STAROSLOVANSKI GROBOVI NA SELAH PRI DOBOVI Josip Korošec V letošnjem poletju (ju lij—avgust 1953) je F rance Starè topografsko raziskoval okolico Brežic in Dobove. Ob tej p rilik i je na Selah pri Dobovi, n a tam kajšnjih gram oznicah, naletel tudi n a arheološke ostaline, ki p ri­ p adajo železni dobi in antiki, o čemer poroča v isti številki V estnika v svojem poročilu »Topografska raziskovanja v okolici Dobove«. V okviru teh najdb je pa o dkril tudi slovanske grobove zgodnjega srednjega veka.1 Sedaj o dkriti grobovi slovanske periode leže na razvalinah rim ske km etije, ki je im ela pravokoten tloris. Eden od najdenih skeletov je ležal celo neposredno ob antičnem vodnjaku. Poleg slovanske nekropole leži istočasno tudi ilirska nekropola. K jer se neha ena, se začenja druga. Med­ tem ko je ilirska nekropola z žganimi pokopi na zahodu, leži slovanska pro ti vzhodu.2 Ker je tu več gramoznic brez kakršnegakoli im ena, je Stare označil gramoznice, ob k ateri in na k ateri so ležali slovanski skeleti, s kilo­ m etrskim kamnom, ki stoji tu in nosi številko 465,8 km od Beograda. Zaradi kopanja gram oza na tem m estu je velik, ako ne že celo večji del slovanske nekropole uničen. P rvi grobovi so tu bili odkriti že na samem začetku izkoriščanja gram oznice v letu 1932. Istočasno so tu odkrili tudi žgane pokope, ki p a p rip ad ajo ilirski periodi. Starè računa, da je po pripo­ vedovanju tu bilo uničeno vsega okoli 40 skeletnih, t. j. slovanskih grobov. Velik del tu najdenih skeletov je imel tudi pridevke. Tako so b a je pri enem skeletu našli meč. V ečje število skeletov je imelo ob nogah lončene posode. P rav tako so n ek ateri imeli bronaste predm ete, verjetno n ak it kot pridevek. V enem grobu je bil pokopan celo konjenik, ali pa le konj. V endar se nam od vseh teh predm etov ni nič ohranilo, ker so n ajd itelji in delavci, ki so kopali gramoz, vse zavrgli.3 D a bi ugotovil resničnost poročil, ki jih je izvedel na samem mestu, je Starè naredil tri poskusne jarke, katere je kopal od juga proti severu. In res je v vsakem ja rk u naletel na človeški skelet, od katerih je pa le eden imel tudi n ek aj pridevkov. 1 Vse podatke o grobišču, kakor tudi gradivo, mi je za objavo odstopil F rancè Starè, za k a r se mu na tem m estu najlepše zahvaljujem . 2 N ačrt grobišča je pri Staretovem poročilu »Topografska raziskovanja v okolici Dobove«. 3 M nenje ljudstva je bilo, da so tu pokopani francoski vojaki ali pa Turki. G rob št. 1 je ležal y tretjem jark u , na samem robu gramoznice. Pod humozno plastjo, ki je tu debela le 8 cm, čeprav se površina poglablja, je droben prod, m ešan z mivko. Stare sklepa, da je bil tu k a j hum us že poprej vsaj delno odstranjen, verjetno pri delih v gramozni jami. Sam grob je ležal vkopan v prod okoli 28 cm pod rušo. Vseboval je zelo sprhnelo otroško okostje, ki je bilo usm erjeno od severozahoda proti jugovzhodu. Skelet je imel ro k e stegnjene ob telesu. Razpadajoča lobanja je imela izredno tanke kosti. Noge so slabo ohranjene. Dolžina ohranjenega dela 0,75 m. — Pridevkov skelet ni imel. Grob št. 2 je ležal ob glavnem ja rk u . D ebelina hum usa je znašala do 15 cm, a pod njim je bil drobnejši prod, m ešan z mivko. G robna jam a, vkopana v prod, je bila zelo dobro o h ran je n a v tlorisu elipsoidne oblike. D olžina grobne jam e je m erila 2,5 m, širina pa do 0,80 m. N ajvečja globina grobne jam e je bila do 0,60 m. Grob je vseboval dobro o h ran jen ženski skelet, usm erjen od severozahoda proti jugovzhodu. Glava je ležala na levem licu. Roke so bile iztegnjene ob telesu, a prsti so ležali pod medenico. D olžina skeleta je m erila 1,68 m. P ridevki (sl. 1): P ri ušesnih kosteh je na vsaki strani glave ležal bro­ nast uhan, delno podoben kasnejšim belobrdskim uhanom (velikost 2,3 cm, prem er obročka 2 cm; velikost 2,5 cm, prem er obročka 1,5 cm). G rob št. 3 je ležal v prvem jarku. D ebelina hum usa na tem m estu je bila 10—15 cm, pod njim je pa zopet b ila plast gramoza, m ešanega z mivko. G robna jam a je b ila vkopana v prod in bila do 0,56 m globoka. Vsebovala je moški, dosti slabo ohranjen skelet, usm erjen od zahoda proti vzhodu z m ajhnim odklonom proti jugu. Roke so bile iztegnjene ob telesu, a prsti so ležali kot p ri skeletu št. 2 pod medenico. D olžina skeleta je m erila 1,74 m. — Pridevkov skelet ni imel. Iz tega grobišča imamo danes od vseh doslej najdenih predm etov o h ran jen a le dva uhana, ki sta pa v tipološkem pogledu izredno zanimiva. Glede datacije pa moramo upoštevati tudi vse ostale podatke o drugih najdbah, ki so jih delavci uničili, čeprav so takšni podatki izredno ne­ zanesljivi. V endar nam pa okvirno lahko vsaj nekoliko koristijo, dokler ne dobimo drugih, ki bodo m aterialno podprti. U hana sta izdelana v obliki obročka, na katerem visi grozd ozirom a im itacija grozda, sestoječa iz v ertikalne paličice, ki jo sestavljajo: nekdaj prem ikajoči se del na obročku, podolgovata jagoda in m ala jagoda pri dnu. Privesek je sicer zlit z obročkom , toda jasno se vidi njegov izvor iz obročka, na katerem je kot privesek bila jagoda ali prem ikajoč se grozdić. U hana n i­ m ata niti rozet, ki so navadno na vsaki stra n i priveska, nekako na polovici obročka. Res, da je im itacija nekakšnih rozet na vsaki strani tik sam ega priveska, vendar so te rozete ozirom a odebelitve, ki so pa dobro vidne le na enem uhanu, organsko povezane s priveskom , ne pa z obročkom. Tako predstavlja privesek celoto z odebelitvam i, ki so na vsaki strani priveska. Zgornji del priveska se je razvil iz preproste petlje, na k ateri je visel privesek, tako da se je p etlja razširila v valjčno cevčico. S tipološkega gledišča mi tip takšnih uhanov doslej ni znan na pod­ ročju Jugoslavije. Znan mi pa tudi ni izven Jugoslavije na področju P a­ nonske ravnine. Dvomim, da predstavlja lokalno varianto. V erjetno je to le n a d a ljn ja stopnja razvoja uhana, ki je imel privešeno jagodo raznih oblik, ali p a neke vrsto jagode v obliki paličice, ki še ni bila zlita z obroč­ kom, tem več obešena in prem akljiva. T akšne prim ere imamo v avaro- slovanski kulturi P anonske ravnine,1 a tudi pri Zahodnih Slovanih v S rednji Evropi.5 P ri naših prim erih, k je r je nekakšna im itacija kasnejšega grozda, sicer še brez nastavka nad grozdićem, je privesek že zlit z obročkom, kar ga zadevno približuje vsaj po tehnični strani že belobrdski kulturni sku­ pini ozirom a belobrdskim uhanom. Seveda pa naš tip tudi ne smemo po­ splošiti. K akor danes vidimo, so kasnejši belobrdski uhani mogli nastati, čeprav so k asneje enotni, iz raznih variant, ki so se p rilju b ile nosilcem te skupine, a tudi drugim , kakor vidimo po raznih najdbah v drugih p okra­ jin a h izven belobrdske k u ltu rn e skupine. Zato se mi zdi nekoliko zgrešeno tolm ačenje razvoja in delitev na toliko vrst, podvrst, tipov in podtipov, kakor jo je za belobrdski uhan z grozdastim priveskom naredila Ćorović- Ljubinković,6 čeprav im a v mnogočem tudi prav. Nesporno je, da im a belo­ brdski uhan svoj razvoj, vendar po vsej priliki ni mogel nastati iz uhana s štirim i jagodam i,7 tem več verjetno iz uhana s privešeno jagodo, ali pa s privešenim grozdičjem . To domnevo bi potrjeval tudi naš tip uhanov, čeprav, kakor sem že omenil, ne smemo naš prim er posplošiti. Na drugih mestih je mogoče, ali pa celo verjetno, razvoj tekel tudi v drugi sm eri in preko drugih variant. Za sedaj imamo še prem alo podatkov, da bi mogli točno datirati novo grobišče. V sekakor, ako upoštevam o naše uhane, moramo grobišče staviti v čas p red belobrdsko kulturno skupino, ker uhani ne predstavljajo iz­ razitih uhanov te k u ltu rn e skupine, kakor so navadni na vseh belobrdskih lokalitetah. Ker p a teh uhanov ne moremo staviti niti v čas avaroslovanske 1 Ham pel, A lterthüm er des frühen M ittelalters in U ngarn I, str. 350, sl. 899—902; str. 352, sl. 917, 919—921 itd. 5 Poulfk, Staroslovanska Morava, P rah a 1948, T. XLI, 5, 6; T. XLII, 13; T.XLV, 1; T.XLIX, 1—3; T. LXIII, 18-20; T. LXVII, 3, 5; T. LXX, 7, 13, 14. 6 S tarinar II, str. 21 sl. 7 1 . c., 47 sl. kulturne skupine, bi prelim inarno naše grobišče mogli uvrstiti v eno od prehodnih skupin med avaroslovansko in belohrdsko, nekako v IX. stoletje. Sodeč pa po sam ih uhanih, ki se tehnično zelo približujejo že belobrdski skupini, jih moremo opredeliti v drugo polovico IX. stoletja. Za sedaj pa še ni mogoče sklepati, koliko časa je moglo grobišče biti uporabljano. Ni izključeno, da se je uporabljalo tudi še za časa belobrdske k u ltu rn e sku­ pine. Na drugi strani je pa tudi mogoče, da posamezni grobovi pripadajo tudi še koncu VIII. stoletja. Glede tega je izredna škoda, da je uničen grob konjenika ali konja, ki je b aje tu k aj bil in ki bi eventuelno mogel p ri­ padati zgodnjem u srednjem u veku. Toda tudi ta ne bi še sam zase govoril, da začetek tega grobišča sodi še v polno avaroslovansko dobo, v kolikor nam ne bi jasnejšega vpogleda nudili bronasti pridevki. P rav tako je tudi z mečem. Po vsej verjetnosti je bil to sax, ki ga imamo pa danes tudi že v belobrdski k u ltu rn i skupini. Za IX. stoletje bi govorila tudi keram ika, ki je b aje pogosto bila v grobovih, medtem ko se kasneje več ne uporablja. V endar so pa to za sed aj samo domneve, čeprav dokaj verjetne. D rugih izrednih zanimivosti na naši novi nekropoli za sedaj nimamo. O rien tacija skeletov je za slovanske pokope norm alna, ravno tako tudi način samih pokopov. Zanimiva je samo grobna jam a, ki ni, kakor je ugotovljeno pri enem skeletu, niti zelo velika (2,5 X 0,8 m), a je elipsoidne oblike. P rsti m rličev, ki so po večini bili pod medenico, pa pred stav ljajo samo detajl, brez globljega pomena. ZUSAMMENFASSUNG Altslawische Gräher in Sela bei Dobova A nlässlich d er T errain-U ntersuchungsarbeiten in der U m gebung von Dobova w urde von F rance Starè auch eine w eitere altslaw ische G rabstätte entdeckt. Die G rab stätte ist zum grossen Teile bereits v ernichtet (min­ destens 40 G räber). W ährend der Sondierungsarbeiten entdeckte Starè noch 3 Skelette, von denen nur einem O hrringe als Beigabe m itgegeben w urden. Diese O hrringe sind von Interesse, weil sie eine Entw icklungsstufe zu späteren Bijelo-B rdo O hrringen bilden. V orläufig kann m an diese G rab­ stätte in die Ü bergangsgruppe zwischen der avaroslaw ischen und der Bijelo-Brdo G ruppe, beiläufig ins 9. Jah rh u n d ert, setzen. Eine genauere D atierung kann erst durch neue Forschungen erm öglicht w erden.