski. "Ca naletite na četnike izpod Kamenea, glejte ,da vjamete takih lju<^, ki naui bodo sporočali kaj zanesljivega o Krivo* nosu." 1 \!0, ko bi srečal samega Krivonoua, dal bi mu takoj^Sopra z ingverom! ... Sa bojte se go-spod je; jaz uaučim lopova peti, da e^lo plesati!" Cez tri dni se snidemo v Jarmolincih, a sedaj pu hujdi vsaki ria svojo stran!" rčče gospod Skretuski. "A prosim vai>, da varujete ljudi!" "Z Bogom 1 . . . Čez tri dni v Jarmolincih!" ponove Zagloba. Volodijevski in Podbipeta. VI. ' Ker je ostal sam pri svojem oddelku, začel se je gospod Zagloba kmalu kesati, ila je prevzel poveljništ vo. Postalo mu je pusto in strašno iu vse bi bil dal za to, da bi imel pri aebi Skretu-skega, Volodijevskega ali gospode Lougiua, pri katerih se je č-uti| popolnoma varnega. Dalj časa je jezdil ves mračen na čelu svojega oddelka, ozirajoč se bojazljivo ua vse strani* domišljajoč si vseh nevartiouti, na kotere bi znal. naleteti. "Vsekakor bi bilo bolje," momlja, "ko bi bil kateri od njih tukaj pri meni. Njim na vojski tako ugaja, kakor meni za vrčem medice; oni so tam srečni, kakor riba v vodi. Vojaka jim je prijetna zabava. Trebuhe imajo lahke, todti roke težke / Skretuskega sem že večkrat videl pri tem delu ter vem, kako se bije. To je njegovo priljubljeno rokodelstvo. Onemu Lit vinu, ki je sam brez glave, pa treh drugih išče, tudi ni nič reči; najmanj Sc poznam onega malega viteza; toda .kaže se. da ni eden izmed poslednjih, kar lahko a0dim po tem, kar sem videl pod Konstantinovem In kar mi je pripovedoval o njem gospod Skretuski. Na srečo, on ne hodi da|eč strani od mene iu najboljše bo, čc se združim ž njim.. Naj me race poteptajo, če jaz vem, kuni imam iti." Gospod Zagloba sc je čutil naenkrat tako osamljenega, da se jc -smilil samemu sebi, "No," misli, "vsak ima še kakošno podporo, a kaj pa jaz? Nimam ni tovariša, ui očeta, ni matere .'Sirota sein in —konec jc besedi." V tem trenutku se mu približa stražnik Kosmač. "Gospod poveljnik, kam idemo?" vpraša. "Kam idemo f" ponovi Zagloba. Naglo pa se vzravna ua sedlu ter si zaviha brke. "V Kaincnec, če bo tako uio*ja volja. Razumeš, goupod stražnik?" . Stražnik se prikloni ter se molče umakne nazaj meti vrste in ne razume, čemu se je poveljnik razsrdil nanj. Zagloba pogleda še enkrat grozno po okolici, naposled se pomiri ter momlja dalje: "Ce pojdem h Kamencu, pustim si našteti st« palic po podplatih, po turški šegi! . . . Pfuj, pfujl Zlod vzemi vse skupaj I Ko bi bil kateri onih pri rnepi. dosti več bi čutil v webi pogumu. Kaj naj počnem s to betvieo ljudi? Raje bi bil že čisto sum. ker takrat sc človek vsaj lahko zanaša ua zvijačo. Toda za to nas je sedaj preveč, ds bi nuni zvijača pomagala, du bi se brauili, pa premalo . . , .Inko nespametna misel je prišlu v glavo Skretuskemu, da jc razdelil oddelek! Kaj je za menoj .to vem. kam grem in kaj jc tam pred menoj, tega ne vem. Kilo mi jc porok, da ta zlodja nista nastavila tam kake zanjke? Krivonos in Bohun. res kuj čedna drulha! |)a bi ju zlodji osktibili! Čuvaj me pa Bog. zlasti preti Bahunoiu. Skretuaki bi se rad srečal ž njim — da bi ga ie Bo guslišult Kot njegov prijuteij, mu rad privoščim to, česar si sam želi — amen! To pot že pridem kako tako do Zbruča. pa hi« vrnem v da in 10 linec iu tudi poročevalcev pripeljem več, nego jih potrebuje. Za te ni »ile." • V teiu se mu gospod Kosmač znova približa. " tak med! Bog. ti vidiš, pa ue groiuiš!" To rekavši vzdigne poliček ter ga sprazni do dna. Ohrabreni svat je začnejo se mu po vrsti bližati ter ga prositi, naj jim se učini zlegu ter jih pusti. Prišla je tudi nevesta, trepetajoč; solze so ji kapale iz očea, pa rudeča in zala, kakor jutranja zarja. Sklene roki ter poljubi žolte škor nje gospoda Zaglohe, govoreč: "Usmilite se. gospod!" Pri pogledu na njo se omehča plemičevo srce kakor vosek. Zagloha odpre svoj usnjst |»sh, nagrabi v roko po*lcdnje darovane mu rumenjake ter obrnivju ae k nji, reče: "Tu imaš. Naj te Bog blagoslovi, kskor v.»ak» nedolžno dušo!" Ves ganjen ni mogel dalje govoriti. Pri p«» gledu ua gibčno Ksenijo se naglo spomni kne)ri-njice, katero je gospod Zagloba po svoje močno ljubil. "Kje je sedsj. revica? Ali j« čuvajo božji angel ji ?" misli in hipoma je bil razvnel - pH pra vi jen vsakega objeti in pobratiti se ž njim. Svalje. videč njegovo plemenito dejanje, začno kričati, veaelja popevati in vrteti sc okrog nje«« ter poljubovati njegovo obleko. "Kako dober je!" kričala je tolpa.. "Zladi Lah, ki rumenjake daje! f'aat iu slava inu!" Goslar ae je kar tresel, tako je drgnil po stru njah. dudlar ju so oči na vrh lezle, bobnarja p« sta bobna la, da sta se utrudila. Stari bečvar. K»e ni jim oče. ki je aial doslej ves prestranšeu na str« ui, stopi naprej ter ae staro kovačieo. ženinov" materjo, začne se priklanjati Zaglobi do pasu ter valriti ga v nas na goatovauje. Za njima ac je jr* priklanjati tudi ženin, in čmooka Ksenija, ki ^ je takoj domialila. da ujena prošnja premore največ. Družbiee ho začele takoj vpiti, da va* ni ve«' daleč, da je stari bečvar bogat, in jim postreže ae z boljšim medom.