Ameriška Domovina
e°4 \£*h/d
'^/ ' ooc/u^ ~ ;«WCAN IM Spmrr %, A,^/w	EANOUA9« OMLf
/%IV*EWg/» mt— HO
NO.
* yv o	'-/•k
*.yrUve
' "?S7
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JUNE 9, 1969
SLOVCN1AH
MOimiMO H€W$PAP«$
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
Romunija se je uprla napadom na Kitajsko
Njeno svarilo ni zaleglo, prvemu napadu so sledili drugi. Najosti^jši je bil sovjetski.
MOSKVA, ZSSR. — Konferenca 75 komunističnih partij z vsega sveta se je v četrtek začela s pozdravnim govorom glavnega tajnika Komunistične partije ZSSR Leonida Brežnjeva. Že drugi dan je prišlo do trenja, ko je zastopnik Paragvajske partije napadel kitajsko ko-naunistično partijo. Vodnik romunskega zastopstva N. Ceause-scu se je oglasil k besedi in nato, ko je to dobil, odločno in jasno povedal, da romunska partija ne odobrava nobenega vmešavanja v notranje zadeve drugih partij.
Še predno je Romun dobil besedo, je Kitajsko komunistično partijo napadel posebno ostro vodnik Poljske Vladislav Go-mulka. Trdil je, da je kitajska KP izdala internacionalizem, razklala svet ovni socialistični tabor in stavlja neupravičene o-zemeljske zahteve.
Najostrejši je bil Brežnjev Napadu Gomulke na Kitajsko komunistično partijo je sledil v soboto še ostrejši napad vodnika Komunistične partije ZSSR Leonida Brežnjeva. Ta ni dolžil Kitajske samo razbijanja socialistične enotnosti in nacionalizma, ampak jo je obdolžil kar naravnost, da pripravlja tudi vojno, običajno in atomsko, pro-b Sovjetski zvezi. Delegate konference je miril z izjavo, da se Sovjetska zveza ne bo dala zapeljati po kitajskih izzivanjih, pa poudaril tudi, da je pripravljena za vse slučaje.
Nastop Gomulke in še bolj nastop Brežnjeva kaže očitno, da .le Moskva odločena doseči na konferenci obsodbo Kitajske, četudi je na pripravljalni konfe-renci pristala na to, da tega Vprašanja ne bo stavljala na dnevni red.
Nicolae Ceausescu je povedal issno, da Romunija obsodbe Ki-^e ne bo podpisala. Ni trenutno se mogoče reči, kaj bo storila, Ve res pride do takega predloga. Lani v februarju je romunsko 2astopstvo zapustilo pripravljalni sestanek v Budimpešti, ko je 2astopnik sirijske komunistične Partije prijel Romunijo zaradi Vzdrževanja diplomatskih odno-s°v z Izraelom. Romunsko zastopstvo je smatralo to za nedovoljeno kritiko Romunije, za katero so stali Sovjetska zveza in Sateliti, kajti ti so ob izraelsko-arabski vojni junija 1967 prekinili diplomatske odnose z Izrazom. Romunija tega ni storila.
Hoffa pozabljen?
Washington, d.c. — Ko
s° imeli tu koncem maja predstavniki Unije avtomobilskega olavstva in Unije transportne-delavstva (Teamsters) tu 2-nevni posvet, se ni nihče spom J1*1 zaprtega predsednika Unije ransportnega delavstva Jamesa v- Hoffe.
Nekateri trdijo, da bi v sluča-^ Spusta Hoffe iz ječe zveza ed obema omenjenima unija-a uaglo propadla.
CLCAfttNG*
Novi grobovi
John Katonka
Pretekli četrtek je umrl v Highland View bolnišnici 68 let stari John Katonka s 7716 St. Clair Avenue, rojen v Latrobe, Pa., od koder se je preselil v Cleveland 1. 1912, vdovec po Catherini, roj. Madden, oče Johna P. Mrs. Raymond Arieta in Josepha, 7-krat stari oče. Pogreb je iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. danes ob 8.15, v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Kalvarijo.
Victoria Agnich
Nenadno je v petek umrla 54 let stara Victoria Agnich s 1451 E. 172 St., roj. Rakauskas v Clevelandu, ženo Rudija, mati Davida (v U.S. Army v Koreji), sestra Mrs. Adele Hayes, pok. Paula, Edwarda, Mrs. Robert Chase, Mrs. Dean Lamley, Mrs. George Firestone in Frances. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 8.80 na Kalvarijo.
Alice YValland
Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici Alice YValland z 29540 Shaker Dr., Wicklfffe, stara. 70 let, roj. Ermakora v Clevelandu, vdova po 1. 1960 umrlem možu Franku, mati Franka, Ruth Johnson in Doris Pridemor, 5-krat stara mati, sestra Josephine Hafner, Henryja, Marie Stopar, Mildred, Matta, Anne Pagnard, Williama, pok. Rose Lustrik, pok. Vere in pok. Matilde. Bila je članica Društva Kras št. 8 ADZ. Pogreb bo iz Zelotovega toogreb. zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Lloyd Sprague
V soboto je umrl 72 let stari Lloyd Sprague z 886 E. 75 St. v University bolnišnici, oče Rite Fleischer z E. 75 St. in Berthe Robidoux iz Mentorja, 9-krat stari oče in 10-krat praoče, brat Rite (Calif.). Pogreb bo iz Za-krajškovega pogreb, zavoda v sredo ob devetih v cerkev sv. Filipa Nerija.
Vremenski
prerok
pravi:
Postopna zjasnitev, hladno. ajvišja temperatura okoli 67.
V notranjosti več
DULUTH, Minn. — Po sodbi geologov je v gornji plasti zemeljske skorje le okoli 4% železa, med tem ko ga je v njeni notranjosti precej več.
Preskušanje raketnih glav ovira sporazumu
Uspešni preskusi večbomb-nih glav za medcelinske rakete bodo sprožili nove težave pri nadziranju izvajanja morebitnega dogovora o omejitvi oboroževanja.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je pred senatnim zunanjepolitičnim odborom po daljšem razpravljanju priznal, da bi nemara nadaljevanje preskušanja raketnih vojnih glav otežilo dosego sporazuma o omejitvi raketnega in atomskega oboroževanja.
Gre za preskušanje raketnih glav z več vodikovimi bombami, katerih vsaka je usmerjena na svoj cilj. Prve zadevne preskuse so ZDA nedavno izvedle, izvedla jih je pa tudi Sovjetska zveza. V kolikor bi te preskuse nadaljevali, jih končali in začeli nove glave uvajati v oborožene sile, bi to brez dvoma otežilo nadzor nad stopnjo nasprotnikovih jedrskih bomb.
S pomočjo vohunskih satelitov je mogoče stalno nadzirati število medcelinskih raket pripravljenih za vzstrel. Ni pa mogoče na ta način ugotoviti, ali imajo rakete običajne glave z eno jedrsko bombo ali take z ve-čimi. Dokler toiej večbombne glave še niso vključene v redno oboroženo silo, ni težav z nadzorom, kakor hitro bi tej bile v
Ongania v Argentini odločen ohraniti mir
BUENOS AIRES, Arg. — Vlada gen. Onganie ni popustila pred demonstranti in delavskimi unijami, ki so pretekli petek izvedle uspešen enodnevni splošen štrajk. Z vojaško silo je obnovila povsod red in mir. Tekom izgredov je bilo do 30 oseb mrtvih, na stotine ranjenih, preko 600 pa zaprtih.
Vlada je izdala nove odredbe, na temelju katerih je mogoče organizatorje delavskih nemirov zapreti do 6 let. Zadnje dni so prijeli delavskega vodnika Rai-munda Jose Ongaro, ki je menda napravil največ za uspešnost splošnega prot estnega štrajka zadnji petek. Sodijo, da bo obsojen na dolgo ječo. Predsednik gen. Ongania ga smatra za enega najnevarnejših nasprotnikov režima.
Včeraj je predsednik republike gen. Ongania odpustil sedanjo vlado in napovedal sestavo nove. Delavstvu je obljubil povišanje plač.
Odvzeto državljanstvo ni vedno izgubljeno!
WASHINGTON, D.C. — Federalna administracija se je tekom let postavila na stališče, da vsak naturaliziran državljan izgubi državljanstvo, ako živi več kot tri leta v svoji prejšnji domovini, več kot pet let v kaki drugi državi in ako je na tujem glasoval pri volitvah v politična telesa.	,
NIXON OBJAVIL VRNITEV PRVIH EN01MZ VIETNAMA
Predsednik ZDA Nixon je včeraj skupaj s predsednikom Južnega Vietnama po sestanku na Midwayju objavil umik 25,000 mož iz Vietnama, ko je dobil zagotovilo, da oborožene sile Južnega Vietnama lahko prevzamejo njihovo mesto. — Nanovedovali so preje umik vsaj 50,000 ameriških vojakov, zato se zagovorniki naglega končan ia vojne v Vietnamu pritožujejo, da je umik bolj v besedah kot v dejanju.
MIDWAY. — Včeraj po prvem delu razgovorov s predsednikom republike lužni Vietnam Nguyen Van Thieujem je predsednik ZDA Richard M. Nixon objavil, da bo do konca letošnjega avgusta umaknjenih iz Južnega Vietnama 25,000 ameriških vojakov. Nato bodo redno presojali položaj in če bo možno, bodo sledili novi umiki ameriškega vojaštva. Trenutno je v Južnem Vietnamu 542,000 mož a-meriških oboroženih sil, ki pomagajo Južnemu Vietnamu in njgovim zaveznikom v boju z rdečimi napadalci. Predsednik ZDA je dejal, da je umik možen, ker so oborožene sile Južnega Vietnama sposobne prevzeti naloge ameriških vojakov, ki bodo odšli iz Južnega Vietnama. Predsednik Južnega Vietnama Nguyen Van Thieu je izjavil časnikarjem, da so vesti o nesporazumih med njim in predsednikom ZDA pred sestankom bile napačne, napovedal je tesno sodelovanje med obema za bodočjh_________
Nixon je dejal, da se bo umik
ameriških čet začel v teku 30 dni in bo končan do kraja avgusta. Predsednik ni nič povedal, kateri ameriški oddelki sc določeni za umik. Iz njegove zjave je razvidno le, da ne bo umaknjena en cela divizija, ki ima približno 25,000 mpž, ampak manjši oddelki iz raznih večjih
Vrhovno zvezno šodišče ‘je
državljanstvo, pravico, da ga mu!rožc'nih sil v Juinen’ Viet"amu-vrnejo. Podrobne informacije za
bosta imeli obe strani večbombne glave za rakete preskušene in pripravljene za rabo.
Pompidou trdno vodi
PARIZ, Fr. — George Pompidou, degaullovski kandidat za predsednika republike po prvem javnem povpraševanju odločno vodi. Izid povpraševanja, objavljen v petek, daje Pompidouju 58%, Poherju pa le 42%. Volitve bodo prihodnjo nedeljo, 15. junija.
Alain Poher je krščanski demokrat in kandidat dela sredine
Tako je do neke mere razum-konkretne slučaje je mogoče'ijivo razočaranje zagovornikov dobiti pri najbližnjem Uradu za | končanja vojne v Vietnamu vseljevanje ali pa pri pravosod- “čim preje in pod kakršnimikoli nem tajništvu v Washingtonu,^ pogoji”. Ti bi radi napoved ta-D.C.	košnjega umika 100,000 ali celo
- ------ ■	—"" -.......~ več, v glavnem, da bi bilo mo-
in nekomunistične levice. Ko- goče naglo videti konec.. Kaj munistična partija je pozvala bi takemu naglemu, enostran-svoje volivce (nekako 21%Iškemu umiku sledilo, zagovor-vseh), naj ne hodijo v nedeljo nikem tega ni dosti mar. Neka-na volišče. S tem je dejansko | teri od njih bi brez dvoma radi zagotovila izvolitev Pompidou-.* * * * vi^eb, da bi ZDA Južni Viet-ja, če jo bodo seveda volivci po- nam enostavno izročile rdečim, slušali!	[najboljše kar na krožniku!
Stiki Nixonove administracije z Latinsko Ameriko
CLEVELAND, O. — Nixo-nov režim je s primerno propagando organiziral zanimanje za gospodarsko in diplomatsko potovanje guvernerja N. A. Rockefellerja po Latinski Ameriki. Pa načrt ni že v začetku sledil programu. Rockefeller je v par dneh obiskal vsa glavna mesta Srednje Amerike. Povsod so ga čakale demonstracije, pa tudi izgredi s streljanjem in drugimi podobnimi pojavi. Vemo iz skušnje, da so politična tla v Srednji Ameriki zmeraj bolj vroča kot v Južni, zato “sprejemom”, ki so čakali guvernerja, nismo posvetili posebne pozornosti. Ako je Latinska Amerika pred leti neravno prijazno sprejemala takratnega podpredsednika Ni-xona, zakaj naj bi bila Srednja Amerika prijaznejša do guvernerja Rockefellerja? Ko se je Rockefeller pomikal proti jugu, so bile demonstracije zmeraj hujše. Zato ni kazalo Rockefellerju nič drugega, kot da je svoje obiske o-mejeval od prestolnice do prestolnice. Sedaj je doma; trdi, da bo svoj načrt izvršil
do konca, pa mu politiki zmeraj manj verjamejo.
Med tem se je zgodilo, da so v drugi polovici maja, torej takrat, ko je Rockefeller že bil na poti po Ameriki, zborovali zunanji ministri Latinske Amerike v čilenskem letovišču Vinja del Mar in sestavili 6,000 besed obsegajočo spomenico, namenjeno naravno Nixonovi administraciji. V spomenici so navedene vse pritožbe, kar jih je zadnjih 12 let nabrala diplomacija Latinske Amerike. Zavite so seveda v spodobne diplomatske besede, v resnici po povedo tole:
Latinska Amerika je nezadovoljna s politiko ZDA. Washington sicer govori stalno, da so mu interesi Latinske A-merike pri srcu, v resnici pa misli le na svoje.. Dokazov za to ne manjka. Med glavnimi so: Washington gleda, da doseže za svoja posojila čim višje obresti, se poteguje za koncesije, ki obetajo največ dobička, daje navidezne “podpore”, ki omogočajo ameriškim izvoznikom, da pošiljajo na jug blago, ki ga drugam
ne morejo prodati. Amerika se obdaja z visokimi carinami, uvoznimi kvotami, se brani industrijskega blaga iz Latinske Amerike; smatra pa tudi zasebna posojila kot podpiranje Latin ske Amerike. Spomenica potem o b n a v Ija predloge, kako Washington lahko pomaga Latinski Ameriki. V njih ni ničesar novega-
To spomenico bo jutri izročil čilenski zunanji minister predsedniku Nixonu. Jutri bo Nixon sprejel tudi prvega državnega poglavarja iz Latinske Amerike predsednika Llerasa Restrepo iz Kolumbije. Za diplomacijo Latinske Amerike bo ta dan velik praznik. Dvomimo pa, da bo rodil kaj haska. Sprožil bo celo vrsto pikantnih vprašanj, na primer:
Počemu so diplomatje Latinske Amerike ravno sedaj začeli pogrevati svoje pritožbe, ki jih Washington že tako dolgo in dobro pozna? Ali so spregledali, da se par držav Latinske Amerike pod pritiskom domačih nacijonalistov
naravnost trudi, kako bi poslabšale svoje stike z Wa-shingtonom. V Washingtonu niso na primer pozabili, kako nemarno so sprti s peruvan-sko vlado. Tam tudi dobro vedo, kako težko se bo čilenska vlada ubranila pritisku domače politike, da znova začne trenja z ZDA. Vedo tudi, kakšne sitnosti dela Argentina a-meriškim investicijam v naftni industriji. Nam ne pride niti na misel, da bi branili politiko naših investicij v Latinski Ameriki, je vse preveč sebična. Toda računati moramo, da tudi naša federalna administracija stoji pod hudim pritiskom domačih interesentov in da ne more delati vsega po svoji lastni volji in glavi.
Najbolj zanimivo je vprašanje:	Čemu je Rockefeller
sploh šel v Latinsko Ameriko, ako so zunanji ministri Latinske Amerike kar sami tako lepo sestavili vse pritožbe in predloge. Saj guverner ni na svojem potu zvedel ničesar, kar ni napisano v tej spome-nivi. Le čemu je zgubljal čas in trošil javna sredstva?
Svobodne volitve naj odločijo bodočnost Vietnama
Poročilo ob koncu razgovorov obeli predsednikov in njunih sodelavcev pravi, da je cilj Združenih držav in Južnega Vietnama doseči politično rešitev spora. Oba predsedrika zavračata misel vsilitve kakršnekoli oblike vlade, kot je koalicija’, vietnamskemu ljudstvu. Oba sta potrdila svojo podporb ‘vsaki odločitvi ljudstva Južnega Vietnama, ki bo dosežena pri svobodnih volitvah”.
Potem, ko sta objavila poročilo o razgovorih, sta oba predsednika kratko govorila s časnikarji, nista pa tem dovohia stavljenja nooenih vprašanj. Oba sta izjavila, da je bil sestanek ‘zelo koristen”. Van Thieu je posebej poudaril:	“Mi nismo
imeli nobenih razlik preje!’ Napovedal je tesnejše sodelovanje v bodoče. Dejal je, da je ‘stalni cilj njegove vlade prevzemati vedno večji del v boju za obrambo svobode v Vietnamu in zmanjševati breme, ki so ga tako plemenito prevzele Združene države s soudeležbo v ^ej borbi”. Srečen je, da je mogel sporočiti Nixonu, da so sedaj južno vietnamske oborožene sile sposobne začeti zamenjavati ameriške sile v boju.
Nixon je dejal, da bo poslej redno presojal položaj v Južnem Vietnamu z ozirom na potrebo ameriških si! tam. Ne bo podvzel nič, kar bi moglo ogrožati varnost “naših čet in čet naših zaveznikov, prav tako ne bo storil nobenega koraka, ki bi spravljal
v nevarnost “naš cilj samodolo-čitve za ljudstvo Južnega Vietnama”. Pri umikanju ameriških čet iz Vietnama bodo Nixona vodila, kot je rekel, tri načela: napredek vežbanja južnoviet-namskih oboroženih sil, napredek pri razgovorih v Parizu in obseg sovražnikove dejavnosti.
Premajhno število
WASHINGTON, D.C. — Sen. Eugene J. McCarthy, eden najbolj glasnih nasprotnikov vojskovanja v Vietnamu, je dejal sinoči: Jaz ne vidim, da bi bilo to kako važno znamenje kakega programa poskusiti in rešiti ali končati to vojno.
Sen. George S. McGovern, drugi znani kritik ameriškega posega v Južni Vietnam, je k objavi predsednika Nixona pripomnil: Jaz sem vesel za ta umik
Iz Clevelanda in okolice
uprava išče raznašalca—
Uprava A D išče raznašalca lista za Newton Ave., Locherie Ave., Naumann Ave., Renwood Ave.. Abby Ave. Tyronne Ave. Kličite 431-0628.
Uprava AD išče raznašalca lista za Newton Ave., Locherie Ave., Naumann Ave., Renwood Ave., Abby Ave. Tyronne Ave. Kličite 431-0628.
Rojstni dan—
Rojak Anton Kapel, 18600 Mohawk Ave., bo jutri obhajal v krogu svoje družine svoj 75. rojstni dan, v petek pa svoj god. čestitamo in želimo našemu dolgoletnemu naročniku še mnogo et zdravja in zadovoljstva!
Seja—
Podružnica št. 15 SŽZ ima svojo sejo v torek, 10. junija ob Iveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
Podr. št. 10 S2Z ima v torek, i0. junija, oh sedmih zvečer sejo i navadnih prostorih.
Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje ima jutri, / torek, ob dveh popoldne sejo / navadnih prostorih. Po seji jrost prigrizek. Vsi vabljeni.
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 6 30 bo v .erkvi sv. Vida sv. maša za pok. vlary Fink (Hecker Ave.) ob 2.
bietnici njene smrti.
'orast zločinov—
Policijsko poročilo ptavi, da .o vse Vrste glavnih zločinov z zjemo posilstva tekom prvih jetik mesecih letošnjega lota v jsrednjem predelu mesta iz-edno močno narastle.
Jomba je bila podtaknjena—
Policija preiskuje, da bi dog-lala, kdo je podtaknil bombo v jrostore Slovaškega kluba na .045 E. 79 St. Bomba je eksplo-urara ob 5.03 včeraj zjutraj.
Kina dolži Sovjetijo
novih mejnih spopadov
HONG KONG. — Komunistič-la Kitajska je obdolžila Sovjet-ko zvezo novih kršitev meja v Sinkiangu in Mandžuriji. Dogo-lile naj bi se v aprilu in maju. Tu sodijo, da jih je Peiping ob-,avil sedaj zato, da bi kolikor nogoče škodoval svetovni ko-nunistični konferenci, ki se je :ačela pretekli četrtek v Moskvi.
Kitajska je potrdila tudi svoj pristanek na sovjetski predlog za ureditev spora glede meje ob •eki Usuri, kjer je prišlo v mar-.•u do obsežnih spopadov med Rusi in Kitajci na otoku Dam-nansky.
.oda mislim, da moramo začeti umikanje vseh in čim preje tem boljše, v kolikor to zadeva mene.
Podobne izjave so dali tudi nekateri drugi kritiki vojskovanja v Vietnamu. Vodnik republikancev v Predstavniškem domu G. R. Ford je dejal, da “upa, da bc ta začetni umik 25,000 mož služil za pobudo k napredku razgovorov v Parizu”.
Sen. John Stennis, načelnik senatnega odbora za oborožene sile je izjavil: Jaz sem zadovoljen in stvarno ne iznenaaen, da je mogoče nekatere od naših čet umakniti. Prepričan sem, da bo predsednik položaj kmalu znova pregledal. Sem nekam negotov o tem, kdaj bodo Južni Vietnamci sposobni prevzeti breme: loda mislim, da je za nje čas, da se zavedo, da se morajo zganiti.”
Ameriška Domovina
«.?ic-^ v—»ioivii
*ill7 St. C'.air Ave. — HiCnderson l-0ti28 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
I	NAROČNINA:
2* Združene države:
k $16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
)	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
L $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 112 Monday, June 9, 1969
Amerika postaja kritična
Tok ameriškega javnega mnenja se neprenehoma spreminja, včasih hitrejše, včasih počasnejše. Zato sprememb ne opazimo ne lahko ne hitro. Tako nismo cele mesece o-pazili, kako postaja dežela kritična do vsega, kar se dogaja. Želja po kritični presoji je bila že pod Johnsonovim režimom. Johnsonova administracija je rada tako svojevrstno poročala o dogodkih in jih po svoje tudi razlagala, da ji proti koncu njene dobe ni nihče več popolnoma verjel. To je seveda škodovalo vsemu demokratskemu gibanju in precej pripomoglo, da je demokratski kandidat Humphrey pri volitvah propadel. Se je sicer odmikal od Johnsonovega režima, toda niso mu vsi tega verjeli.
Ko je prevzel Nixon upravo dežele, je bil nekaj mesecev mir. Vsi so čakali, kaj bo Nixon govoril in kaj bo delal. Nixon je bil zelo previden, je rajše stopical na mestu, javnost pa krmil z izjavami, ki so bile zmeraj manj verjetne. Nihče ni trdil, da Nixon laže, zmeraj več je bilo pa takih, ki so trdili, da se Nixon moti. Tako se je val nezaupanja znova razlil po deželi, v vseh plasteh in na vseh ravneh. Preskakoval je tudi strankarske ograje. Nixona niso začeli kritizirati le demogratje, tudi republikanske kritike je bilo dosti. Tako se je kritiziranje kmalu razbohotilo v pravo poplavo. Ni danes problema, ki ne bi bil sporen, naj ga zagovarja kdorkoli. To je že rodilo politične posledice ali vsaj prispevalo, da so nastale.
Za navadnega Amerikanca je vsak prepir le v začetku zanimiv. Se ga pa kmalu naveliča in se hitro vrača k želji po miru. Zato mu tudi sporni problemi niso nikoli dolgo časa simpatični. Ne mara, da bi jih presojal, se jih rajše o-tresa, dokler se da. Najrajše ohrani le kritičen spomin nanje. Kritizira, pa ne ve, kako bi svoje kritične poglede u-temeljil. Če ga položaj nažene, da se mora odločiti, se pa rad preplaši in prepusti vodstvu razpoloženja in občutkov.
To so seveda hitro in do dna izrabili naši levičarji brez ozira na polt in velikokrat z združenimi močmi ustvarjali paniko. Svojo taktiko zagovarjajo z zagovorom, da se v beli ameriški družbi da nekaj doseči le s silo. Ne pomislijo — ali pa vedo in nočejo priznati —, da vsako nasilje rodi tudi antipatije in preplašenost. Kadar človek preide v tako razpoloženje, se ravna po vseh mogočih vidikih, samo ne po pameti. Vse to se kruto maščuje tudi v politiki.
Pri nas nima med volivci nobena stranka zanesljive večine. Mora zmeraj iskati zaslombo pri nevtralnih in indiferentnih volivcih, to je takih, ki se sploh ne brigajo za politiko in se tudi nočejo, ali pa pri takih, ki se slučajno brigajo zanjo, ne hodijo pa redno na volišča. Ti volivci najlažje postanejo plen agitatorjev, zato so pa njihovi glasovi odločilni pri volitvah. Od njih je torej odvisna usoda posameznih kandidatov. Zato je lov nanje tako hud tudi takrat, kadar vlada v deželi politična tišina.
Kritični časi navadnega volivca čisto zmedejo. Od vseh strani sliši le kritiko, njenemu vplivu se težko odmika, ne vidi pa nobenega dejstva, ki bi se nanj lahko zanesljivo oprl. Zato se odloča po občutkih, ne po razumu. Taki kritični časi silijo stranke, da skušajo z demagogijo vplivati na volivce. Demagogija prihaja zato zmeraj bolj do veljave. Čim bolj postajajo časi v naši deželi kritični, tem bolj se uveljavlja. Razvoj vsakega političnega dogodka ali pojava nam daje dosti prilik, da vse to opazujemo.
Demagogija trenutno bolj koristi republikancem kot demokratom. Zasluga za ta nenavaden političen pojav gre našim levičarskim skrajnežem, nasilnežem, razgrajačem" in nepočakancem, ki so na svoje zastave napisali gesla nasilja. Nasilja se boji najmanj 95% našega prebivalstva. Varstva proti nasilju išče v strankah, ki imajo javno upravo v rokah. Ker se demokratje nočejo zameriti levičarjem, se naša javnost zmeraj bolj nagiba na desno. To opažamo dnevno na vseh področjih. Policija nastopa proti nasilnežem zmeraj ostreje, nasilneži sami imajo zmeraj manj zagovornikov in varuhov. Sodnije ne prizanašajo več, kadar sodijo o prekrških zakonov. Časopisje, radio in televizija skušajo pod pritiskom javnosti pisati o izgredih in nemirih, kolikor mogoče objektivno. Množijo se organizacije vseh vrst, ki zahtevajo več zakonitosti, pa tudi vpoštevanja vseh upravičenih pritožb, kar jih pride z levice. Zmeraj več je tudi odgovornih politikov, ki nočejo pasti pod vpliv levičarskih struj.
Zaenkrat imajo od tega korist v prvi vrsti konservativci. Njihovi kandidatje zmagujejo tam, kjer tega ni nihče pričakoval, na primer pri županskih volitvah v Los Angelesu. Pri marsikaterih nadomestnih kongresnih volitvah zmagujejo le konservativni kandidatje obeh strank.
Seveda se že oglašajo konservativni politiki, ki bi radi deželo porinili veliko bolj na desno, kot je to stvarno mo-
goče. So to tipični zagovorniki močne roke. Pri tem jih zo-,njih ZDA že okoli leta 1650, Slo-i tev odra v veliki dvorani Slo-pet podpirajo — levičarji, ki tudi zagovarjajo nasilje kot'venci so se borili ob strani dru- venske hiše. One 1. junija 1968, politično sredstvo. Kot nasilje ubija politično svobodo na'gib v vojni za samostojnost, ka- potem ko je Janez že končal levi, tako ubija isto na desni ravno želja po močni roki.
Zmerna sredina prihaja pod ogenj z desne in leve. Bo šla skozi hude čase, toda končno bo ostala zmagovalka. A-merikanec zmeraj drži z njo, tudi takrat, kadar ne odobrava njene politike. To jo je že večkrat rešilo, jo bo tudi sedaj. Kritičen duh sedanje dobe se bo torej še širil, toda želje po svobodi ne bo ubil.
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
Pittsburgh, Pa. — Iz naše “Panslovanije”, kakor so izgovarjali njeno ime nekateri prvi naši priseljenci v te kraje, kakor je to nekoč razlagal pokojni č. g. župnik John Kranjec, se zadnja leta čuje manj in manj.
O pomenu in važnosti takih prireditev in proslav še kaj več ob drugi priliki.
* KAKI POLITIČNI PREPIHI IN SAPE krožijo nad nami v naši Penni? — Največ takih, ki nas žulijo kakor druge po dru-
Omenjeni župnik je tu župniko- gih državah, val okrog leta 1898. Na neki pri-j V naši prestolnici Harrisburg reditvi je baje omenil, da je bi- si belijo zakonodajalci glave,
lo tiste prve čase okrog leta 1898 največ priseljencev iz slovanskih dežel. Bili so to Čehi, Slovaki, Hrvati, Slovenci in Srbi, ki so opravljali težka dela po jeklarnah, livarnah in premogo-kopih. Zato je bila to res nekaka “Panslovanija” za kakega opazovalca.
V tistih časih so začele nastajati tudi slovenske naselbine po naši Penni.. O tem se je že veliko pisalo in je te zgodovine precej razstrešene v raznih publikacijah, to v časopisih, revijah
kako bi odkrili kje kake “zlate jame”, da bi jim donašale več dohodkov za razne stroške, ki jih ima država z upravljanjem vsega. Radi bi uvedli državni dohodninski davek, ki ga je predlagal guverner Shaffer, to je 3%. Prodajni davek pa že itak imamo in sicer po 6%. Izdatki in stroški Za vse rastejo od leta do leta in da bi krili proračun za bodoče leto so računski stroko vnjaki s kompiiterji in svinčniki izračunali, da je treba nekako 2 bilijona in pol dolar-
in koledarjih. Zbrati to skupaj,'jev novih dohodkov. Kje naj pa
na.
Sramota je, da kljub vsemu temu toliko Amerikancev še danes ne ve, kje je Slovenija, kdo so Slovenci in da nas tolikokrat zamenjajo s Slovaki. Vsak, ki ima vsaj malo slovenske krvi v sebi, naj pokaže so-Amerikan-cem in vsemu svetu, od kod izhaja. Temu so precej tudi krivi vladni viri v Jugoslaviji, ker ne delajo propagande za Slovenijo. Skoraj vsak ve za Ljubljano, ne vedo pa skoraj nikoli, da je Ljubljana prestolnica Slovenije! Če bi bili obdržali prejšnje ime, “Kraljevina Snbov, Hrvatov in Slovencev”, te zmešnjave ne bi bilo. Torej slovenski napis, na kar je slovenskega!
V sredi mesteca Rock Springs, Wyoming, se človek naenkrat u stavi pred impozantno stavbico, ki nosi napis “Slovenski narodni dom”. Če se ne bojimo rabiti javno svojega jezika tam, zakaj bi se v Washingtonu, ki je ravno tako naša prestolnica, kot je prestolnica vseh ostalih Amerikancev. Torej vsi slovensko čuteči, vsi enako in v enotnosti dvignite svoj glas! Slovenske napise tudi v SLOVENICUM v Rimu!
Dr. Valentin Meršolovi
če se bo kdo tega lotil, bo težko delo, če se ga bo sploh kdo lotil?
Zanimivo pa je. Ravno v našem Pittsburghu je pred 60 leti in več in vse tja do zadnje svetovne vojne slovensko življenje živahno cvetelo. Že to je zanimivo, da so Slovenci tu pričeli izdajati šest slovenskih listov.
Leta 1905 je tu začel izhajati list “Delavski Prijatelj”. Izhajal je komaj dobro leto.
Leta 1911 do 1914 je tu izhajal list “Edinost”, neodvisen list.
Nekaj časa je tu izhajal leta 1914 list “Nova Doba”.
Leta 1922 je nekaj časa izhajal list “Narod”.
Nekaj časa je tu izhajal tudi list “Slovenski Prijatelj”. Letnica ni znana.
Leta 1935 pa do 1938 je tu izhajal list “Naprej” (trd komunističen list).
Svoj čas je tu izhajal tudi “Hustrovani List”. Letnica ni znana.
Omenjam to, ker to pove, da je slovensko življenje tu v naši Penni obsegalo precej polja.
Zdaj tega zanimanja ni več. Stari so odšli... Mladi hodijo po potih ameriškega življenja, v katerem so rastli in dorastli. Tu so se rodili, tu bodo živeli, tu je njihova bodočnost. Ohranjujejo pa lepo organizacije in ustanove svojih prednikov pionirjev. Zlasti pri društvih se to opazi. V tem jim vsa čast!
Prejšnja leta so se Slovenci zlasti živahno gibali v Pitts burghu, Forest Cityju. Steelto-nu, Johnstownu, Bridgevillu in še v mnogih drugih naselbinah. Zadnje čase so pa najbolj energični v Strabanah in Steeltonu. Pridno pridobivajo novo članstvo zlasti društvom Ameriške Slovenske K a t oliške Jednote. Tudi drugod so aktivni.
V nedeljo, 20. aprila letos, so imeli v Strabanah kar trojno proslavo. Obhajali so 55-letnico ustanovitve društva sv. Jeronima št. 153 KSKJ. Istočasno so proslavljali 75-letnico ustanovitve KSKJ in pri tem počastitev članov in članic, ki so pri društvu že 50 let. Vse je izpadlo kar najlepše. Teh proslav se je udeležilo tudi več uradnikov KSKJ in glavni tajnik KSKJ Mr. Louis Železnikar je imel glavni govor na proslavi. Ta prireditev bo gotovo rodila najlepše uspehe za prihodnjost. Take prireditve kažejo življenje, da Slovenci še dihamo in živimo in se zanimamo za svoja društva, ustanove in za dobočnost naših’ potomcev.
davkoplačevalci dobijo denar, da bodo temu zadostili, tega pa računski strokovnjaki niso navedli, ne povedali. Najbrže so si mislili: to ni naša skrb! Naj davkoplačevalci gledajo in skrbijo za to. Enostaven zaključek, kajne?
* JEKLO IN DRUGO ŽELEZ-JE bo odslej stalo več. Republic Steel Corporation hi U.S. Steel družbe so objavile še koncem aprila višje cene jeklu in železu. Cene so zvišane nekako okrog $7 pri toni. Odslej bo stala tona $120. To bo dvignilo cene stavbinskim delom, v katerih rabijo jeklo in železo. Družbe seveda navajajo vzroke za podražitev, češ, da jih obrat vsled vedno višjih plač in drugega več stane.
Nekateri opazovalci tega pa menijo, da zna to odpreti večjemu uvozu jekla iz tujezemstva, kjer je proizvodnja cenejša, kakor doma. Če bodo pa uvoz skušali zajeziti z višjimi tarifami, se bodo pa “prijateljstva” ohladila do ZDA. Gospodarske sitnosti rade rodijo naprej druge sitnosti.
* ZA DOBRO VOLJO:
— Čudna bolezen. — Zdravnik je tolažil bolnika, ki je prišel k njemu radi bolečine v desni noči:	“Ja, veste, bolečine v vaši
desni nogi so posledica starosti.”
Bolnik pa odvrne: “Nemogoče, gospod zdravnik! -Saj je leva noga ravno toliko stara, pa me ne boli ...”
*
— V moderni Turčiji. — Moderna Turkinja modernemu Turku: “Veš, v tvojih prejšnjih turških hlačah se tvoje krive noge niso toliko opazile.”
Ona pa: “Veš, Fatima, s pajčolanom zastrta si bila tudi ti lepša.”
— Pa še drugič kaj, do tedaj pa vse lepo pozdravlja
Stari Majk
kor so se pozneje kot Amerikan- -svojo zadnjo zemeljsko pot na ci borili v vseh drugih vojnah, v pokopališče Flores v Buenos katere je Amerika bila zaplete- Airesu, je zvečer pred začetkom
spominske predstave v Slovenski hiši stopil pred oder načelnik gledališkega odseka Slovenske Kulturne Akcije, režiser in igralec Nikolaj Jeločnik in spregovoril pred občinstvom, ki je dvorano napolnilo, tihemu in zvestemu delavcu in soustvarjalcu odra in dvorane v Slovenski hiši tople in iskrene besede v slovo. O Janezu se lahko reče: “Malo je živel, toda je dopolnil mnogo let.”
Janez je bil tudi nadvse mehko čuteč pesnik, o čemer pričajo njegove pesmi, ki so jih našli med njegovimi stvarmi. On je bil prijazen, nasmejan fant, vedno na uslugo, in vse, kar je napisal v pesmih, je izvirno, doživeto, občuteno. Seveda se je precej pesmi izgubilo, ali nekaj so jih v Argentini natiskali v knjižici pod naslovom “Ne čakaj pomladi”. Izdala je knjižico Mladinska vez v spomin pokojnemu prijatelju Janezu kot svojo izredno prilogo oktobrski številki 1968 v Buenos Airesu, Argentina. Knjižico in druge informacije se lahko naroči pri: Slovenska Kulturna Akcija, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. Staršem in sestri ter njenim otrokom in njenemu možu Nacetu Finku — katerim %
vsem zopet izrekamo najiskrenejše sožalje in globoko sočutje — pa se lahko piše na isti naslov, ali pa na: Quevedo 3214, Buenos Aires, Argentina. Vse naj tolaži Bog, rajni Janez pa naj mirno počiva v argentinski zemlji, njegova duša pa uživa vso polnost sreče pri Bogu, kateremu je vse življenje zvesto služil.
Ko zavednemu vseslovenskemu mladeniču in pesniku, našemu prijatelju, tihemh borcu proti napačni komunistični ideologiji in terorizmu, ter žlahtno čuteči osebnosti, pa citiramo v slovo, v trajen spomin, in v “na svidenje na onem svetu” sledečo njegovo pesem:
V Slovensko kapelo v Washingtonu slovenski napis!
CLEVELAND, O. — Popolnoma se strinjamo s člankom dr. Toussaint Hočevarja z dne 2. ju-
Janez Kačar spi že eno leto v argentinski zemlji
CLEVELAND, O. — V dnevih koncem maja in začetkom junija se že vsako leto od 1. 1945 naprej spominjamo deset tiso-čev slovenskih domobrancev, civilistov in drugih protikomunističnih borcev in somišljenikov, ki so bili prisilno vrnjeni v domovino ali pa, ki so tam bili zajeti. Skoraj vsi so šli isti usodi naproti: V smrt in v večno življenje!
Ravno na dan Marije Kraljice (Maria Victrix ali Maria Vik tring), 31. maja 1945, je po pri čevanju dr. Valentina Meršola prišla odločitev, da od tega dne naprej ne bo nihče več — ne civilist ne vojak — vrnjen proti svoji lastni volji. Ta odločitev je potem dne 4. junija 1945 bila formalno potrjena, potem ko je dr. Valentin Meršol govoril felmaršalom Alexandrom.
Mnogo let pozneje, ravno na dan Marije Kraljice, dne 31. maja 1968, je Ona za vedno vzela k Sebi mladega slovenskega nadebudnega fanta, pesnika Janeza Kačarja, ki se je vsa ta leta na svoj tih in ustrežljiv način naprej boril za osnovne pravice in za svobodo slovenskega naroda, za katero je med vojno in po vojni deset tisoče zavednih Slovencev in Slovenk dalo svoja življenja. Tako je Bog ravno na dan Marije Kraljice klical k sebi tega mladega in vernega domobranca nove vrste, v lepše življenje, “tja, kjer bridkosti več ne bo”.
Novica o nenadnem odhodu 35-letnega Janeza Kačarja v večno življenje dne 31. maja 1968 se je v večernih urah tega dne naglo razširila po vseh slovenskih naseljih na področju Velikega Buenos Airesa, in od tam po vsej Argentini in drugod po svetu. Janez Kačar je sin poznanih zdravnikov dr. Ivana Kačarja in njegove žene dr. Marije Kolar-Kačar. Na tem svetu ima še svojo sestro Marijo Kačar-Fink, ki je poročena z g. Nacetom Finkom. Njej je podaril nekaj svojih najlepših pesmi.
Vse Janezovo življenje je bila nija 1969, ki je.izšel v Ameriški samoodpoved v dobro drugim. V Domovini pod podobnim napi- Argentini, pa tudi drugod, so som. Napisi v Slovenski kapeli J Janeza dobro poznali s sloven-ne samo na oltarju, pač pa po-'skih prireditev, zlasti pa po delu vsod, naj bodo v slovenskem je- v Slovenski hiši, kjer je vedno ziku. Poleg njega je seveda lah-^'ad pomagal, kjer in kadar koli ko še angleški, toda slovenski^je bilo treba prijeti za delo za naj bo na prvem mestu. Saj je slovensko ali za katoliško stvar, prvi Slovenec stopil na tla seda- Zlasti mu je bila pri srcu uredi-
NEDOLŽNA KRI
Ko zver rdeča se je namenila,
Slovencem vero v Boga zatreti,
svobodo zlato narodu odvzeti,
tedaj se pest poštena je sklenila.
In verna srca so takrat molila:
Slovenski rod nikoli noče umreti
in zvest ostati hoče Cerkvi sveti,
tako pomagaj Bog, ker zdaj je sila!
Gospod pomagal res je čudovito,
dal Slovencem vojsko zmagovito,
ki je zločince vedno strahovala.
A po izdaji je bila pobita!
Nedolžna kri, zastonj nikdar prelita,
nam jamči: spet svoboda bo sijala!
S. A. M.
Srebrna poroka v Chicagu
CICERO, 111. — Pretekli mesec, 25. maja, sta obhajala Anton in Terezija Pristov iz Cicera srebrno poroko z zahvalno sv. mašo pri Sv. Štefanu v Chicagu. Hčerka Margaret jima je nato priredila lepo presenečenje v bližnji restavraciji, kamor je povabila bližnje znance in prijatelje družine.
Mlajša hčerka Anica in sin Tonček sta slavje veselo in radovedno opazovala, ker njuna o-troška pamet tega še ni dojela. Ker je Rezka doma iz mojih krajev, mi je še posebej pri srcu, s Tonejem smo pa prebili skupaj prva leta begunstva in si tudi delili prvo streho v Ameriki
zato sem se oglasila in jima čestitala:
Draga Rezka in Tone! 25 let zakonskega življenja niso mačje solze, posebno še življenja, kot sta ga vidva imela. Začetek Vajine poti, ki bi naj bil najbolj rožast, je bil najbolj trnjev. Dolga leta sta bila ločena po sili razmer, ne po svoji volji. Ti, Rezka, v razbičani domovini z majhno hčerko nisi vedela, ali je mož še živ ali ne. Ti, Tone si moral sam preko slovenske meje na tuje v Avstrijo in nato dalje v Ameriko. Vse sta prestala in danes Vama čestitamo, da sta bila tako junaška in zvesta. Vem, da Vama misli hite tja daleč v domovino k tisti beli cerkvici, kjer sta si pred 25 leti obljubila zvestobo do groba. Vem, draga Rezka, da si v duhu v naših lepih Halozah pri svojih ljubih starših, bratih in sestrah ter ]ih vabiš na svoje slavje. Žal Te ne vidijo in ne slišijo, prav gotovo pa Ti iz srca čestitajo. In Ti, dragi Tone, hodiš nemara po svojem lepem Bledu, nad katerim se dvigajo prekrasne planine. Še vedno sanjaš o njih in po njih hrepeniš. Poromal si gotovo tudi na gomilo svojih staršev, ki Ti danes iz nebes čestitajo. Rezka in Tone, ne mislita danes na dom, naj Vaju ne muči misel preteklih bolečin, bodita vesela in hvaležna Bogu za vso srečo in svojo družinico, v radosti in zadovoljstvu praznujta svojo srebrno poroko! Dočakajta v zdravju in zadovoljstvu tudi Jato in srebrno! Bog Vaju živi!
Lepo in prijetno je bilo, vsi smo bili veseli. Hvala vsem za prijetno in veselo družbo!
Pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine!
Anica Tasner
Beset tisoč frankov šlo v par minutah
PARIZ, Fr. — Tu sta živela mož in žena. V njunem stanovanju na vratih je vedno visela moževa suknja. Ta suknja je bila strašno umazana, grda in raztrgana. Ko so delavci prišli z av-;om pobirat odpadke, je žena suknjo vrgla na avto za smeti. Vozači in delavci so odpeljali >dpadke, smeti in seveda zraven tudi moževo suknjo daleč iz mesta neznano kam.
Dve uri pozneje pride mož domov iz službe ter opazi, da njegove suknje ni več na vratih. Gre takoj vprašat ženo: “Ti, kje oa je moja suknja, tista umazana, grda in raztrgana?” Žena mu odvrne: “Vrgla sem jo na avto r.a smeti, ker so ravno delavci orišli pobirat odpadke. Tudi tvoja suknja je šla zraven, ker ni bila za drugo rabo in ni služila več svojemu namenu.” Mož žalostno pogleda ženo ter ji pravi, da ni prav naredila. V suknji je bilo deset tisoč frankov, skritih in zašitih. Mož gre takoj ven, že bi še kje videl tisti avto, ki je vozil odpadke, smeti in njegovo suknjo — pa na žalost ga ni bilo več.
Žena se opravičuje in mu pra-; vi, da ni o tem nič vedela, no slutila, da ji ni nikoli nič povedal, ne govoril o tem, da ima denar skrit na svojem stanovanju. Vato mož žpni pove, da se je bal, da ga bo zapravila.
Mož ni nikoli povedal ženi, da ima v tej nesrečni, umazani, grdi in raztrgani suknji deset tisoč frankov.
Žena ni nikoli moža vprašala ali govorila o skritem denarju, ker sploh ni nič vedela ne slutila o njem.
Kdo je kriv, da je deset tisoč frankov šlo po vodi? Mož ali žena? Naj vsak bralec A.D. sam pri sebi misli, sodi in na vprašanje sam odgovori...
Janez Kovačič
Majhen dohodek
WASHINGTON, D.C. — 0 vseh preko 65 let stari ljudi naši deželi jih ima 85% izP°' $2000 letnih dohodkov.
AMERIŠKA DOMOVINA,
JEAN GIONO:
ŽETEV
POOereOOgOžKaCOaCOGiCKKaOCOCrareCTOnooaaaCinr^^^^^
V puščavo, ti pravim. Vsemu drev.ju se je zagnusilo... da je človeka kar zabolelo. Nobenih češenj več, nobene trte, ne trave. Narava je izbruhala svoje življenje zaradi tega. Tu malo prireži, tam pritisni, ta veja sme rasti do sem... grozdje je spravljal v majhne papirnate vrečice; moreš bi torej misliti. Če bi navsezadnje hotel njegovo kmetijo spet popraviti, bi je ne vzel, če bi mi jo zastonj ponujal; vse je bilo mrtvo. Vidiš, tega človeka, doktorja korenin, z njegovo veliko knjigo v roki9 Tega se človek ne nauči is knjig, tega.”
“Vi pa vedno veste kaj novic.”
“Nikakor, samo tole sem hotel povedati: ti si govoril o viharju. Če bi sejali naše žito, žito, ki je navajeno na muhe naše zemlje in našega podnebja, bi morda vzdržalo. Saj veš: vihar poleže žito, prav, enkrat. Ni treba misliti, da rastlina nima pameti. Sama sebi pravi: ‘Prav, treba se bo okrepiti,' in malo po malo utrdi svoje steblo, pa se nazadnje dvigne kljub vsem viharjem. Tako je končno vse dobro. Če pa iščeš nekaj z druge strani zemlje in če poslušaš te lepe gospode s knjigami: ‘Posejte to, posejte ono, oh, ne delajte tako,’ eh, potem gre pa vse k vragu.”
“Tako je, Valigrane; jaz sem docela tvojega mnenja.”
“Vsi smo se dali potegniti. Pri nas doma sla hotela tako tudi sin in zet: ‘Torej, vidva hočeta to žito? Pr ga posejmo.” Zdaj pa zdihujemo pred žitnico ‘Jezus’, potem pa, poglejmo, bo žvižgal veter skozi prazne kašče. Tak je konec. Pa če bi nas vsaj to zmodrilo.”
Cesta se vedno bolj nagiba nad hrib. Od tod je že videti rob gozda in v daljavi suhe travnike visoke planote.
“Kaj pa je s tvojim sivcem?”
Levi konj obrača glavo proti dolini, ki seka gozd; stresa glavo, steza vrat in hrza proti dolini.
“Oh, to počne tod zmerom; pustite ga, naj se zabava. Veste, kako ga je prvič zagrabUo? Bilo je nekoč v maju... Veste, od tamle je videti aubignanski grič, poglejte, tam doli. Vzpenjali smo se kakor zdajle, pa je začel hrzati. Tedaj nisem postal pozoren. Toda drugič je bilo spet tako, naslednji dan spet in vedno na istem mestu in vedno je obračal glavo v isto smer. Rekel sem si: ‘Le kaj naj vidi na tej plati?” Pa sem pogledal. Tam doli v Aubignanu, kjer je bilo navadno vse rdečkasto kot koruza, je bilo xse zeleno, lepo, močno zeleno. To je žival zapazila.”
“Videti je. da pazi na okolico.”
“Da.”
Zdaj smo na planoti. Konji se spuste v dir in zrak postaja hladnejši.
“Poglejte,” pravi Mihael, “tudi tu je kakor povsod.”
In z bičem pokaže na strnišče, obraslo s plevelom, in na majhne kopice snopov, ki so podobne krtinam.
Kljub slabi letini je veliki poletni sejem napolnil vso vas. Na vseh cestah je polno ljudi in vozil, žensk z vazitki, nedeljsko oblečenih otrok, ki stiskajo v pesteh deset sousov za jabolčni kolač. Z vseh gričev se stekajo 'Judje. Množica prihaja po cesti jz Onglesov, cela procesija jih 3e; vozila se premikajo v koraku in vsa množica se koplje v prahu. Iz okolice Larocha lazijo davzgor pešci, ki nosijo vreče da rami in vodijo koze na vrvci; drugi spet počivajo pod senčno jablano na cesti, ki drži iz Si-diiane, prav pod zidovi, in nad vsem se razliva opoldansko zvo-djenje iz vseh zvonikov. Nekateri so se ustavili na razpotju ob ^dlinu; tu se sestanejo listi iz larocha z onimi iz Buecha. Pomešali so se med seboj kakor
butara dračja v potoku, —leda j o drug drugega in pogled jim pade na vreče žita. In takoj se razumejo
“Oh, kako je slabo to leto.” “In kako je žito lahko!”
“Pa kako malo ga je!”
“Oh, kajpak!”
Ženske sanjajo, kako so tam gori na trgu razprostrli trgovci sukno, obleke in trakove in da morajo iti mimo vseh teh stojnic ter se vsemu temu odreči. Duh pečenih kolačev sega do sem; slišati je tudi; kakor bi pele orgle: to je vrtiljak. Ljudem se kar obrazi daljšajo od tolikšnih skušnjav na ta sončni dan, ki jim oponaša slabo žito.
Na pobočju travnika so posedli kmetje v senco jablan okoli svojega kosila. Navadno gredo v krčmo na kos dušenega mesa, danes pa morajo štediti.
Vendar krčma ni prazna, oh, ne: za veliko mizo, ki stoji sredi sobe, ni več prostora, pa so postavili ob straneh med okni že majhne okrogle mizice in obe dekleti, ki strežeta, sta zardeli, da bi človek mislil, da imata paradižnike pod lasmi, pa tekata neprenehoma iz kuhinje v sobo. In rjava omaka se jima cedi po rokah. Da je v krčmi samo gospoda, nak, tega bi človek ne mogel reči: tu so predvsem meše-tarji. ki so prišli iz nižavja, pre-kupci, ki so prišli, da bi odrli ta ubožni svet, ker pač znajo bolje rabiti svoj jezik, pa da bi čim ceneje pokupili žito. Na trgu so med lipami ir. sejmarji postavili prodajalci svoje platnene stojnice in razložili po njih vseh mogočih stvari v izobilju: kiobuke, copate, čevlje, suknje, šicoke žametaste hlače, punčke za otroke, koralne pvratnice za dekleta, lonce in sklede za gospodinje, igrače in ničvredno robo za najmanjše, pa dudlje za preveč požrešne dojenčke, katerih se mati ne more ubianiti. In to je zelo pripravno. Toda vmes so tudi trgovci, ki imajo meter malo krajši, kot bi moral biti.
“Semkaj, semkaj, jaz dajem pravo mero'”
Tu so tudi prodajalci bonbonov in slaščic in kolačev, ob katerih se gnete otročad kakor muhe ob loncu meda; spet drugi prodajajo zdravilna zelišča in majhne knjižice, v katerih je razložena m ozdravljena sleherna bolezen; in blizu tehlnice za tehtanje ovac se dviga med drevjem vrtiljak. Njegove orgle buče kakor čmrljevo gnezdo in pisani leseni konji se vite naokoli.
Od vsega tega človek naposled v vročini, ropotu in krika ogluši, kakor da bi imel polna ušesa vode. Vrata Agathangeove kavarne so odprta. Iz nje se vliva reka dima in vpitja. Ljudje jedo ob marmornih mizah klobase, pijejo belo vino in razpravljajo, udarjaje s praznimi kozarci ob mizo in kriče. Agathange je že popolnoma obnemogel. Od zgodnjega jutra je že na nogah; niti za trenutek ne more sestb Venomer teka iz kuhinje v sobo in se preriva med mizami in stoli. Oni tam doli hoče vermuta. Agathange mora v klet. V sami srajci; v lepi srajci z rdečimi rožami. Ima lepe hlače, ovratnika pa nima. Celuloidni ovratnik leži že zdavnaj na kuhinjski mizi ob čistih skledicah, ob njem pa dva kovinska gumba in docela nova, že zavezana črna ovratnica, “vozel” kot pravijo, katero je prav za danes naročil.
V ozadju kuhinje so vrata na hodnik, od koder se pride po stopnicah v sobe. Odprta so in obsijana kakor od luči sveče, ki pada od zgoraj. Kadar le utegne, se Agathange približa vratom ih tiho zakliče:
“Norina, ali kaj rabite?” Droben glasek odgovori:
“Ne.”
(Dalje prihodnjičj
Svetovno prvenstvo v drsanju leta 1970 v Ljubljani
Svetovne tekme v umetnem drsanju prihodnje leto bodo v Ljubljani v dneh od 24. februarja do 1. marca. Jugoslovanski drsalci, ki letos niso mogli zaradi pičlih finančnih sredstev na svetovno prvenstvo v Colorado Springs, Colo., se pridno pripravljajo na tekme prihodnje leto na domačih tleh.
Športniki iz raznih držav Evrope, ki so se udeležili raznih prireditev v Sloveniji in posebej v Ljubljani, so polni hvale, zlasti v pogledu gostoljubnosti Slovencev.
Nixon je ofvoril domačo hladno vojno
CLEVELAND, O. — Kadar govorimo mladini, ji moramo kot pravimo, “pihati na dušo”.
To pravilo je že prastaro, pre-skušeno, zato se ga je poslužil tudi predsednik Nixon. V svojih dveh govorih, ki jih je imela prvega pred študenti v Madiso-nu, S.D., drugega pred kadeti na letalski akademiji v Colorado Springs, je najpreje ostro kritiziral vse tiste, ki niso imeli poguma, da bi skrbeli za red in mir na naših prosvetnih zavodih. Njegov govor v Madisonu je naravnost razburil vse tiste, ki skušajo razumeti študentovsko novo levico, čeprav se z njo zmeraj ne strinjajo. Dal je pa poguma vsem univerzitetnim upravam, da bodo lahko pravočasno preprečile vse izgrede, kadar bi manifestacije dajale povod za kršenje zakonitosti.
Hujše posledice bo imel Nixo-nov govor v Colorado Springs.
V njem ni le napadal vse tiste, ki se ne strinjajo z njegovo politiko, jim je tudi očital stvari, ki so močno polemične. Posebno se je spravil na kongresno opozicijo. Ta mu je takoj vrnila milo za drago. Očitala mu je, da živi v zastareli miselnosti, ki jo je že davno pokopala sodobnost, kar ga je zapeljalo, da očita stvari, ki jih nihče ni trdil.
Nixonov govor pomeni konec mirnih dni med Belo hišo in Kongresom. Imeli bomo hladno vojno ne samo med predsednikom in Kongresom, ampak tudi med republikansko in demokratsko stranko, česar skoraj ne
pomnimo.	obiska je bil tudi kratek razgo-
Takim vojnam se je izogibal vor med zastopniki ljubljanske pokojni Eisenhower, za njim pa (slovenske vlade in predstavniki tudi Kennedy in Johnson. VsTobeh osrednjih koroških sloven-trije so naravno imeli proti sebi skih organizacij, tudi politično opozicijo, toda ta
Zastopstvo slovenske vlade v Celovcu
Zadnji torek in sredo v maju je obiskalo na povabilo koroškega deželnega glavarja Hansa Sine Koroško zastopstvo izvršnega sveta Slovenije pod vodstvom predsednika S. Kavčiča. V zastopstvu so bili še minister Lubej, dipl. inž. Razdevšek, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mojsov ter jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Budihna. Navzoč je bil tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Riesenfeld. Pri skupnih pogovorih so obravna-li, kakor poroča časopisje, slovensko manjšinsko vprašanje, kakor tudi vprašanja medsebojnih gospodarskih stikov in skupne prometne zadeve. Zadnji dan
se ni nikoli držala strogo partij skih mej. Sedaj'‘sčR^jbrže bo, seveda z običajno izjemo: konservativni južni demokratje bodo držali z Nixonom, redki napredni republikanci pa z Nixo-novo opozicijo, ne stalno, ampak od slučaja do slučaja. Vsekakor smo s politično debato do pozne jeseni preskrbljeni.
If'A ' j	LA.
stavljal, da je kaj takega sploh mogoče. Dvourna predstava dveh igralcev je nepojmljiv pamflet na krščansko vero. Norčujejo se iz redovnikov, svetnikov, angelov, hierarhije v Cerkvi. Celo križa ne manjka na odru. Pobesneli norec se spravi celo na križ. Vse je zabeljeno s spolnostjo. Kam smo prišli! Ali boste šli mirno mimo vsega tega? Ali ni to proti naši ustavi, ki prepoveduje razpihovati versko mržnjo? ... Ne mislite, da sem kak fanatik. Preprost in mi ren vernik sem, ki se nikamor ne vtikam, le nezaslišano bogokletje me boli.. .” K.
Uredništvo je pristavilo pismu naslednjo pripombo: “O tehničnem podajanju dela nimamo namena soditi. O izbiri takih delih, slikanja “delirija, seksualnih bizarnosti, blasfemije” — kot piše na prospektu — in mešanja “sovraštva, okrutnosti, religije, smrti” pa je le treba izreči odločno odsodbo, saj ne žalijo samo čutva vernih, ampak nasprotujejo zdravemu o-kusu.” Na odru je vse dovoljeno, če je umetniško,” piše na stenčasu na hodniku. Ali se naj bi s tem opravičevalo prosta-štvo in smešenje tega, kar se na splošno smatra za vrednoto in kar je večini ljudi sveto? Menimo, da še noben gledalec ni občudoval “ u m e t niškega” o-pravljanja velike potrebe na mizi pred vso publiko. Mar Mala drama ne more dati kaj vrednejšega na program?
Ljubljanski nadškof med rojaki v Franciji
Prve dni letošnjega majnika je prebil ljubljanski nadškof dr. Pogačnik med rojaki v severni in vzhodni Franciji. Med dru-mgi se je udeležil tradicionalne
Nemarni ja
na ljubljanskem odru
Pod naslovom “Smešenje vere
dovoljeno? prinaša ljubljanski p r Vom a jniške pobožnosti pri list Družina od 1. t. m. tole pi- Mariji Pomagaj v Habsterdicku smo: “V Mali drami je na spo- (Moselle), kjer se zbero sloven-
redu delo z nedolžnim naslovom ski rojaki z dušnopastirskega Arhitekt in asirski cesar. V ča- področja msgr. Stanka Grimsa sopisu je za to predstavo še pri- jn rev. Toneta Dejaka. V soboto, pis:	Mladini do 16. leta nepri- 3. majnika, je nadškof delil bir-
merna... Nikoli ni nisem pred- mo v rudarskem kraju Sallaimi-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
nes, naslednji dan pa v Bruayu narodi niso v tem pogledu bolj-(Pas-de-Calais), kjer deluje iz- ši, toda treba je podčrtati po-seljenski duhovnik rev. Stanko j a v, da drugod nasilje popušča, Kavalar. Istega dne je bila bir-jv Ameriki pa raste. Tega pojava ma za slovenske otroke tudi v si poročilo ne zna tolmačiti.
Parizu, koder sta pripravila vse potrebno in seveda tudi lepo naša slovenska dušna pastirja dr. Nace Čretnik in Bogdan Makovec. Vsepovsod je nadškof izrazil svoje veselje nad verskim življenjem slovenskih izseljencev. V Metzu, Lilleu in Arrasu je obiskal tudi krajevne škofe in jim priporočil v skrb in naklonjenost slovenske vernike. O-bisk slovenskega metropolita in nadškofa dr. J. Pogačnika je povsod vzbudil veliko zanimanje ter je med rojaki zelo blagodejno vplival na poživitev njihove vere in zvestobe svojemu narodu.
Smrt znan'ega duhovnika
Dne 9. majnika so pokopali v Cerkljah na Gorenjskem upokojenega župnika Antona Porenta. Letos v juliju bi opravil svojo biserno mašo, pa ga je zlom noge spravil v posteljo, s katere ni več vstal. Rajnki župnik se je rodil v Sp. Bitnjah pri Kranju ravno na Božič 1. 1884. Gimnazijo je opravil v Kranju, bogoslovje pa v Ljubljani. Po treh kaplanskih mestih je prišel za župnika v Hinje, kjer je ostal 18 let, nato pa skoraj 24 let na Vačah pri Litiji. Bil je nadarjen in zelo iznajdljiv. Zlasti si je prizadeval dvigniti prosvetno in gospodarsko Suho Krajino. V starosti pa je našel 10 let miru in samote pri podružnici cerkve v Zalogu pri Cerkljah. Vse življenje je bil skromen in po srcu skrajno dober.
Poročilo potrjuje staro resnico, da človeški rod napreduje veliko bolj počasi v duhovnem življenju kot v materijalni kulturi. Došli smo že do Lune, toda moralno pa radi tega nismo postali boljši. Če smo si preje voščili dobro jutro z nožem in sekiro, si ga voščimo danes s strojno puško in bombo.
Poročilo gornje komisije je bilo objavljeno na dan prve obletnice smrti senatorja R. F. Ken-nedyja.
Novi skladbi
Prof. Matija Tomc, znani slovenski skladatelj, je v zadnjem času izdal dve novi kompoziciji, in sicer Slovensko mašo na čast sv. Cirilu in Metodu (ob 1100-letnici smrti sv. Cirila) in Dve darovanjski. O prvi skladbi piše ljubljanska Družina od 1. t. m.:	“Skladba	ni pretežka za
povprečen mešani zbor. Na nekaterih težjih mestih priskočijo orgle na pomoč zboru, da tudi ta mesta z lahkoto in gladko izvede. Vsa skladba živahno teče.” — O drugi pa: “Pisani sta zelo lahko, sta izredno pevni, glasbeni jezik je sočen. Zato se ju bodo tudi manj izvežbani zbori lahko naučili.”
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Delo za moške & ženske
DELO DOBI
moški ali ženska z majhnim znanjem fotografije. Izučimo v barvastih posnetkih.
HALIK COLOR LAB.
15615 St. Clair PO 1 4000
(115)
Zenske dobijo delo
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour week, oft Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train Call 391-5300 fo" interview. (x)
MALI OGLASI
Naprodaj
Stiristanovanjska hiša v dobrem stanju na E. 73 St, severno od St Clair Ave. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
________ (x)
E. 208 St.
off E. 200 St. and Trebeč Ave. new brick or aluminum siding, two family. 3 models to choose irom. Priced $38,000 and up.
Euclid-Chardon Hill Area
brick semi ranch, three bedrms., 1% baths, 2 car garage, well constructed. $32,900.
Brick Bungalow
located in St. Gregory parish in South Euclid, clean 3 bedrooms, full basement, with recreation room, garage, $23,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(112)
VARNO IN UDOBNO? — Avstralska fantiča, stara po 16 let, sta si zaželela v višave in si zgradila domovanje 68 čevljev visoko v gurtiovem drevesu. Vanj sta napeljala elektriko, spravila gori radio, hladilnik in druge naprave modernega udobnega doma. Njuno bivališče je morda nekaj varnejše od onih na tleh, toda pot vanj je vsekakor manj udobna.
Prodam
Deset akrov zemlje, akra grozdja v Madison, Ohio. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
(x)
Zaljubljeni v nasilje!
Posebna predsedniška komisija trdi, da smo Ameri-kanci vedno bolj nagnjeni k rabi sil'e.
WASHINGTON, D. C. — Te dni obhajamo prvo obletnico a-tentata na senatorja R. F. Ken-nedyja. Na željo pokojnikove družine ni bilo posebnih prireditev, le njujorški kardinal Cooke je opravil na pokojnikovem grobu črno mašo z molitvami za pokojne, dočim je pokojnikov brat spregovoril par besed. Pesmi je prepeval dijaški zbor.
R a z b u r j en j e naše javnosti nad atentatom je bilo lani tako veliko, da je takratni predsednik Johnson smatral za potrebno, da imenuje posebno komi-sijo, ki naj preišče, zakaj so v , .	-
naši deželi začeli prevladovati!	* Rilsko divjaške navade. Komisija'™0' 2	"T
J m zavese, velika moderna kuhi-
Hiša naprodaj
Enodružinska — kolonialna, 3 spalnico, garaža, na E. 148 St. pri Lake Shore Blvd. Cena $13.300.
KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 914-7900
(112;
V najem
E. 71 St., in St. Clair Ave. 5 velikih sob, posamezne naprave, opremljene ali neopremljene. Kličite 843-8033.	(120)
je celo leto zbirala gradivo in sestavila poročilo, ki obsega 22 poglavij in ima nad 350,000 besed. Temeljitosti mu torej ne manjka, teda sklep razprave je težek, se kratko glasi: “Ameri-kanci so postali krvoločen narod, v akciji in reakciji.” Naš narod razpada v tokove in skupine, ki brez velikega premišljevanja rabijo silo za dosego svojih ciljev. Res je, da drugi
nja, lepa, velika klet, plinski furnez, zidana garaža, na 1022 E. 72 St. Pokličite Slovenko:
FLORENCE ROME RL* LTV 486-2747
(4,6,9,11,13 jun)
Prijalers Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.v RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & t>8th SL: EN 1-42 1
31
AMERIŠKA D0M07INA,
““ j:
JANEZ JALEN:
VOZARJI
“Tok, ti si tega mnenja da so parizar in konji sedaj tvoji?” “Čigavi pa?”
“Kako si pa do njih prišel?” “Znati je treba.”
Naca je začel pripovedovati, da je o svetem Lukežu pri Tipskem prišel ob konje in voz in se peš začel umikati, dokler ni došel zapuščene vprege. Zasmilili so se mu konji, pa je sedel na voz in r oskrbel zanje. Da je konec tepene vojske cela čreda zapuščenih konj, ki se padejo na usahli travi, in brez števila v cestne jarke prevrnjenih voz, tega bi si pa ne bil nikoli mislil. Kar prebiral si je vozove in konje, dokler ni prišel do poštene vprege. Ko je bil že dovolj daleč zadaj, je pa odvrgel še zadnjo vojaško našemljenost in zabrisal vsa znamenja vozotajstva in Jsakor mogočen vozar zapeljal na široko cesto. Vsi so ga tudi za takega imeli in ga kar nič niso ustavljali. Tako je privoza-lil srečno domov. “Marija Pomočnica z Brezij mi je pomagala, kateri sem se ves čas pobož-r o priporočal. Pa sem se ji tudi canes, ko sem mimo vozil, šel lepo zahvalit. Kaj revna je njena podoba. Treba bo poskrbeti za drugo.”
“Pa ti je Marija tudi rekla, da so zdaj voz in konji tvoji?”
“To sam vem. Pa pokaži, kateri je tvoj.”
“Moj ni nobeden, ampak—” “Kar oglasi naj se, vsakemu ga pri priči vrnem. Jih nič ne skrivam in sem jih očitno pripeljal domov.”
“Čudno goijuško pamet imaš!” “Nič čudno. Pravo. Ce bi ti, postavim, našel mošnjo denarja,
pa bi dal oklicati, kdo jo je izgubil, in bi se nihče med letom ne oglasil, kaj bi potem tolarje in cekine proč vrgel?”
Nihče mu ni vedel odgovoriti, čeprav so mu vsi zavidali “Sodim, da bi tile štirje konji, ki bi jih bilo zares škoda, brez mene najraje niti ne živeli več.” Naca si je nalil poln kozarec rebule in jo na dušek izpil.
“Tok, se misliš sedaj za vselej poprijeti vozarstva?”
“Nak! Tisto pa ne. Nazaj v bohinjske gore pojdem. Nisem na cesti rojen.”
Vsi so mu potrdili, pa ga je le redko kdo prav razumel.
Začeli so se razhajati. Naca se je pa, čeprav je bil truden, kar nekako obotavljal in čedalje bolj pogledoval Lenko. Ko sta nazadnje ostala sama, je prisedel k njej na klop pri peči.
‘Lenka!” Nacu se vino ni skoraj nič poznalo.
Lenka je bila že vsa nestrpna: Te že ves večer pogledujem in vem, da bi mi nekaj rad povedal.”
“Res je. Sem obljubil, ko sem odhajal na vojsko, da Klemena pozdravim in mu povem, kako zvesto ga čakaš—”
“No, in si mu?” je razburjeno vstala Lenka.
“Ne, ga nisem nič srečal.” “Kaj pa potem pripoveduješ,” je razžaloščena sedla brhka točajka nazaj na klop.
“Poizvedel sem pa, da se sicer iz Rusije ni vrnil, zmrznjenega
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
GENERAL FACTORY HELP
Day and night shifts. Apply in person.
MacLEAN FOGG LOCK NUT CO. 1000 Allanson Road Mundelein, 111.
(113)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — 1 day a week. Prefer Mon. or Tues. Must drive. Calf between 1-3 p.m. 766-0033
(112)
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Live in. Yg. pleasant woman under 30 who apprec. good home. Care 2 girls. $20 week.	(
436-4646
(113)
FEMALE HELP
COOK — Must live in. Winter in city — summer on farm 150 mi. East from Chgo. Other help employed.	C54-3316
(112)
vsega opešanega odnesel neki ruski kmet na mršavem konjiču stepo, menda na svoj dom. Morebiti še živi, morebiti pa ne več. Upaj, da se vrne in zagori vajina ljubezen v visok kres. Bog daj! V božjih rokah smo vsi.”
Naca je odšel v konjak, legel kar oblečen na pograd in koj zaspal. Lenka do jutra ni zatisnila očesa. Noč je prejokala.
Vreme se je ustalilo. Celo. sonce je kdaj pa kdaj posijalo. Dnevi so pa bili vsak dan krajši. Zjutraj se kar hi hotelo zdaniti, zvečer si je pa bilo treba začeti zgodaj svetiti. Ceste so zopet stekle po starem tiru in vozarji so se ustavljali pod Broscem samo zjutraj in zvečer. Cez dan so se pa gostje bolj poredko oglašali.
Lenka je sedela pri zakurjeni peči in zaokrožala peto nogavice, ki jo je sama sebi pletla iz rdeče pobatvane volne. Pa prav nalašč iz rdeče, čeprav bi ii bile modre bolj všeč. Črnih pa sploh ne. Bi ta ali ona utegnila mis-iiti, da že žaluje za Klemenom. Štela je žarke m se trikrat zapored zmotila. Morala je podirati in znova začenjati. Je kaj slabo videla, ko je z vso silo komaj zadrževala solze.
Šlo je proti poldnevu. Cesta je molčala in vse je bilo tiho. Kakor bi se napravljalo k snegu.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
Laboratory
CLINICAL LABORATORY TECHNOLOGIST
$776 to $914 plus night and evening bonus and civil service benefits. To staff evening night and weekend hospital laboratory.
CALIFORNIA STATE LICENSE REQUIRED
SR. CLINICAL LABORATORY TECHNOLOGIST
$819 to $1,020 plus night and evening bonus and civil service benefits. To staff evening, night and weekend hospital laboratory.
CALIFORNIA STATE LICENSE REQUIRED
Send Resume in Confidence to:
Mr. Myron Goldberg, Personnel Officer
HARBOR GENERAL HOSPITAL
1000 W. Carson St. Torrance, Calif.
(County of Los Angeles)
• (114)
REAL ESTATE FOR SALE
ROUND LAKE BEACH, ILL. Owner — 6 Rms., 3 bdrms., IVz bath, 2 car gar. W/2 lots fully land-sepd. $21,500. By appt.
(312) 546-1181 ____________________________(113)
RIVERDALE — By owner. Brk. Georgian. 20x20 fam. rm. large sun-deck & patio. Taxes $434 Price $27,900. Chicago water. Open Hse 14214 So. Parnell
849-9372	(112)
MALE HELP
EXCELLENT IMMEDIATE OPENINGS FOR
PRODUCTION ENGINEERS
Dynamic growth, expansion, diversification program by young aggressive company. Need bright imaginative plant engineers to manage and design, new plants for mass production of component housing systems. Need solid experience in this or related fields. Product would involve industrialized production of complete housing units. Require individual looking for responsibility, opportunity and challenge Please send complete resume, including salary requirements. Contact:
J. G. Rose, Vice President Allied Mortgage & Development Co., Inc.
P. O. Box 2835, Desoto Station Memphis, Tennessee 38102	(114)
“Kres. V visok kres zagori moja in Klemenova ljubezen,” je povzela Lenkina misel neokretnega gorjuškega Naca besedo in sama zamodrovala: “Nočem si še priznati, da ne zagori več kres. Samo — Če prav vem, bi se zjutraj še iz vsakega kre-sišča dalo izbrskati toliko žerjavice, da bi ne bilo treba kresati znova ognja, pa bi vseeno planil plamen visoko pod nebo. Kdor bi pa pod noč na dan Janeza Krstnika razbrskaval kresišče, bi pa izpod pepela komaj v vsakem stotem izgrebel še toliko žerjavice, oa bi ne bilo treba znova kresati ognja. Prav tako je in nič drugače z mano in s Klemenom.”
Zunaj je bilo še vedno vse tiho. Celo iz kuhinje so vsi odšli in se ni nihče oglasil. Kakor bi bil ves svet izumrl, njo pa samo pustil živeti, da čaka sodnega dneva.
“Na, spet sem se zmotila.” Začela je šteti: “Dvanajst, trinajst, štirinajst — Spet narobe.” Jezno je potegnila jekleno pletilko iz kamp in četrtič začela podirati rdečo nogavico.
Lenki se je v glavi kakor zavrtelo: menda me res iz onstranskega sveta opominja Klemen, da mi drugega ne ostane, kakor da zapojem tisto:
“Oblekla bom črni gvant, saj bil je to moj fant, ki v grobu leži.”
(Dalje prihodnjič)
JI teSTfr’ liman	JN Ih1 4f	U nptijs. STšlfJ
|L8 [9JilO iBlMiinl	11 18	J2[Š]14 19120II21
		
KOLEDAR
društvenih
prireditev
dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
5.	— SDD na Recher Avenue
praznuje 50-letnicc obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ
društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11.	Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Podružnica št. 14 Slov.
ženske zveze priredi “card party”.
19. — Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
29. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ba St. Clairu.
NOVEMBER 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana .ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
JUNIJ
15. — V SDD na Recher Avenue
balincarska tekma Začetek ob enih popoldne.
15. — Otvoritev Slovenske pristave.
15.	— Otvoritev Zelene doline. 15 — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na RW 30-Town of Norway.
22. — Piknik H. Lobetovega spominskega sklada združen z odprtjem nove dvorane na Slovenski pristavi.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
9.	— Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
6. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
13. — Slovenska pristava priredi piknik.
16.	— Klub slov. upokojencev
za Holmes Avenue oKrožje priredi piknik na nov:h prostorih ADZ parka v LeRoyju.
20. — Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
27. — Piknik v Zeleni dolini.
AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
3. — Korotan priredi piknik na
Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”.
6. — Federacija Klubov spov.
upokojencev ima piknik na farmi SNPJ.
10.	— DSPB Tabor priredi svoj prvi poletni piknik na Slovenski pristavi.
10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24. — V SDD na Recher Avenue
ob enih popoldne balincarska tekma.
23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
SEPTEMBER
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno
V blag spomin
ob drugi obletnici, odkar je za vedno zatisnila svoje blage oči naša ljubljena soproga, mati in stara mati
2 ' " pH
»SS
MARY FINK
ki je mirno v Gospodu zaspala dne 9. junija 1907
Umrla si nam, zlata mama, vedno dobra, ljubezniva.
V črni zemlji zdaj počivaš, a nisi ne ostala pozabljena.
Kako pozabit’ to gomi’.o, kjer Tvoje zlato spi srce, ki brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega dne!
Mirno spavaj, ljuba mamica, v življenju bila si odvzeta nam v naših srcih boš živela do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
Louis Fink, soprog Louis in Dr. Victor 1‘ink (Memphis, Tenn.) sinova Mary Schifler (Villa Park, Illinois), Josephine in Antoinette Kozel (Willowick, O.), hčere
Cleveland, O., 9. junija, 1969
V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE PREMINUL LJUBLJENI IN DRAGI SOPROG
Frank Planinc
ki je umrl 9. junija 1964
Ni minilo mi še dneva, ni minilo še noči, brez spominov mojih na Te, odkar zapustil si me Ti.
Žalujoča soproga
FRANCES PLANINC Cleveland, O. 9. junija 1969
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
"V
-Ilbs
PARMA SCHOOLS • JUNE 10th
“BACK THE SCHOOLS" COMMITTEE, Davo Forest, Chmn.
6078 Edgebrook Blvd., Parma Hts., O.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOiOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 15. junija I960 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ..........................
r
V BLAG SPOMIN
25. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME IN STARE MAME
Louise Koren
ki je izdihnila svojo blago dušo dne 9. junija 1944.
Preljuba naša mama mila. ko bi ljubezen govorila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila.
Še vedno žalujoči:
sin ALBIN
hčerka ANA LEMIRE v Kaliforniji | snaha CHRISTINE vnuk in vnukinji.
Cleveland, O., 9. junija 1969
NOVA ŠPORTNA ŠOLA — Slika kaže novo stavbo visoke šole za telesno vzgojo, prvo svoje vrste. Dijaki bodo v stavbi stanovali, se šolali in telovadili.