3554 AA OSREDNJA KNJI F' F', 1 2 6 PRIiviukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abo. postale I gruppo Lena 5(H) IIP Leto XXXIX. Št. 39 (11.455) TRST, četrtek, 17. februarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V DUHU USTALJENIH ODNOSOV ZA UTRJEVANJE PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA Zvezni tajnik za zunanje zadeve SFRJ Lazar Hojsov na uradnem obisku v Rimu Danes bo tudi sprejel delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji (Od našega poročevalca) RIM — Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Moj-'#v bo prispel danes na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Rim. ' teh dneh se bo razgovarjal z italijanskim zunanjim ministrom Co-lODibom, sprejela ga bosta predsednik republike Pertini in predsednik 'lade Fanfani, v soboto pa bo Mojsov obiskal Vatikan, kjer ga bosta sprejela papež Janez Pavel II. in jbžavni tajnik kardinal Casaroli. Ua»es popoldne bo Lazar Mojsov sprejel tudi delegacijo slovenske ttanjšine v Italiji. Današnji obisk Mojsova v Italiji s® uokvirja v bogate stike med o-bčma državama, ki so še zlasti v Zadnjih letih zadobili velike razsežnosti. 0 italijansko - jugoslovanskih od-nosih je l ilo že večkrat rečeno, da so odlično razvijajo in Ja so na najboljši ravni. Tudi na tem obisku bo Verjetno ta ocena potrjena. To se-'eda ne pomeni, da v odnosih med sosednjima državama ni problemov. ka. Poudariti je treba tudi velik delež, ki ga ima pri tej izmenjavi promet po tržaškem in goriskem avtonomnem računu, ki je v letu 1932 znašal kar 20 odstotkov celotne izmenjave med državama. To pa tudi potrjuje pomen, ki ga ima maloobmejni promet pri italijansko-ju-goslovanskih odnosih. V zvezi s tem bi še kazalo pripomniti, da bo predmet pogovorov med Colom bom in Mojsovom tudi vprašanje vpliva jugoslovanskih gospodarskih ukrepov na maloobmejni promet. Tolmačenja so tu različna, še zla- Tako je mogoče že ob tem obisku sti kar zadeva osebni maloobmejni Pričakovati odločilne premike v zve- ] promet, oziroma obveze, ki jih v 21 z nekaterimi odprtimi vprašanji, j zvezi s tem vsebuje videmski spo- 0 katerih je govor v osimskem spo- j razum. tozumu, niso pa še bila dokončno j BOJAN BREZIGAR rešena. To velja predvsem za vpra-sanje priznanja diplom. Novembra je minister Colombo, ob kon-cu svojega obiska v Beogradu, izra-upanje, da bo prišlo še pred koncem tistega leta do podpisa sporazuma o priznanju diplom. Očitno s® je pri tem nekaj zataknilo, ven-“ar pa kaže. da so premostili tudi zadnje težave in da bi moralo biti S? 'jprašanje. ki zadeva še zlasti številne pripadnike obeh manjšin i-‘alijanske v Jugoslaviji in slovenske v Daliji, v kratkem rešeno. . Problem, ki bi tudi terjal rešitve, vprašanje ribolova v Tržaškem zalivu. Tuči tu so v teku dolgotrajni8 Pogajanja in upali je. da bo 'Prasanje v obojestransko korist, v kratkem času rešeno. . vprašanje zase je seveda prosta hidustrijska cona. id jo predvidevajo osimski sporazumi. Na italijanski abjani je o tem problemu go voj že ®kaj let in že poleti 1980 je italijan-zunanji minister Colombo napo-®uai jugoslovanskemu zveznemu Jkretarju za zunanje zadeve Josipu /novcu nov dokument Italije v zve-J 8 tem vprašanjem. V Trstu so o em obširno razpravljali, izdelali so Udi precej podrobna stališča, prav ®ko so o tem očitno govorili v Ri-™!u: o čemer piiča tudi neki nedav 1 intervju posl. Andreottija. Obsta-"8 Predlog, da bi namesto ene indu-Jrijske cone na Krasu zgradili več teanjših con ob meji. 1 oleg tega bo seveda tudi tokrat sovor o slovenski manjšini v Italiji. Ie dejstvo, da bo Mojsov sprejel de-tegacijo Slovencev pred začetkom uradnega dela obiska, je zelo pomembno. saj bo pri razgovorih z "Pijanskimi predstavniki že natanč-seznanjen s potrebami in zahte-ami slovenske manjšine. Poleg te-jja Pa bo Mojsov nedvomno ponovil tališča z zahtevo po globalnem za-titnem zakonu, do sestave katerega "t°ra priti v sodelovanju z manjši-a° ter v skladu s črko in duhom Pfeambule in 8. člena osimskega P?razuma. Nobenega dvoma ni to-.J’ da bo vprašanje slovenske manj-'Jte tudi tokrat v ospredju italijan-- jugoslovanskih pogovorov, Končno pa bosta obe delegaciji ^»menili precejšnjo pozornost tudi Prašanju trgovinske izmenjave med »1'tovama. Kar zadeva te odnose je W . Poudariti, da se je v zadnjem v"* izmenjava izboljšala, kar zade-8 uravnovešenjt jugoslovanske trzinske bilance. V letu 1981 je Ju-sPslavija izvozom v Italijo pokri-va*a 71 odstotkov uvoza iz te drža-?• v lanskem letu pa se je ta stenj, dvignila na 79 odstotkov. Skup-a tegovska izmenjava je v letu 1982 »»šala 1.744,4 milijona dolarjev, 1 ja odstotka več kot v prejšnjem v »J. Zanimivo je. da je v letu 1982 _ P'i^'0' ia vi s prejšnjim letom ju-k slovanski izvoz narasel za 8 od- °lkov. uvoz pa padel za 2 odstot- PO ZADNJIH SKLEPIH ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA V BEOGRADU Nezadovoljstvo in ostre reakcije zaradi malenkostnih olajšav pri prehajanju meje Neizpolnjena pričakovanja slovenske manjšine, za katero je odprta meja življenjskega pomena - Ostre ocene deželne vlade, komunistične in demokristjanske stranke Zvezni izvršni svet Jugoslavije je — kot smo poročali včeraj — delno spremenil nekatere, lani oktobra sprejete ukrepe, ki se nanašajo na maloobmejni osebni promet in na depozite za prehod meje. Število prehodov v maloobmejnem prometu je določil na 12 na leto (prejšnji ulcrev jih je določal 5), pologa pa po novem ne bo treba plačevati Jugoslovanom, ki potujejo |--------—-—■—-— i na obisk k članom ožje družine, če i potnimi Usti. i imajo ti stalno bivališče v tujini, in Odprta meja predstavlja eno naj- če gre za mešane zakone. Prav talco ne bodo plačevali depozita Jugoslovani, ki se bodo udeleževali najrazličnejših zborovanj v obmejnih območjih. Neglede na to, da je besedilo, kot ga je posredovala jugoslovanska uradna agencija Tanjug nejasno tam, kjer govori o umešanih zakonito so spremembe, ki jih je sprejel izvršni svet v Beo-' gradu neznatne in niso izpolnile želja in pričakovanj Slovencev v Italiji. Želeli smo in po nekaterih zagotovilih tudi pričakovali, da bodo z novimi ukrepi odpravljene vse omejitve v maloobmejnem prometu, fci se je na naši meji v duhu medsebojnega sodelovanja tako uspešno razvijal, in da bodo sprejete pomembne olajšave v potovanjih s pomembnejših postavk našega manjšinskega življenja in življenja pre- pravljeni, so bila in so zato odraz naših vsakdanjih potreb. Nezadovoljstvo med Slovenci v Italiji je zdaj zato še tolilco večje, nič manjše pa ni tudi v tržaških političnih, gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih krogih kar izhaja iz nenavadno ostrih reakcij, ki jih prinašamo v naslednjem. Poročilo uradne agencije Tanjug bivalstva v obmejnem pasu. Ob njej ! res govori o tem, da ostanejo zdaj se je razvijalo zlasti bogato preta-! sprejeti ukrepi v veljavi najdlje do kanje na področju kulturnih, šport- j konca leta 1983, kar potrjuje nji-nih in rekreacijskih dejavnosti, po- hovo začasnost, prepričani pa smo, leg tega pa so se prek meje še | da bodo interesi slovenske narod-pred njenim današnjim definira-1 n ošine skupnosti v Italiji in vsega njem, zlasti pa še v času njene ' obmejnega prebivalstva morali na-najveije odprtosti, ustvarile in raz- i leteti na večie razumevanje izvršne-vile nove sorodstvene, prijateljske! ga sveta SFRJ in da bo še pred in vsakršne interesne vezi. Zaradi i koncem leta prišlo do nadaljnjih o-vsega tega je postala odprta meja lajšav oziroma da bodo odpravije-sestavni del vsakdanjega življenja obmejnega prebivalstva in zato smo tudi talco boleče občutili restriktivne ukrepe, ki so zarezali v tkivo obmejnega življenja. Pričalcovanja, da bodo zdaj ti ukrepi vsaj v maloobmejnem prometu popolnoma od- iiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiitiuiiiniiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiinniliiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VEČ KOT OSEMDESET TISOČ LJUDI NA VČERAJŠNJI POGREBNI SVEČANOSTI Turin se je z žalostjo poslovil od žrtev nedeljske tragedije v kinodvorani Statuto TURIN — Življenje v Turinu se I nosti, ki jih bo moralo sodstvo razje včeraj med pogrebno svečano-1 čistiti. st jo za žrtvami nedeljske tragedije I Medtem so v protinapad prešla v kinodvoi ani »Statuto* ustavilo. I tudi združenja upraviteljev kino-Preko 80 tisoč Turinčanov se je I dvoran, ki nasprotujejo trditvam, da zgrnilo pred stolnico, a vanjo so j so kinodvorane smrtne pasti. Pri-laliko stopili le sorodniki, najožji znavajo, da niso do sedaj oblasti prijatelji in oblasti. V osrednji la-! upoštevale dima, kar bodtf šbržkone dji skoraj ni bik) prostora za 45 j v bodoče storile, upravitelji pa se krst (svojci drugih 19 žrtev so se j bodo kot vedno prilagodili novim odločbi za zasebne pogrebe), v stol-j normam. Glede pomanjkljivosti, ki nico niso usneli spraviti niti vseh vencev in rož. Kot je dejal v svoji homiliji torinski nadškof kardinal Ballestrero: «Tu ni posmrtnih ostankov žrtev, tu je vse mesto, vsa država in ne samo, ker jo zastopajo oblasti, temveč ker so med žrtvami sinovi vseh krajev Italije.» Mesto imigracije, mesto protislovij, kamor se še vedno stekajo tokovi ljudi z Juga, ki upajo tu najti svoj vsakdanji kruli, je nemo sočustvovalo s svojci. Le za trenutek je večtisočglava množica spremenila svoje zadržanje, ko je ob koncu pogrebne svečanosti s solzami na očeh zapustil stolnico predsednik republike Pertini. Medtem pa prihajajo na mize preiskovalnih sodnikov prvi izidi analiz izvedencev. O vsebini teh poročil se je izvedelo bore malo. Sodstvo dosledno molči. Tako zadržanost opravičujejo časopisne vesti o domnevnih zamudah in nepravilnostih v prvih reševalnih posegih. Vsekakor je dokončno potrjeno, da je večina od 64 žrtev izgubila življenje zaradi zadušitve. Analize so potrdile do 50 odstotno prisotnost ogljikovega monoksida, v prihod njih urah bi morali tudi ugotoviti morebitno prisotnost cianidov in kloridov. ki naj bi jih sproščale obloge sedežev iz umetnih plastičnih mas. Trenutno ni še povsem jasno, če so bile obloge po predpisih, a kaže da so bile, saj niso gorele temveč le tlele. Pri tem pa je bil rezultat še hujši, kot če bi bile iz običajnega lesa. O vzrokih tragičnega požara se še vedno ne ve ničesar. Prav tako sodstvo molči o zasliševanju odgovornih v kinodvorani. Medtem pa so gasilci z ogorčenjem zanikali trditve, da bi zakrivili na pake pri nudenju pomoči. Vsekakor je v vsej zadevi še precej nejas- so jih varnostne sile ugotovile v razniii kinodvoranah, pa vsi trdijo, da velika večina kinodvoran spoštuje obstoječe protipožarne in varnostne norme. novno vzpostavitev olajšav iz videmskega sporazuma za prebivalstvo iz obmejnih območij. In to tudi, da ne bi osiromašili plodne tradicija odnosov z ite"jansko skupnostjo, ki živi v Jugoslaviji. Zaradi tega je deželna vlada naslovila nujen poziv zunanjemu ministru Cclcmbu. naj se med bližnjim srečanjem z jugoslovanskim zunanjim ministrom odločno obravnavajo tudi te negativne razmere med obema državama. Predsednik Co-melli je poslal, upoštevajoč enotno oceno deželnega odbora, ministru Celombu brzojavko in si je hkrati pridržal pravico neposrednega posega prj zunanjem ministrstvu. Novi ukrep jugoslovanske vlade — je poudarjeno v noti — se zdi v neskladju z določili videmskega sporazuma o obmejnem prometu, ki je bil pred kratkim obnovljen, bo povzročil nadaljnje, dokončne negativne posledice za krajevno gospodarstvo in ne upošteva upravičenih pričakovanj skupnosti, ki živijo na prizadetem območju. Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni pa je s svoje strani tolmačil zaskrbljenost deželnega odbora neposredno jugoslovanskemu generalnemu kcnzuiu v Trstu Dragu Mirošiču. Izjava Tonela (KPI) Tajnik tržaške avtonomne federacije KPI, Claudio Tonel je v zvezi z napovedanimi ukrepi jugoslovanske zvezne vlade glede mejnega prometa, izdal naslednjo izjavo: (Izraziti moram resnično začudenje nad odločitvami jugoslovanske zvezne vlade glede mejnega prometa. Menim, da so nezadostne in da ne odgovarjajo potrebam po ponovni vzpostavitvi odprte meje in razvojg maloobmejnega prometa. Prav tako se mi zdi. da niso ne vse omejitve v maloobmejnem prometu. Prav tako bodo čimprej potrebna podrobnejša pojasnila za kakšne sorodstvene odnose gre pri sedaj spreletih oln:"avah za prehod meje s potnimi listi. Reakcije dežele Blage omilitve, ki jih je jugoslovanski ZIS vnesel v drastične omejitve. sprejete oktobra lani glede prebodeš’ meje za jugoslovanske državljane, je deželni odbor Furlanije - Julijske krajine ocenil zelo negativno. S tem, da so ostali ne-soremenjeni ukrepi, ki močno pogo-jujeio prehod jugoslovanskih državljanov s potnimi listi in da so samo povišali od 5 na 12 število letnih prebodov za imetnike prepustnic, ki .jih predvideva videmski sporazum za mali obmehid promet, po mnenju deželne vlade v bistvu ne spreminja omejevalnih ukrepov jugoslovanskih oblasti: gre v bistvu za. potrditev oktobrskih ukrepov, poudarja deželni odbor, navzlic večkratnim zatrjevanjem, da so ukrepi začasni. Po mnenju dednega odbora jc : (jjja iZp0j njena pričakovanja 'narod* to v jasnem nasprotju z videmskim , nostnb) manjšin, ki živita v naših srorazmnem in prizadeva obmejne dveh državah ge Fosetej pa ve_ ^enjave. ki so se v zadnj.h de- ^ t(> za ita!ijansko narcdn0 manj. setletoh razvijale v obojestransko §ino „ Jugoslavijii ki se bo še gospodarsko korist m so bde ''Oseb- j nai;rej sl.ečevria s permanentnimi ■ težavami v odnosih z matičnim na- RIM — Včeraj popoldne je namestnik državnega pravdnika Do-menico Sica začel z zasliševanjem Azeglia Negrina. ki je obtožen političnega in vojaškega vohunjenja v prid Sovjetski zvezi. Zasliševanje poteka v zaporu «Regina Coeli». nega pomena tudi na splošnejši ravni sodelovanja med obmejnim prebivalstven. Negativna ocena deželnega idbo-ra o premajhni omilitvi jugoslovanskih ukrepov temelji, poleg na nepotrjeni začasnosti, tudi na dejstvu, da je bila dežela, s popolno podporo zunanjega ministrstva, od vsega začetka zahtevala, mimo večjih olajšav za prehode s potnimi Usti, po- RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA ZRN V KARLSRUHEJU Parlament v Bonnu razpuščen v skladu z ustavnimi določili Ustavni sodniki so s tem potrdili, da se bodo zvezne volitve 6. marca letos redno odvijale (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Predsednik drugega senata zveznega ustavnega sodišča v Karlsruheju je sporočil predsedniku Carstensu. zvezni vladi na čelu s kanclerjem Helmutom Kohlom in zahodnonemški javnosti razsodbo u-stavnega sodišča, ki pomeni, da je predsednik republike ravnal v skladu s členom 68 ustave, ko je na kanclerjev predlog razpustil parlament in razpisal zvezne volitve za 6. marec 1983. S tem so štirje poslanci Bundes-taga izgubili tožbo, ki so jo 25. januarja letos vložili proti predsedniku Carstensu, češ, da je bila njegova odločitev neustavna in so bili zaradi nje poslanci prikrajšani pri svojih pravicah in koristih. Ustavno sodišče je v dolgi obrazložitvi utemeljilo zavrnitev tožbe z argumentom, da je sklep o razpustitvi parlamenta, ali zavrnitev takega predloga, pretežno politična odločitev, ki je odvisna od dolžnostne presoje predsednika republike. Ta lah- OB RAZPRAVI O DAVČNEM ODLOKU Vladi je uspelo obiti misovsko obstrukcijo Ministrski svet predložil nov tekst, ki ga sestavlja samo šest členov ........................M.............................. Predstavniki ljubljanskega ga razvoja in poglabljanja j/Ka sodelovanja, ki je v sedanjih azmerai) še posebej pomembno. Golo so bili seznanjeni tudi s pripra-za tehnološko posodobljen,je ti-• Karne //n j()ustreznimi priprava JJ8 28 grafično in vsebinsko izpopol-ni ';v Primorskega dnevnika. “opoldne s« si ogledali prostore •»rodne in študijske knjižnice. (Foto M,,»ajnn). ko sprejme odločitev o razpustu parlamenta, če obstajajo ustavnopravni pogoji za to. Pogoj za razpust parlamenta po členu 68 je politično nestabilen položaj med kane lerjem in Bundestagom. Tak položaj nastane, če kancler ni gotov večine poslanskih glasov v Bun destagu. Toda kancler Kohl je dejansko imel večino v parlamentu in nezaupnica, ki jo je dobil iz lastnih vrst, je bila «pozitivna» oziroma skonstruirana, kot so trdili štirje poslanci v svoji tožbi, in potemtakem protiustavna. Po pojmovanju zveznega ustavnega sodišča ima kancler tudi to možnost, da postavi vprašanje zaupnice z namenom, da bi omogočil razpis novih volitev. Toda ta namen je utemeljen samo takrat, kadar nima več političnega jamstva, da bi še lahko naprej vladal spričo de janskega razmerja moči v Bundes-tagu. Malokdo je pričakoval, da bo zvezno ustavno sodišče ugodilo tožbi poslancev, toda vendarle je do danes visel nad volitvami temen oblak negotovosti. Zdaj je ta negotovost minila, ostale pa so druge negoto vosti. Ali bodo liberalci in zeleni prišli v Bundestag? Po neki novi anketi naj bi eni in drugi dobili vsak po šest odstotkov glasov na volitvah. Toda glavna negotovost tiči v vprašanju, ah bo iz volitev izšla nova in močna zvezna vlada, ki se bo lahko odločno lotila, nakopičenih 1 političnih, ekonomskih in varnostnih problemov, ali pa bo morala loviti negotove glasove «malih zaveznikov* in razmišljati o tem, ali bi bile kmalu potrebne spet nove volitve. BOŽIDAR PAHOR RIM — Vlada je včeraj z zvito petezo premaknila z mrtve točke razpravo, ki ta čas teče v poslanski zbornici o davčnem odloku (ta predvideva med drugim zvišanje prometne takse za avtomobile na diesel, takso na vžigalnike in glasbene stereo naprave). Kot znano so napovedali misovci obstrukcijo, ki pa je najbrž ne bodo mogli več uresničiti. Sedaj kaže, da bo po- radi njihovega nedoslednega zadržanja v obeh vejah parlamenta in zatrjuje, da je vladna večina enotna in odločna. rodom. Zahteve, ki smo jih pravočasno posredovali Zvezi komunistov S’o-venije — in ki so v tej organizaciji naletele na popolno razumevanje — stališča lokalnih uprav in deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine pa tudi naše vlade — očitno niso zadostovala za spremembo omejevalnih odlokov, kakršne je na samem začetku, s polnopravno samostojnostjo, sprejela jugoslovanska vlada in ki so se zdeli začasni, vsaj za maloobmejni promet. človeški, kulturni in družbeni odnesi se bedo torej še naprej srečevali z nenehnimi težavami. Predstavljajo pa pomemben del pozitivnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. za katere vendar želimo, da bd se razvijali s še večjo intenzivnostjo in na višji ravni, na znanstvenem, raziskovalnem in gospodarskem področju, v okviru vse pozitivnejšega mednarodnega sodelovanja.* Stališče tržaške KD Pokrajinsko tajništvo tržaške Krščanske demokracije je izrazilo presenečenje in razočaranje nad tako „. ,, ................ imenovano ^liberalizacijo* za ju- Skratka, ^opazovalci dobivajo vtis, goslovanske državljane v maloobmejnem prometu. da se je parlament znašel v skoraj brezizhodnem položaju. Vendar to je samo začetek, kajti treba bo spremeniti v zakon še devet zakonskih odlokov, ki so med decembrom in januarjem sestavili nov gospo- slanska zbornica odobrila odlok ko-j darski načrt, bolj znan ped nazi- nec tedna. O proceduralni plati o-I dloka ima vlada možnost zahtevati zaupnico, in sicer tako imenovano «tehnično zaupnico*: sinoči je bila namreč izredna seja ministrskega sveta, ki je pooblastil vlado, da se v vsakem trenutku lahko posluži tega orodja. Kaj si je pravzaprav vlada, ob zunanji podpori komunistov, »izmislila*? V bistvu gre za novi, veliko krajši tekst odloka: vsega skupaj sestavlja odlok šest členov, ki jih je vlada predložila pod obličjem temeljitih amandmajev, katere je o-brazložil finančni minister socialist Francesco Forte in objasnil njihov politični vidik oziroma težo. Sedaj bo obstrukcija misovcev zelo težavna, kajti ob odloku gre za bistveno drugačen tekst od tistega, za katerega je MSI najavil okrog tisoč popravkov, ki so prisilili vlado, da se odloči za neprekinjeno zasedanje poslanske zbornice. Po drugi strani pa je zašel v slepo ulico tudi senat, kjer je KPI predstavila okrog sto amandmajev na odlok o krajevni financi. Glede tega je tudi precej razprtij v sami večini, predvsem ob vprašanju dodatnega davka na stanovanja. Včeraj je Galloni v glasilu KD «L1 Popolo* polemiziral s komunisti za- vom «Fanfanijevi protikrizni ukrepi*. R. G. Če odločitev po eni strani sodi j med splošne ukrepe za zaščito ju-' goslovanskega gospodarstva, je prav tako očben njen negativen vpliv na celovite odnose med državama. Pred obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu. je tržaško tajništvo KD poseglo pri vladi. iitiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiTniiiiiiiiMiiiiiimiiiMMitmmiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiHmiiiiiiiitiiiB NA SREČANJU MED ARAFATOM IN GRLIČK0V0M Zahvala podpori SFRJ palestinskemu ljudstvu ALŽIR — Palestinski voditelj Jaser Arafat se je včeraj pogovarjal s članom predsedstva zvezne konference SZDU Aleksandrom Grličko-vom, ki vodi delegacijo SZDLJ hi CK ZKJ na zasedanju palestinskega na rodnega sveta. Arafat je poudaril, da PLO pripisuje velik pomen bližnjemu zasedanju neuvrščenih na vrhu in da pričakuje, da bodo posebno pozornost namenili reševanju palestinskega vprašanja. Stike med SF RJ in PLO sta sogovornika ocenila kot zelo dobre, Arafat pa je ob tej priložnosti izrekel zahvalo za podporo, ki jo Jugoslavija daje palestinskemu ljudstvu v boju za uresničitev njegovih zakonitih pravic. Predsednik izvršnega komiteja PLO Jaser Arafat je predsedstvu SFRJ poslal poslanico. Ta se nanaša na priprave na bližnjo 7. konferenco neuvrščenih držav na vrhu v Ne\v Delhiju in razpravo o palestinskem problemu na tem visokem srečanju. (dd) BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je na včerajšnji seji, ki jo je vodil dr. Anton Vratuša, sprejel podroben in ambiciozen program dela za leto 1983, sklepe o razmerah in gibanju kriminalitete v minulih dveh letih s posebnim ozirom na gospodarski kriminal in več novih zakonskih predpisov in aktov. PREDLOŽENI SO BILI DEŽELNEMU ODBORNIKU ZA INDUSTRIJO DE CARUJU Predlogi SDGZ o smotrni uporabi denarnih sredstev po zakonu 828 Pri vladnem komisariatu naj se ustanovi sklad za obnovo slovenskega gospodarstva (30 milijard lir), ki naj bi ga upravljali predstavniki naših strokovnih organizacij Slovensko deželno gospodarsko združenje predlaga ustanovitev posebnega Sklada za obnovo slovenskega gospodarstva, ki se še ni opomoglo po fašističnem obdobju in povojni diskriminaciji. Sklad bi pri vladnem komisariatu Furlanije - Julijske krajine upravljala komisija, ki bd jo sestavljali predstavniki slovenskih strokovnih organizacij. Fond bi bil rotacijskega značaja v višini 30 milijard lir za triletje. Namenjen bi bil spodbujanju proizvodnih dejavnosti malih in srednjih podjetij, posegom v kmetijstvu, gostinstvu, turizmu in distribuciji, raziskava v gospodarske smotre in a-nalizam možnosti obmejnega in mednarodnega sodelovanja. Tako piše v listini «Mnenje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za smotrno uporabo sredstev predvidenih z zakonom 828», ki jo je delegacija SDGZ včeraj izročila deželnemu odborniku za industrijo De Carliju in jo bo naša o-srednja gospodarska ustanova posredovala še predsedniku deželne vlade Comelliju ter deželnima odbornikoma za proračun in načrtovanje Coloniju in za trgovino ter obrt Bombenu. V listini so med drugim konkretni predlogi, kako omogočiti učinkovit razvoj obrtništva. Predloge je SDGZ sestavilo skupaj z obrtniškima organizacijama CGA in CNA, niso pa doslej naleteli ne pri pokrajinski upravi ne med političnimi silami na primeren posluh, kot ugotavlja sama pokrajinska komisija za obrtništvo v tiskovnem sporočilu. Komisija docela podpira pobudo CNA, CGA in SDGZ, ki priredijo v soboto, 19. t.m., ob 9.30 v tržaškem Avditoriju javno debato o temi «0-brtništvo - stvarnost in obveza v korist tržaškega gospodarstva*. Na prireditvi bo seveda izrecno govor o gori omenjenih predlogih, ki jih tudi navajamo. Prispevek za postopno znižanje cene delovne sile. Obrtnikom naj se nakažejo za vzdrževanje vajencev prispevek 400.000 lir za 13 me-sečnin za vsakega vajenca v prvem letu prakse. 300.000 lir v drugem letu in 150.000 lir v tretjem. Celotni izdatek bi za Trst znašal 12 milijard lir v treh letih. Podjetjem naj b- tudi dodelili prispevek za znižanje socialnih dajatev za mladince, ki bi jih podjetje po končanem vajeništvu ali poklicnem usposabljanju sprejelo v službo (veljal bi za prvih 6 mesecev službe). Za Trst bi to pomenilo strošek 3,6 mi liižrde lir, za povračilo stroškov bi poskrbel Konzorcij za jamstvo posojil. Novim obrtniškim pobudam (odprtje obrata ali njegova obnova) z'asti v umetnostni obrti in servisnih dejavnostih, v mestnem središču in kraških vaseh naj bi namenili glav niški prispevek 2 milijard lir za tri letje. Za nakup zemljišč v industrijski coni, ki so silno draga, bi obrtni škim podjetjem v triletju nakaza li 4 milijarde lir. Ustanovi naj se sklad za zniža n-e obresti za financiranje po tekočih računih, in to v višini 300 mi lijonov lir v triletju. Upravljal bi ga tržaški Konzorcij za jamstvo nad posojili. Pokrajinski komisiji za obrtništvo naj se za sestavo programov in študij v korist obrtništva nameni v triletju prispevek 150 milijonov lir. Slivensko deželno gospodarsko združenje nredlaga zatem še slede če specifične posege v prd obrtništva na Tržaškem in Goriškem: 1. prispevek 4 milijard lir za tri let.je občini Dolina za nakup in primarno urbanizacijo obrtne cone; 2. enkratni prispevek 500 milijo nov lir občini Sovodnje prav tako za cialne dejavnosti; 5. v Gorici uvesti enako politiko do obrtniških vajencev, kot v Trstu, kar bi zneslo 8 milijard lir za znižanje cene dela in 2,4 milijarde lir za omejitev izdatkov za socialne dajatve. Glede drugih gospodarskih dejavnosti na Tržaškem in Goriškem predlaga SDGZ zagon gostinstva in turizma z glavniškim prispevkom 5 milijard lir v triletju (za odprtje novih in obnovo obstoječih gostin-stev, za turistično ovrednotenje krajevnih značilnosti in za pospešitev zadružnega gostinstva). Prav tako 5 milijard lir glavniškega prispevka naj bi namenili racionalizaciji trgovskega omrežja s posebnim o-zirom na združevalne oblike pose- gov. Nazadnje naj bi šlo 400 milijonov lir Gozdni zadrugi na Padri-čah za vzdrževanje in izboljšavo gozdnih površin ter uresničitev načrta opremljenih zelenih površin v prid kmečkega turizma. Skupna vrednost finančnih posegov na Tržaškem in Goriškem bi tako dosegla 27,5 milijarde Ur za tržaško obrtništvo, 22,9 milijarde za specifične zahteve obrti in mahh podjetij, 10,4 miUjarde za posege v distribuciji in gostinstvu ter 30 milijard za Sklad za obnovo slovenskega gospodarstva. S temi sredstvi bi v prihodnjih treh letih u-stvariU kakih 800 novih delovnih mest (zlasti za mladino) in dali zagona, kot se končuje Ustina SDGZ, številnim vejam gospodarstva, (dg) V NOČI MED TORKOM IN SREDO FASISTI SPET OSKRUNILI SPOMENIK NOB NA PROSEKU Kdaj bodo varnostni organi vendarle prišli na sled tem provokatorjem? NA POBUDO NARODNE IN STUDIJSKE KNJIŽNICE Zanimivo predavanje prof. Anice Cevc o baročnem slikarstvu na Slovenskem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiittuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiikiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii* S PEPELNIČNO SREDO KONEC PUSTNEGA RAZVEDRILA Na podeželju in v mestu so se včeraj veselo poslovili od letošnjega pusta «Paket Marcora» kmalu zakonski osnutek Iz Rima je včeraj prišla vest, da je minister za industrijo Pan-dolfi sporazumno z nekaterimi ko’egi v Fanfanijevi vladi pripravil načrt za zakonski osnutek, ki predvideva vrsto olajšav za industrijski razvoj v tržaški pokrajini. Gre za takozvani »paket Marcora*. ki je bil že v preteklosti predmet razprav med . tržaškimi poUtičnimi silami, danes pa je toliko bolj aktualen ker predstavlja enega izmed »vozlov* za rešitev sedanje po-Utične krize na občini in na pokrajini. Te olajšave za tržaško industrijo, ki jih je prvi predlagal pokojni minister za industrijo Marcora, je nato osvojila Lista za Trst in jih uvrstila v svoj »tržaški paket*. Minister Pan-dolfi je o pripravi tega zakonskega osnutka obvestil bivšega tržaškega parlamentarca Belci ja. Na Kontovelu so zažgali pusta Na podeželju in v mestu so se včeraj dokončno posloviU od letošnjega pusta. Kot veleva običaj so mu v mnogih krajih pripravili ob njegovem slovesu res izjemne, šaljive in domiselne pogrebne Svečanosti, tako da so si z »žalnimi* o-bredi mnogokje še za 'en dah podaljšali pustno veselje. Na Kontovelu so letos spet obnovili običaj pustnega pogreba, ki je bil tokrat že štirinajsti po vrsti. Pustni podložniki so se še zadnjič poklonili kontovelskemu kralju šaljivcev (letos so mu nadeli ime Ber-toldo XIV.) v hiši žalosti v društveni gostilni na Kontovelu, nakar je pustni sprevod s proseško godbo na pihala na čelu odromal proti Proseku in nato k Žabji mlaki, kjer je dosegih slbvešrtošt svoj višek s sežiganjem pusta. Pogrebci, ki so vso žalno pot tolažili neutolažljivo vdovo Nježo Zeljetovo, so imeli letos pred sežiganjem še dodatno težavo, saj so morali predreti led. ki je PRI ŠTRAMARU ZA POTREBE INDUSTRIJSKIH OBRATOV Ustanova EZIT ima v načrtu gradnjo vodnega rezervoarja Stal bo milijardo lir m služil tudi stanovanjskim hišam Medtem ko se v dolini Oreha nadaljuje polaganje --odovodnih in plinskih cevi, skozi vatere bodo z vodo in zemeljskim plinom (metanom) o-skrbovali nove industrijske obrate na področju EZIT pa tudi stanovanjska naselja na območjih miljske in dolinske občine, je ustanova za industrijsko cono sprožila te dni novo pobudo. Njen izvršni odbor je sprejel sklep o razpisu natečaja za načrtovanje ter izgradnjo hidrorezer-voarja zmogljivosti 5.000 kubičnih metrov. Uresničili naj bi ga na pobočju Dolnjega monta (Monte d’Oro) pri štramaru, ki spada pod miljsko občino. Hranilnik, katerega izgradnja naj bi stala nad milijardo lir, naj bi dopolnil vodovodno mrežo, ki jo ravno sedaj urejujejo, in bi se vključil, kakor naglašajo pri ustanovi EZIT, v širši program infrastruktui name- njenih ponovnemu zagonu industrijskih dejavnosti v pokrajinskem merilu; program je znan s kraticami j AF1NO (Area Funzionale Industriale Noghere - Ospo). Vodstvo ustanove za industrijsko cono tudi poudarja, da bo z načrtovanim vodnim rezervoarjem, ki bo spočetka preskrbljal samo tovarne in delavnice znotraj cone EZIT, pozneje mogoče kriti tudi dobršen del vodnih potreb na območjih dolinske in miljske občine; pobuda bi tedaj zadobila. kot še pripominjajo pri omenjeni ustanovi, poleg gospodarskega še širši socialni pomen. primarno urbanizacijo obrtne cone; 3. prispevka v znesku 2 milijard lir Tržaškemu tehničnemu konzorciju in goriškemu Konzorciju Go-metal za uresničitev proizvodno -komercialne kooperacije z jugoslovanskimi podjetji in za raztegnitev obmejnega gospodarskega sodelova nja na konzorcialni ravni, ki ga SDGZ izrecno razvija in podpira (s prispevkom bi omenjena konzor cija v triletju razvila specifične dolgoročne proizvodne možnosti); 4. triletni prispevek 4 milijard lir kraški gorski skupnosti za ovrednotenje kraškega marmorja s poiska njem novih ležišč in marketinško raziskavo tržišča pa tudi z osnovanjem zametka predelovalne konzor- • Na sedežu časnikarskega krožka bo danes ob 17.30 okrogla miza na temo: »Preventiva v kardiologiji*. Vodil jo bo primarij kardiolog v tržaški bolnišnici prof. Fulvio Ca-merini. ponoči prekril mlako (včeraj zjutraj so namerili na Kontovelu 7 stopinj Celzija pod ničlo). Po opravljenem delu so lahko spustih pusta na nosilih v vodo, kjer so ga ob prisotnosti številne množice in v ritmu žalostinke proseške godbe tudi sežgali. Prav tako veselo je bilo včeraj v Šempolaju. Tu so imeli pusta kar tri dni na parah v «štalci Marinni*, včeraj pa so se prišli od njega poslovit predstavniki pustnih odborov drugih kraških vasi. Običajnim delegacijam iz Praprota, Prečnika in Trnovce so se letos pridružila še predstavništva iz Saleža Zgonika in Cerovelj. Proti večeru je bilo vzdušje v šempolaju z glasbo in petjem res izvrstno, in v takem veseljaš kem okviru je sinoči na vaškem trgu zgorel letošnji šempolajski pust. Pustno tradicijo so v teh dneh (po petnajstih letih presledka) obnovili tudi v Repniču. Pobuda je doživela neverjeten uspeh, saj je na dvodnevnem pustnem slavju sodelovala praktično vsa vas. V torek so se pustni veseljaki odpravili najprej po vasi in se zvečer zbrali na skupni večerji (kakih 50 oseb) v gostilni pri Batiču. Včeraj so pozdravili odhod pusta tako, cia' so ga s traktorjem odpeljali na zadnjo pot v B-iš^ke, na Prosek, v Gabrovec in Zgonik. Po povratku v Repnič so si pogrebci privoščili še malico (sad pustnega nabiranja po vasi) in nato pod večer pusta sežgali «pri Malnu* ob vhodu v vas. V Saležu so se tudi na spodoben način poslovili od pusta. Prizadevni zdravniki so mu skušali sicer na vsak način rešiti življenje, a jim ni uspelo. Predno so ga sežgali na trgu sredi vasi, so prebrali, kot je običaj, njegovo oporoko, nato pa so plameni tudi za letos «pobrali» pusta in s tem vsaj nekoliko segreli premraženo množico. V Mačkoljah se je začel pustni pogreb pri Pilu. Odtod je krenil sorevod po vaških ulicah snet do Pila. kjer so pusta sežgali. Po tem slovesu so se pogrebci zbrali v Sren.iski hiši, kjer so domačinke priDravile veliko frtalio z 200 jajci in klobasami, ki so jih bih nabrali v nedeljo med pobiranjem jedi po vasi. V Borštu so imeli pusta na parah v dvorani PD Slovenec, nakar so ga odvedli v sprevodu z godci na čelu po vasi do gostdne »Pri Leni*, kjer so ga za gostilno tudi sežgali. Včeraj se je končalo pustno slavje tudi v Škednju, kjer so «zganjali» pusta vse od prejšnjega četrtka. »Pokojnik* je ležal nekaj ur na parah sredi mestne četrti, nato pa so ga pogrebci prepeljali po škedenj-skih ulicah do travnika blizu livarne, kjer so ga sežgali. V roku enega tedna so fašisti v noči med torkom in sredo drugič oskrunil; proseški spomenik padlim za svobodo. Provokatorji so z običajnimi gesli in s podpisi pomazali pročelje spomenika in stilizirano o-beležje ob njem, njihovi pajdaši (morda pa gre za ene in iste čmu-he) pa so se prejšnji teden znesli tudi nad bližnjimi zidovi. Naj omenimo, da je bil spomenik na Proseku tudi lani aprila tarča podobnega «podviga», le da so takrat karabinjerji ob odločilni pomoči nekaterih mladih domačinov prijeli neofašistična mazača in ju prijavili sodstvu. Še danes pa ni nikomur znano kako se je sploh izteklo s to preiskavo. Ob takih podlih dejanjih pa je konec koncev vsaka beseda odveč. Ljudje so naveličani provokacij, ki se od časa do časa ponavljajo po naših vaseh in spet odločno pozivajo pristojne varnostne organe, da vendarle stopijo na prste fašističnim vandalom in vsem tistim, ki jih na ta ali oni način podpirajo. Oskrumbo spomenika je v zgodnjih jutranjih urah prva opazila skupina mladih vaščanov, ki je o zadevi takoj obvestila proseške karabinjerje in policijo. Na kraj so prišli tudi agenti Digosa. Preiskava se sedaj suka okrog nekega sumljivega avtomobila, ki so ga mladeniči opazili v bližini spomenika. V zvezi z mazaško akcijo na Proseku je tajništvo tržaške federacije KPI izdalo sporočilo, v katerem o-stro obsoja provokacijo in poziva vse pristojne organe naj vendarle zatrejo rovarjenje fašističnih tolp v našem mestu. Proseška sekcija VZPI - ANPI in mladinski krožek Prosek - Kontovel pa sta v zvezi z novo oskrumbo spomenika sklicala sestanek vseh vaških organizacij, ki bo drevi ob 20. uri na sedežu krožka v Kulturnem domu na Proseku. Včeraj je bilo v mali dvorani Kulturnega doma drugo predavanje iz ciklusa o zgodovini umetnosti, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Po prvem predavanju, ki je obravnavalo gotiko, je včeraj Anica Cevc, direktorica Narodne galerije v Ljubljani, govorila o baroku na Slovenskem. Predavanje je bilo opremljeno z diapozitivi. Barok se je pojavil v 17. stoletju, ko je zajela Evropo globoka družbena kriza. Zaradi razkola v katoliški cerkvi, ki ga je povzročilo protestantsko gibanje, zaradi 30-letne vojne in turške nevarnosti je bila Evropa razslojena. Ljudje so iskali varnost, bili so razdvojeni med spominom na renesančno razkošje in zavestjo o novih časih, ko je tudi sama cerkev silila ljudi k pokori in obsojala razkošje. Iz te razdvojenosti se rodi barok, ki združuje razkošje barv in form s hrepenenjem po božji milosti. Če se je barok v Evropi uveljavil v 17. stoletju, je dejala predavateljica, je Slovenija dočakala šele konec 17. in v začetku 18. stoletja, da se je barok razbohotil po njenih cerkvah in palačah. V 17. stoletju so naše dežele doživele vrhunec umetnosti z rezbarstvom. Simbol tega so lahko pozlačeni oltarji, ki so pravi mali gledališki odri. Rezbarstvo se v njih združi s slikarstvom. Značilna je razgibanost v figurah, ki napolnijo ploskev. Gradovi se spreminjajo v prijetna bivališča, dvorane so bogate z dekoracijami. V osnovi se te dekoracije umikajo mojstrskim delom iz 17. stoletja. Osrednja osebnost tega časa je Janez Valvazor, je poudarila Anica Cevc, ki je prepotoval vso Slovenijo in tu uveljavil severne umetni- HiutimimHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiniifiiiiiiimiliftfiiitifiiiiiimiiiiiiiliitmiiHiHiimHmnimmm IZDELKI JI TREBA IZROČm DO 3. MAJA ZANIMIV PISMENI NATEČAJ DSMO: NEKDANJI POKLICI NAŠIH LJUDI» Namenjen je učencem in dijakom slovenskih šol Društvo Slovencev miljske občine razpisuje tudi letos pismeni natečaj za učence in dijake slovenskih šol iz miljske občine o podatkih, spominih. dejavnostih, načinu življenja, orodja, noš in navad naših ljudi v preteklosti. Naslov letošnje pismene naloge je »Nekdanji poklici naših ljudi*. Naloga je primerna za vse naše učence in dijake od 3. razreda osnovne šole naprej. 1. Nalogo lahko napiše posameznik ali skupina in lahko zajame največ dve do tri takšne poklice, ki jih ni več, z vsemi značilnostmi orodja, delavnice in spretnosti. Razvidno naj bi bilo kako je bil poklic koristen; no "inTrednlo‘šolo, ‘^Izvršeno in potreben, kje in kako se je vršil. K pismenemu izdelku priporočamo tudi primerno risbo. Pri opisu poklica lahko učenci in dijaki dodajo tu- , ., ,, di kako veselo dogodivščino ali pa'Jene ^ Pros onh Veselice m potem tudi nesrečo, ki bi pojasnjevala seXTll^LV Drsiva, značaj naših ljudi in njihovo gledanje na poklic. Zbrano orodje, ki ga ni več dobiti, ali je zelo redko, dobi posebno priznanje in bo shranjeno v zbirki Društva. 2. Izdelke naj izročijo' učenci ali njihovi starši svojemu razredniku ali zastopniku Društva, dijaki srednjih šol pa zastopniku Društva mladinske glasbene skupine ali odboru, ki se sestaja na sedežu Društva, Ul. D’Annunzio 62 v Miljah vsak torek, ob 20. uri.' Zadnji rok za izročitev izdelkov je določen za 3. maja, od 16. do 17. ure na sedežu Društva (lahko tudi v vrtcu in šoli). Komisija za pregled in ocenjevanje izdelkov se bo sestala od 6. do 10. maja v popoldanskih urah na sedežu Društva. Komisija bo sestavljena takole: en zastopnik Društva, en zastopnik učiteljev, en zastopnik staršev, po en zastopnik mladinskih listov, po možnosti priznana osebnost domačega mladinskega slovstva. Predsedoval bo zastopnik odbora Društva. 3. Razglasitev in nagrajevanje treh najboljših izdelkov, ločeno za osnov- letni Veselici, predvidoma 28. maja t.l. Vsi izdelki in zbirke bodo razstav- ške tendence. Letnica njegove smf-ti (leta 1693) sovpada z letnico rojstva Academie Operosorum. Ta f-združevala ljudi, ki pa so se obračali na Italijo. To je proti baroka. Ljubljana je tekmovala z Benetkami in je hotela postati mali Rt*®-Bistvo novega slikarstva je predvsem v ^iluzionizmu*, ki obstoji * tem, da se s slikarskimi sredstvi ^podaljšuje* arhitekturo, tako da imaš občutek, da se oboki in af' kade vzpenjajo. Kar je Acadernta pomenila za Kranjsko, je za Star jersko pomenila družina Attems, ki je podpirala umetnike. Okrog teta 1720 so se v Ljubljani pojavili Jelovšek, Mecinger in Bergant, ki so preplavili Slovenijo s svojimi slikami. V Lehringerju pa se pojavil0 že znaki neoklasicizma. V teh avtorjih preidemo od baroka, ki no51 v sebi znake renesanse z naturalističnimi in grotesknimi prvinam in se preusmerja v neoklasicizem. (bg) Nagrajene izdelke bo Društvo poslalo v objavo mladinskim listom kot sta Galeb in Pastirček pa tudi ostalim nodobnim izdajam, po možnosti tudi v matični domovini. 4. Pritožbe zoper sklepe komisije ne bodo sprejete.'Vse morebitne'pripombe pa bo Društvo upoštevalo pri naslednjih natečajih. • V ponedeljek ob 19.30 se bo na sedežu občinske izpostave v Ul. Ca-p-in 18, sestal rajonski svet za Sv. Jakob. •iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiufftiiinimiminuiiiiiMiiHiiiMiiiniiitTiiniimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiii MED NJIMI SO ŠTIRJE TRŽAČANI Pet oseb je v koronejskem zaporu zaradi preprodaje ukradenih avtov Vozila, ki so bila ukradena v okolici Milana, so zelo dovršeno opremili s tablicami in dokumenti uničenih avtomobilov - Policija zaplenila dva mercedesa, ilfetto in golf diesel Po nalogu namestnika državnega I Conte* v Ul. Baiamonti 48, Pezzot tožilca Roberta Staffe je policija | pa se udejstvuje v trgovanju z av- aretirala v soboto pet oseb, ki so obtožene preprodaje ukradenih avtomobilov. Gre za 43-letnega Gior gia Medizza iz Ul. dello Seoglio 50. za 47-letnega Giorgia Muleja iz Trebč 24, za 30-letnega Gabrieleja Benedettija iz Ul. Coalutti 12, za 28-letnega Fulvia Contija iz Ul. Pic-cardi 19 in za 34-letnega Giannija Sergia Pezzota iz Casarse blizu Por denona. Medizza je lastnik avtosa Ionske prodajalne v Ul. Romagna 6, Mule je lastnik vozila za vleko poškodovanih in pokvarjenih avto mobilov, Benedetti je lastnik garaže v Ul. Combi 19. Conte je lastnik avtosalonske prodajalne »Fiat m ŠE ZNANO KDAJ JO BODO POPRU VPRAŠANJE KATINARSKE BOLNICE TUDI DREVI NA SKUPŠČINI KZE Obširen dnevni red - Zamenjave svetovalcev Glavna skupščina krajevne zdrav stvene enote se bo sestala drevi, ob 18.30, ponovno se bo sestala čez teden dni ob isti uri. Dnevni red današnje seje pred videva sporočila predsednika Se-gattija, odgovore na vprašanja in interpelacije ter razpravo o resoluciji KPI o socioskrbstvenih službah. Poleg tega je predvidena tudi zamenjava treh svetovalcev glavne skupščine: Gennarijeve (zamenjal jo bo Križman), Stanich - Malutto-ve (zamenjal jo bo Boris Štrekelj) ter Bouqueta (zamenjal ga bo Di mnig) ter razprava o drugih tekočih zadevah upravnega značaja, med katerimi je v ospredju vrsta vprašanj, ki so povezana s katinar sko bolnišnico. Ni izključeno, da bo predsednik skupščine Segatti med svojimi sporočili govoril tudi o terminu, v katerem bi morali katinarsko bolnišnico odpreti. S tem v zvezi pa gre dodati, da je vprašanje novega or-ganika vse prej kot blizu rešitve. Na pogovoru med predsednikom KZE in deželnim odbornikom za zdravstvo, ni prišlo do bistvenih novosti glede tega vprašanja; deželni odbornik je le potrdil, da bo še naprej »pritiskal* na vsedržavni zdravstveni svet, da bi sprejel ustrezni sklep. Sicer pa manjkajo tudi garancije, da bi dežela lahko sprožila postopek, v pričakovanju na sklep iz Rima, za sprejem v službo novega osebja. V tej luči je torej odprtje kati-narske bolnišnice zelo oddaljeno. Neizbežno je, da bo predvideni ter min zdrknil na jesen; nova bolnišnica, ki je že pripravljena za spre jem bolnikom pa medtem, ker je prazna, stane približno dve milijardi lir letno. • Občinska uprava bo označila dva nova prehoda za pešce v Ul. Vero-nese: prvega v višini križišča z Ul. S. Giacomo in Monte in Ul. Frausin, drugega pa v višini križišča z Ul. Vespucci. Označila bo tudi prehod za pešce v Ul. Vespucci, v višini križišča z Ul. Veronese. Pismo uredništvu PORZUS JE PORČINJ Cenjeno uredništvo! Tudi podpisani sem naročnik prevodov deželnega Uradnega vestnika in sem seveda v našem dnevniku prebral vse upravičene očitke zaradi izhajanja z zamudo. Toda moram vaše grajanje deželnega ti skovnega urada nekoliko omiliti. Včeraj 3. t.m., sem namreč prejel «prevode» kar štirih številk vestnika, in sicer od 12., 15., 18. in 20. januarja 1983. V teh številkah pa so objavljeni, žal samo naslovi kar 29 odlokov predsednika dežel nega odbora in sedmih deželnih zakonov. Saj je sicer res. da večina teh zakonov in odlokov ne zadeva naše narodnostno mešane občine in da zato prevodi njihovih besedil niso ravno nujno potrebni. Vendar pa .je hkrati tudi res, da bi tiskovni urad vsekakor moral objaviti prevode celotnih besedi) vsaj dveh izmed omenjenih sedmih deželnih zakonov, in sicer: deželni zakon z dne 10. januarja 1983 štev. 2: »Deželni posegi za zgodovinska središča* in deželni zakon z dne 18. januarja 1983 štev. 3 »Deželni posegi za zaščito in ovrednotenje tamarjev v Porzusu*. Porzus je namreč Porčin.j, ki je slovenska vas v narodnostno me šani občini Ahten - Attimis v Beneški Sloveniji. Deželna zgodovinska središča pa zanimajo seveda poleg večinskega naroda tudi nas. Glede slovenskih krajevnih imen v deželi svetujem prevajalcem Uradnega vestnika, naj dosledno uporabljajo tista, ki .jih vsebuje temeljita Čermeljeva brošura «Tr žaško ožemi,je ter Goriška in Videmska pokrajina* iz davnega leta 1958, saj se od takrat niso svojevoljno spremenila. Trst, 4. februarja 1983, S spoštovanjem S. R. » • » PRIPOMBA UREDNIŠTVA: - Po prejemu gornjega pisma smo prejeli še prevode Uradnega vestnika od 24. in 26. januarja t.l. m ugotovili, da so prevedeni in objavljeni samo naslovi — zopet brez ustreznih besedil — odlokov ravnatelja službe za razlastitve, ki zadevajo razlastitve pri tržaškem Sv. Ivanu in Fernetičih ter v obcinan Grmek, Šentlenart, Fojda in Tipana. Prav tako so prevedeni samo naslovi brez besedil deželnega zakona o »posegu v korist kmetijstva» štev. 9/62 in posegih glede oparkov in kraiimike zaščite» štev. 11/83. — Manjka tudi besedilo državnega zakona od decembra 1982 o «refinanciranju zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov*. tomobili. Vsi naj bi, kot rečeno, preprodajali ukradene avtomobile, Medizza in Mule pa sta tudi obtožena, da sta organizirala kriminalno dejavnost, s katero sta uvajala na trg ukradene avtomobile. Polici ia je prišla do tega odkritja potem, ko je že dolgo sledila Mediz-zovi dejavnosti. Njegovo ime so namreč agenti že srečali, ko so v preteklosti prijeli druge tržaške preprodajalce ukradenih avtomobilov. Tokrat je sam padel v past, ko so agenti prometne policije u-stavili sumljiv mercedes z registrsko tablico iz Trevisa. Stekla je zelo težka preiskava, v kateri so policisti ugotovili marsikaj. Zaenkrat so aretirali peterico, zaplenili so — poleg merecedesa iz Trevisa — tudi še golf diesel, alfeto in mercedes 300 d, vse pa kaže, da je preiskava v polnem teku in da bodo kmalu novosti. Avtomobili, ki so jih preprodajali na Tržaškem, so bili vsi ukradeni na področju okrog Milana. Nanje so »visoko specializirane* osebe, katerih ime še ni znano, pritrdili originalne registrske tablice avtomobilov, ki so jih odpeljali na odpad, a tega niso javili odgovornemu u-radu. Ukradene avtomobile so o-premili tudi z originalnimi dokumenti, tako da bi bilo se za izvedenca težko opaziti nepravilnosti. Za marsikateri avtomobil so obto ženci tudi izjavili, da so izgubili originalni dokument in ko so dobili novega je izgledalo, kot da je imel avtomobil le enega lastnika. Policija skuša sedaj ugotoviti, kako so avtomobili prišli v Trst. kdo jih je naročal in koliko je sploh še avtomobilov takega izvora. Trenutno pregledujejo namreč dvajset vozil, ki so v zvezi z dejavnostjo Giorgia Medizze. Sodstvo pa mora pojasniti vlogo vseh petih aretirancev, med katerimi so, kot kaže, imeli Benedetti, Conte in Pezzot bolj obrobno vlogo. Černelič bo obiskal Modiana in SDGZ Predsednik trgovinske zbornice Modiano bo danes sprejel pred- sednika Gospodarske zbornice Hr-vatske Černeliča. Le ta bo jutri, 18. t.m., ob 12. uri opravil vljudnostni obisk tudi pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Povišanje davkov za javno propagando Tržaška občinska uprava obvešča, da je pokrajinski nadzorniški odbor sprejel sklep občine, ki predvideva 30-odstotno povišanje davkov za javno propagando in to s prvega januarja. Zavezanci lahko poravnajo dolg v dveh mesecih in sicer do 2. aprila pri okencih AGIAP ali nakažejo denar na poštni tekoči račun štev. 19485274. Pred podražitvijo mleka in vozovnic Pokrajinsko tajništvo UIL je zah-tevalo od tržaške občinske uprave-od podjetja ACT in od odbora ?® cene na prefekturi, naj prepreči]0-da bi morebitno višanje cen bi*' ga in storitvam v tekočem letu P®' kosilo predvideno stopnjo 13 odst«' kov. Občina in ACT nameravata namreč marca podražiti avtobusne vozovnice za 100 lir ali 33,33 odstotka od 300 do 400 lir. Z druge strani naj bi se cena mleka v nadrobni prodaji povzpela od zdajšnjih n™ do 910 lir, to je kar za 15,18 o® sto v samih šestih mesecih. V beh primerih bodo zopet najbolj Prl' zadeti nepremožni sloji in upokojenci, torej tisti, ki naj bi jih bu® treba v smislu sporazuma o dela najprej zaščititi pred draginj® in inflacijo. Seja občinskega sveta v Miljah Jutri, 18. februarja, ob 18.30 bo izredna seja občinskega sveta v Miljah. Med drugim bo govor o povišanju tarif za vzdrževanje kanalizacije in protionesnaževalnih naprav, o nakupu vrta pred gradom, o književni nagradi Miljski lev in o mladinskih gledaliških predstavah na trgu. 9 Občinska uprava bo označila parkirišče za motorna kolesa vzdolž Ul. Veronese na strani lihih hišnih številk; drugih 23 parkirnih mest za motorna kolesa bo v isti ulici označila na odseku pred hišno številko 4. Predpisi za posvojitev mladoletnih s tujim državljanstvom Mladoletni s tujim državljanstvo®-ki bi jih italijanski državljani ra® posvojili, morajo imeti ob vstopu * Italijo posebni vizum. Izdajajo 8® italijanski diplomatski uradi po jemu dovoljenja za posvojitev, ** ga izdajo odgovorni organi države-v kateri živi mladoletni. ItalijansP državljani morajo predložiti prošnjo za vizum (na kolkovanem papifJu' ministrstvu za zunanje zadeve ah ministrstvu za notranje zadeve. Položiti morajo tudi originalno poročilo sedišča za mladoletne, ki potrjuje, da so izpolnjeni pogoji zakona 312/2 civilnega zakonika. Dežela je odobrila proračun IRFoP Deželni odbor je odobril proračuP deželnega inštituta za poklicno u' sposabljanje IRFoP, ki predvidev* med drugim okrepitev izobraževalnih služb z gradnjo novih prostorov in ureditev staleža 120 uslužbencem. V učnem letu 1982/83 Prl' reja inštitut nad 140 tečajev, ki ?• jih udeležuje okrog 3.000 mladih-Tem so na voljo tudi audiovizuel' na sredstva in psihopedagoska služba. Inštitut bo še nadalje razvijal dejavnost usmerjanja šolske ®la' dine k najbolj primernim poklice®-za kar bo deželna uprava nakazal* 600 milijonov lir. Jutri v prosto-ih SDGZ Boris Zidarič o omejitvenih ukrepih SFRJ V prostorih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (U*-Cicerone 8) bo jutri zvečer, 18. bruarja. predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu dr. Bo-ris Zidarič predaval o stabilizacijskih ukrepih v gospodarstvu nase matične domovine ter o njihove® vplivu na zunanjo trgovino. Začetek ob 18, uri. Ob smrti bivšega partizane PeP*' ja Ugrina izreka iskreno sožalje ženi in hčerkama sekcija VZPI-ANPI Domjo. Ob osmi obletnici smrti Darka Maverja se ga spominjajo SVOJCI Boljunec, Trst, 17. februarja 1983 17. 2. 1978 17. 2. 1983 Ob sedmi obletnici smrti dragega MARČELA SIEGE se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Trst, 17. februarja 1983 GORIŠKI DNEVNIK Gledališča SSG Trst . Matjaž Kmecl Mutasti »•V V soboto, 19. februarja, ob j' m 19-30 na Tednu slovenske dra-me v Kranju. VERDI Danes ob 20. uri peta predstava orodinove opere «Knez Igor*. Di-ngent Oskar Danon, režiser Mladen oablič. Red H. ROSSETT1 DaneSi 17. t.m., ob 20.30, red če-r gostuje Stalno gledališče iz ®ove z delom Oliverja Goldsmitha p.‘e* Por conquistar si sottomette*. eziser Marco Sciaccalunga. V abon-maju odrezek št. 6. AVDITORIJ Lim?eS ob 20-30 PODREKO VE oTKE predstavijo «Lunin svet* n ® Goldonija. Glasba: Joseph aydn in Silvio Don ati. V abonma-°°rezek štev. 10. Rezervacije pri «'avni blagajni. primorsko dramsko gledališče Danes, 17. t.m., ob 20. uri abonma ' Petek A in izven: Peter Turrini: v in Marija*, «Lov na podgane* ^ dvorani Kulturnega doma v CANKARJEV DOM - LJUBIJANA “Prejemna dvorana Do 8. marca: Razstava — Kultur-^ dragotine Slovenije, preddverje D° 20. februarja: Razstava — Pre-Krži' 'n ilustraciji Tomaža {!• Preddverje Danes, 17. t.m., ob 17. uri: otvo-tev razstave Slovenske bibliograf-Ske idaje. pelika dvorana Danes, 17, t.m.. ob 19.30: David urray Quartet — ameriški črnski ansambel. Jutri, 18. t.m., ob 19.30: Simfonični rkester slovenske filharmonije — ra6ci abonma in izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni r'an*5arieveSa dor .a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od ■ do li. jn otj ig do 20. ure, ob °ootah od 9. do 11. ure in pred pri-etkom predstave. SLOVENSKO stalno GLEDALIŠČE V TRSTU AVGUST STRINDBERG SMRTNI PLES Režija: GEORGU PARO jutri, 18. februarja 1983, ob 16. uri — abonma red J Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in Kmečka zveza priredita jutri, 18. februarja, ob 18.30 v domu A. Sirk v Križu predavanje na temo VARSTVO BRESKEV IN HRUŠK pred boleznimi in škodljivci Predaval bo fitopatolog ing. Gabrijel Seljak. Vljudno vabljeni Koncerti Glasbena matica Trst. Sezona 1982/83 6. abonmajski koncert v soboto, 19. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, simfonični orkester slovenske filharmonije. Di rigent: Milan Horvat, solista: Aleksander Rojc, klavir; Marjana Lipovšek, mezzo sopran. Na sporedu: Franck, Lipovšek, Prokofjev. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan MAJA ZONTA. Vse najboljše ji želijo Nadja, Mitja in Tiorgio aPPella Underground 20.30 Retrospektiva Oskarja Fischingerja, uči-telja abstraktnega filma, hston 8.30 in ob 11. uri «Excali-hur* _ Film za šole. Rezervacije na tel. 741093. Ob 16.30 «Le ere-ditiere*. Režija Marta Meszaros. 16 00 «Executor*. W. Prince, K. Klinski. azionale 16.00 «Spetais». Prepovedan mladini pod 14. letom. Wattacielo 16.00—22.15 «l/extrater-festre* Film za vsakogar. ®nice 16.30 «11 tempo delle mele M ‘ v Mladinski film. ■gnon 15.30 «Victor Victoria*. Film ,*a vsakogar. "pdrarnmatico 15.00—22.00 «Profe-sione P... atrice*. Prepovedan mla-.dini pod 18. letom. anr?ra 16.00 «1 banditi del tempo*. aPitol 16.30 «Sogni mostruosamen-r ,e Proibiti*. Paolo Villaggio. •J^allo Danes počitek. Jutri ob «j] tempo delle mele II.». "l°derno 15.30-22.00 «Amici miei II*. *dio 15.30 «Odi sex - L’impero dei sunsK. Prepovedan mladini pod Vil, !et°m. 1 *°rio Veneto 16.30 Luče rossa: «Sesso nero*. Prepovedan mladini I M 18. letom. "jniere 16.00 «L'amico americano*. uilm 7.a vsakogar. Razstave ' galeriji »Rettori - Tribbio 2» 2®0_v soboto, 19. t.m.. ob 18. uri ^Prli retrospektivno razstavo pred , err|i leti umrlega tržaškega slika Renata Danea. Razstava bo tra a do 4. marca. Včeraj-danes °anes, ČETRTEK, 17. februarja SILVIN nnce vzide ob 7.05 in zatone ob -33 — Dolžina dneva 10.28 — Lu-a vzide h 9.20 in zatone ob 22.11. Jutri, PETEK, 18. februarja DRAGOSLAVA ''■‘'»e včeraj: najvišja tempevatu-6-1 stopinje najnižja minus 3, ob dri 0 stopinj, zračni tlak 1024.4 d Pada, veter 19 km na uro vzhodih - severovzhodnik s sunki do 23 ■ rn na uro, vlaga 38 odstotna, nebo |asno, morje razgibano, temperatu-a Diorja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI -RODili so SE: Peter Ferluga, , lchela Riva. Matteo Bolcich, An rea Fatutta, Mario Dussi. pMRLl SO: 76-letna Antonia Ma-»'ižza vd. Ferconi, 89 letni Francema Danieli, 62 letna Vita Luccarelli Dussi, 77-letni Edoardo Pizziga, p'*etna Carla Krajner, 91-letna Ida ^achor vd Rustja, 92 letna Giustina n°li, 87 letna Maria Carlini vd. Le-snani, 75-letni Giuseppe Gandrus, 72-n,.n' Mario Cramestetter, 60-letni pdviero Visintin, 72 letna Vittoria pdsciani vd. Fantini, 83-letna Maria 'ahuta vd. Segulin, 59-letni Mario 1 adle, 70-letni Luigi Clericuzzo, 61-Alberto Ziderig, 68-letni Italo Naša kolegica Palmira Puntar je postala srečna mamica, čisto novega in prvorojenega sina MARKA Marku in staršema želijo vse najboljše kolegice in kolegi podjetja IRET Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje vabi v nedeljo 20. t.m., vse člane in prijatelje, da se udeležijo koncerta mešanega pevskega zbora M. Kogoj. Pričetek ob 17. uri. KD Ivan Cankar. Jutri. 18. februarja. ob 20. uri v Ul. Montecchi 6/IV gostujejo dijaki slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek s Prešernovo proslavo posvečeno kulturi Beneške Slovenije. Jutri, 18. februarja, bo ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah glasbeni večer. Igral bo kitarist Igor Starc. Vabi KD Primorec. SKD Ivan Grbec priredi v soboto, 19. februarja, ob 17. uri v društvenih prostorih mladinski film «Sreča na vrvici*.- Vabljeni so tudi odrasli. Mladinska gledališka skupina KD Vesna bo v soboto. 19.2.. ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu, uprizorila delo R. Queneuja «Vaje v slogu*. Režija M- Sosič. Ponovitev 20.2. ob 17.30. Amaterski oder Jaka Štoka vabi na ponovitev igre «čuk v nebesih*, v nedeljo, 20. februarja, ob 17.30. na Kontovelu. Izkupiček je namenjen popravilu kontovelske dvorane. KD Slovan - Padriče sklicuje redni občni zbor v sredo, 23. febru arja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve in razno. Razna obvestila SKD Tabor obvešča, da bo v nedeljo, 20. t.m., ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostovala dramska skupina «F. Prešeren* iz Boljunca z veseloigro «P’sud je Tpu. narljpše jt doma*. Tekst in režija Tatjana Terco. Dežela povišala svoj delniški delež pri družbi Informatica Deželna uprava namerava povišati za 300 milijonov lir svoj delniški delež pri družbi «Informatica Friu-li - Venezia Giulia*. To v bistvu predvideva zakonski osnutek, ki ga je deželni odbor odobril na predlog odbornika za finance Zanfagninija. Ukrep je bdi sprejet zaradi služb, ki jih deželi nudi clnformatica* in ker se je dejavnost te družbe zelo razširila. Pri družbi je sedaj zaposlenih okrog 250 visoko kvalificiranih uslužbencev, od katerih so jih 30 v službo sprejeli v teku lanskega leta. Povečanje njene dejavnosti sovpada z razširitvijo operativnega prostora, v katerega sodi tudi namestitev laboratorija za informatiko «software» v okviru Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje na Padričah. TISKOVNA KONFERENCA VITALCANTIERIJU V TRŽIČU Vlada ni izpolnila lanske obljube naložbah v lad jedel niško industrijo Sindikalno delegacijo, ki bo v petek odšla v Rim, bo spremljalo tudi okoli 100 delavcev iz Tržiča in Trsta Alpe-Jadran: Vrsta srečanj o načrtih Smernice, po katerih namerava dežela Furlanija . Julijske krajina delovati v dveletnem obdobju, ko predseduje skupnosti Alpe - Jadran, so bile osrednja tema pogovorov, ki jih je dr. Richetti, odgovoren na operativni ravni in za koordiniranje dejavnosti skupnosti, imel s kolegoma iz zgornje Avstrije Hortenhu-berjem in iz Salzburga Edelmayer-jem, potem ko se je v prejšnjih dneh že srečal s predstavniki iz Slovenije, Hrvaške. Koroške in štajerske. Izleti KD Valentin ! Vodnik priredi'27. februarja smučarski izlet v Trbiž. Prijave sprejema Davorin Ota. od 19. do 20. ure v gostilni pri Studen- ili, I pomorskih prevozov dobile delo la-in j djedelnice, ki se ukvarjajo z rezanjem ladij za staro železo. Kar zadeva nove gradnje je na prvem mestu Japonska, ki je svoj-čas proizvajala polovico na svetu ! izdelanih ladij, lani pa si je zago-| tovila naročila v višini ene tretjine Ladjedelniški delavci so sklenili da bodo zaostrili odnos do vlade od nje zahtevali jasen odgovor, zakaj ne spoštuje junija lani dano obljubo o novih naročilih. S tem namenom bodo iz vseh krajev, kjer so ladjedelnice, odšle v Rim številne delegacije, ki bodo stale ob strani sindikalistom, ko se bodo sešli s J Na drugem mestu je Južna Koreja, člani vlade. V tej delegaciji bosta \ sledita Kitajska in Španija, ki je na tudi dva avtobusa delavcev iz Tr žiča in Trsta. Kot so povedali na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne v Italcantieriju v Tržiču, hitro dokončujejo naročena plovila, naročil za nova pa nimajo. Trenutno gradijo v Tržiču dve podmornici, ki zaposlujeta 200 delavcev. V tem letu bodo dokončali neko drugo vojaško ladjo, dograjujejo dve sodobni ladji za prevoz premoga, gredelj pa so postavili za dve j ladji SNAM. Kakor so povedali na tiskovni konferenci, se je'število zaposlenih od leta 1975 pa do danes znižalo od 5.193 na 3.785. Dodali so še, da je v številu 3.785 vključenih tudi okoli 600 uradnikov. V dopolnilni blagajni je vpisanih 400 oseb. Sindikalna delegacija se bo o vprašanjih razvoja ladjedelništva pogovarjala na ministrstvu za državne udeležbe in za trgovinsko mornarico. Izvedeti hoče, kako je z lani jeseni sprejetimi zakoni, po katerih naj bi z izvedbo načrta za razvoj tega sektorja zagotovili v vseh italijanskih ladjedelnicah de prvem mestu med evropskimi žavami. cu ali doma, tel. 228 303. Rok vpiso- j \0 za dve leti. Ker sindikalisti o tem vanja do 21. t.m. Cena izleta: 10.000 lir. Sekcija PCI - KPI občine Dolina organizira od 14. do 17. aprila izlet z vlakom - turistični spalniki — v Beograd z obiskom groba tov. Tita na Dedinjah, muzeja «25. maj*, o-gled Topole ter mesta Kragujevac. Cena 140.000 lir na osebo. Informacije in vpisovanje vsak dan razen nedelje, od danes, 17. februarja, do sobote, 5. marca, od 17. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini. NA • PUSTNEM plesu v Dijaškem Prispevki dnevna s»u*ra lekarn tT1 (od 8.30 do 20.30) p ' Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. j- Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Sonik. Milje (Drevored Mazzini 1). iS" 6-30 do 13 00 in od 16.00 do 20.30) U1- Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA služba lekarn Tti (od 20.30 dalje) '• Oriani 2, Trg Venezia 2. Zgo-**. Milje (Drevored Mazzini 1). lekarne v okolici junec: tel. 228 124; Bazovica: 226 165: Opčine: tel. 211001; 5spk; tel. 225-141; Božje polje. wiik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. ' 121; Sesljan: tel. 209-197. Ob osmi obletnici smrti Darka Ma-verja se ga spominjajo svojci in darujejo 10.000 lir za Zvezo borcev Bol junec. V počastitev spomina dragega moža in očeta Marčela Siege daruje družina 50.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Ladija Vodopivca - starejšega darujeta san-tola in Roberto Pregare 20.000 lir za TPK Sirena- Ob novoletni nabiralni akciji so za ŠK Kras darovali: Fernetiči - Al berto Tagliaferri (14) 10.000. Karel Grgič (13) 10.000. Klara Grgič (13) 20.000, Marko Grgič (13) 5.000, Car-lo Coslovich (27) 10.000, železnina Lorenzo (14) 5.000, Igor Krt (1) 5 tisoč, Adriana Kutin (10) 30.000, Franc Komar (6) 5.000 Jože Komar (7) 5.000, Ettore Canciani (5) 5.000, Karel Komar (5) 3.000, Luigi Cata neo (25) 10.000. Alojz Grgič (4) 2.000 Col: Ludvik Ženič (27) 10.000, restavracija Furlan (19) 50.000, Marjan Guštin (43) 10.000, Boris Guštin (32) 5.000, Ivanka Destri (42) 2.000, Pietro Cerna (47) 5.000, Roza Hrovatič (51) 3.000. Repen: Jordan Pu-rič (164) 10.000, Marija Semolič (58) 2.000, Renata škabai (137) 10.000, Pepi Husel (53) 5.000, Milko Križman (128) 30.000, Pavel Purič (13) 5.000, Aleksander Žagar (70) 20.000, Marija Bullo (146) 5.000. Josip Škabar (41) 1.000. Darij Guštin (141) 5 000, družina Škabar (84) 5.000 in Marinka Piščanc (134) 5.000 lir. Mali oglasi telefon (040). 79 46 72 niso prejeli odgovora, so upravičeno zaskrbljeni. V tem sektorju je namreč 28 tisoč oseb in jih je samo 12 tisoč zaposlenih pri gradnji trgovskih ladij, vsi ostali pa pri gradnji vojnih ladij ali pri razdiranju starih. Kot so povedali sindikalisti predstavnikom tiska in tudi članom tovarniškega sveta, ki so se udeležili sestanka, se uresničuje sa mo 40 odstotkov dogovora, ki predvideva naložbo 1.200 milijard lir za tri leta. Zaradi krčenja sredstev v ITC v Tržiču nimajo naročil za drugo polovico letošnjega leta in nobenega naročila za leto 1984. Ob takšnem slabem stanju se sprašujejo, kako more direktor Fanfani govo domu je bil zamenjan siv ženski j riti optimistično o položaju v la- plašč. Zainteresirano osebo prosim, da telefonira na št. 040/225817. KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153. V BLIŽINI-Trga Oberdan sem izgubila plastično vrečko s pustnimi o-blekami. Najditelja prosim, da telefonira v popoldanskih ali večernih urah na št. 040/757777. NA OPČINAH prodam stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici in kopalnica, skupno 96 kv. m, klet in parkirni prostor. Telefonirati na št. 040/212982 v opoldanskih in večernih urah. KROJAČN1CA Košuta, Drevored D’Annunzio 11 — Trst, razprodaja blago za moške in ženske obleke, suknjiče, plašče, zimske kostime (tailleur), hlače in krila, ki jih k:ojd po meri. PRODAM avto polo volkswagen 900, letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890. PODJETJE Malalan - Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom. Za informacije tel. 211043. NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*. Tržič, Corso del Popolo 45, nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk. OPRAVLJAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (0481) 882-307. OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj. OSMICO je odprl Anton Gombač, Lo-njer 291/1. Toči belo in črno domačo kapljico. OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol. kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. OSMICO je v Praprotu odprl Lupine. Toči črno in belo vino. KOSILNICO dvotaktno z zobatim rezilom 4 KS prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040/220363. PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*. djedelnici. Če naj na kratko povzamemo, kaj hočejo sindikalisti v petek doseči na pogovorih v Rimu. potem moramo na prvo mesto postaviti zahtevo, da vlada v celoti izpolni junija lani dano obljubo. Pregledali bodo nadalje, če se izvajajo zakoni o razvoju ladjedelniške industrije in če obstajajo možnosti za nova naročila. Tako bi lahko zgradili trajekte in ladje za prevoz premoga. Na takšen način bi se tudi ladie-delniška industrija vključila v izvajanje energetskega načrta. Sicer pa, če nam je to lahko v tolažbo, je proizvodnja ladij na svetu v stalnem upadanju. Najbolj plodno je bilo leto 1975, ko so v vseh ladjedelnicah zgradili ladij za 34,2 milijona ton. Od takrat dalje pa to-naža neprestano upada in znaša sedaj približno polovico tiste iz leta 1975. Ker ni naročil, je bila proizvodnja v letu 1982 enaka proizvodnji v letu 1981, stanje pa se bo v tem letu še poslabšalo. V zadnjih letih se je zelo razvilo demontiranje. Na takšen način pomlajujejo ladjevje. Največ starih ladij so razrezali leta JL978. Njihova tonaža je znašala okoli 10 milijonov ton. V naslednjih letih je nekoliko padla in je znašala 1981. leta 6 mi-bjonov ton. Za zadnja leta nimajo podatkov, vendar so se brodarji po-spešelo lotili demontiran ja cistern. V letu 1978 so šle v staro železo cisterne prve generacije, v naslednjih letih pa je šlo v odpad po več desetin ladij na leto, in sicer 1980. leta 24, 1981. leta 31, 1982. leta pa 59. Te ladje so bile zgrajene v letih 1968-1970 in so imele med 95 in 115 tisoč ton. Tako so zaradi padca Koprska televizija drevi o muzejih na Goriškem Na koprski televiziji lahko vidimo skoro vsak dan, tako v slovenskih kot italijanskih oddajah, veliko vesti iz Goriške. Danes pa bo na koprskem ekranu precej časa posvečenega Gorici in Goriški nasploh. V oddaji «Con noi in studio» bodo kot gostje nastopili pokrajinski odbornik za kulturne dobrine in profesor na videmski univerzi Marino De Grassi, ravnateljica umetnostne galerije «Luiš Špacapan» v Gradišču ob Soči Maria Masau -Din in ravnatelj filozofske fakultete na univerzi v Vidmu Giuseppe Maria Pilo. Oddajo bo vodil časnikar Marko Waltritsch. Govor bo o delovanju muzejev in umetnostnih galerij na Goriškem ter o sedanjih dveh razstavah beneških in furlanskih umetnikov 18. in 20. stoletja, ki sta sedaj v palači Attems v Gorici in v galeriji Špacapan v Gradišču ob Soči. Pogovor bo razdeljen v tri dele. Prvi bo od 17.40 do 18. ure, drugi od 18.45 do 19.30, tretji pa od 19.50 do 20.15. Nadškof Bommarco bo danes obiskal sedež pokrajinske uprave Novi goriški nadškof Antonio Vi-tale Bommarco bo danes obiskal sedež goriške pokrajinske uprave. Obisk bo ob 16.30. Prejšnji teden je goriški nadškof obiskal goriško županstvo in upravitelje goriške občine. UŠAJ CA NI BI IZBOLJŠALI? VOZLIŠČE NA TRŽAŠKI CESTI ENA 00 ČRNIH TOČK V PROMETU Pomanjldjiva razsvetljava in ozko grlo * Največ nesreč se zgodi ponoči ■ Nerodna lega gredice MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 16, 2. 1983 Ameriški dolar 1.370,— Kanadski dolar 1.080.— Švicarski frank 685.— Danska krona 158.— Norveška krona 189.— Holandski florint 515.— Francoski frank 200.— Belgijski frank 25,— Funt šterling 2.080.— Nemška marka 570.— Avstrijski šiling 81.— Švedska krona 183.— Debeli dinar 18.20 Drobni dinar 18.20 Banca Agricola Gorizia 9 Kmečka banka Gorica Ena od tako imenovanih črnih točk v prometu v Gorici, oziroma njeni neposredni okolici je vozlišče na Tržaški cesti, nasproti mednarodnega mejnega prehoda. Na srečo so bile vse dosedanje nesreče lažjega značaja, kar pa ne izključuje možnosti, da bo že jutri ali v prihodnjih dneh prišlo tudi do smrtne nesreče. Najbolj nevaren je se-vemovzhodni odsek vozlišča z vpadom Tržaške ceste. Prav tu se je do zdaj zgodilo največ nesreč, v glavnem v nočnih urah. Ne mine teden, da bi na tem mestu ne prišlo do lažjega ali težjega karam-bola, ki se največkrat konča samo z gmotno škodo na vozilu. Večina avtomobilistov po vsej verjetnosti prepozno opazi zapreko, ki jo predstavlja gredica. Za zaviranje ali sunkovito obračanje v desno je največkrat že prepozno in kar precej številni so avtomobilisti, ki so se na vsem lepem znašli sredi, ali pa na drugi strani gredice z manjšo ali težjo škodo na vozilu. O tem prav zgovorno pričajo razbiti robniki, ki jih us'užbenci državnega podjetja za ceste še niso utegnili popraviti prav zaradi pogostih nesreč. Največ nesreč se zgodi ponoči. zato bo najbrž eden od razlogov v pomanjkanju ustrezne razsvetljave. Sicer pa naj bi to vprašanje, vsaj po zagotovilih občinske uprave, rešili že v doglednem času. Zdi se pa, da tehnična rešitev priključitve Tržaške ceste na vozlišče ni najboljša, saj se prav tu ustvari ozko grlo z močnim zavojem v desno. Vsekakor se za zadevo zanima tudi poveljstvo prometne policije in bomo o ugotovitvah še poročali. Hidroelektrarna Solkan bo stala 276 milijard dinarjev Novo hidroelektrarno na Soči v Solkanu intenzivno grade. Proizvajala bo od 120 milijonov do 150 milijonov kilovatnih u- elektrike letno. Dela potekajo brez večjih težav in zastojev, pri čemer že nabavljajo tudi opremo. Pričakujejo, da bo hi- droelektrarna začela delno proizvajati v letošnjem letu. Nekaj nevšečnosti povzroča dodatna naloga za prestavitev črpališča za vodovod Mrzlek. Sedarje črpahšče bo namreč zalilo akumulacijsko jezero, novo črpališče pa bo treba urediti drugod, vendar pravočasno, da ne bi bila prizadeta preskrba z vodo. Zaradi naglega naraščanja cen oziroma večanja stroškov, bodo za zgraditev nove hidroelektrarne potrošili okrog 276 milijard starih dinarjev. Ob začetku del leta 1977 je predvidena predračunska vrednost naložbe znašala le kakih 86 milijard starih dinarjev. Pianistka Zdenka Novak drevi v Katoliškem domu V okviru letošnje glasbene abonmajske sezone, ki jo prirejajo Glasbena matica, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete, bo drevi v Katoliškem domu, s pričetkom ob 20.30, koncert pianistke Zdenke Novak. U-metnico, ki je zaposlena kot redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, poznajo in cenijo ne samo v domovini, ampak tudi v Avstriji, Zahodni Nemčiji, na Madžarskem, kjer je že večkrat nastopila bodisi kot solist bodisi skupaj z orkestrom. Poleg skladb klasičnih avtorjev klavirske glasbe, zlasti v tujini zelo rada posreduje kompozicije jugoslovanskih skladateljev. Goriškemu občinstvu se bo drevi predstavila s precej klasičnim sporedom skladb Scarlattija, van Beethovna, Lizsta, Debussgja, Papan-dopula in Francka. Letošnji spored glasbenih prireditev je z nocojšnjim koncertom izpolnjen nekako do polovice. V marcu in aprilu se bodo predvidoma zvrstili še tri koncerti. Kot prvi je napovedan nastop znanih Zagrebških madrigalistov. Ansambel bi sicer po prvotnem programu moral nastopiti že ob koncu januarja, vendar je bilo gostovanje zaradi težav v ansamblu preloženo. DANES IN JUTRI Omejili porabo vode v Tržiču Občinska uprava v Tržiču naproša občane naj danes in jutri, ko bodo opravljali obsežna dela na vodovodnem omrežju, kar se da omejijo porabo vode in se tako izognejo nevšečnostim, ki so jih prejšnje dni občutili prebivalci na območju Ul. 25. aprila. V omrežje je namreč vdrla precejšnja količina zraka in prav to je imelo za posledico, da so na omenjenem območju občutili precej močne vibracije cevi. ZANIMIVO ODRSKO DELO «Orkester dam» jutri v Kulturnem domu Zanimivo odrsko delo, tako tematsko, kakor tudi glede postavitve, bo na sporedu jutri zvečer v Kulturnem domu v Gorici, v priredbi krožka Micron C in deželne ustanove za gledališče. Nastopila bo namreč gledališka skupina Belli iz Rima v režiji Antonia Salinesa z delom Jeana Anouihla «Orkester dam*. Tekst je iz francoščine prevedel Mario Moretti. Zgodba je sila enostavna, zato pa nič manj zanimiva in zabavna. Veiibu množica v Doberdobu na pogrebu strica Lovreta že iz naslova je razbrati, da gre pravzaprav za splet (orkester) različnih življenjskih zgodb in dogodivščin poklicnih uspehov in neuspehov članic ženskega orkestra. Posebnost je mogoče v sami odrski postavitvi. Vse vloge namreč igrajo v ženske preoblečeni moški. Vstopnice za omenjeno predstavo so na razpolago v turističnem uradu Appiani, oziroma bodo prodajali pri blagajni Kulturnega doma jutri pred pričetkom predstave. Na sosednjem obmejnem področja Nova karakteristična številka za telefonske zveze s Trstom Naše bralce v sosednji Novi Gorici obveščamo, da je karakteristična telefonska številka, ki omogoča neposredne telefonske zveze s Trstom in drugimi kraji v tamkajšnji pokrajini bila spremenjena. Namesto 001 je treba odslej zavrteti številko 993940, potem pa želeno telefonsko številko v Trstu oziroma tržaški pokrajini. Karakteristični številki za telefonske naročnike v Goriški in Videmski pokrajini sta ostali nespremenjeni, namreč 002 in 003. V Tržiču občuten porast števila volilcev ' Sredi leta, predvidoma proti koncu junija, bomo šli na volišča za obnovo deželnega sveta, na Goriškem pa bomo izvolili tudi pokrajinski svet. V nekaterih občinah pa bodo letos tudi upravne volitve. Tako bodo občinske svetovalce izbirali v Tržiču, Vilešu, Romansu pa še kje. Po neuradnih podatkih, bo šlo na volišča v tržiški občini tokrat okrog 500 volivcev več kakor leta 1978. MtuiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiitiiiiiiniiitiimiiiiiititiiiiiMitiiiiiiitinmiiitiiiiiiijiiiniuiiiiiiiiimii ZADNJE DEJANJE LETOŠNJEGA PUSTA SLOVENSKO ^STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete V KULTURNEM DOMU V GORICI AUGUST STRINDBERG SMRTNI PLES Režija: GEORGU PARO V nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED A V ponedeljek, 21. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED B V torek, 22. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED C Avtobusi bodo vozili po običajnem voznem redu. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO pri organizaciji in vodenju obrtniških in trgovskih obratov. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu SDGZ — Travnik 11, telefon 32844 do 28. februarja. V Doberdobu se je včeraj popoldne, kljub ledeni burji, na Lovreto-vem pogrebu zbrala množica radovednih gledalcev, domačinov, pa tudi takih, ki so prišli iz drugih bolj a-li manj oddaljenih krajev, da bi prisostvovali sklepnemu dejanju letoš- Dilema občinskih mož: prodati ali ne ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. Kakor smo "oročali v včerajšnli številki, sl občinski možje belijo glave, kaj narediti s sedaj izpraznjeno stavbo na Korzu, kjer je bil svoj čas nastanjen policijski korpus. Mnenja so drliena, kdo naj izvede obnovo te zaščitene zgradbe. Na sliki pročelje, kakor ga vidimo s Korza njega doberdobskega pusta. Lovretovo poslednje slovo je tudi letos potekalo po ustanovljenem ceremonialu. le da protagonisti niso preveč podrobno upoštevali časa. Pogrebni obred je tudi letos opravil Preč. Kard. Kosič ob asistenci lepih sodelavcev in vseh doberdob-skih šem. Pravijo, da je dolgoletni Bon sig. Kosič letos napredoval v kardinala, ker je tik pred upokojitvijo. Če je novica utemeljena, bomo pač ugotavljali šele čez leto dni. Za enkrat naj zapišemo, da je stric Lovre potem ko so ga voaili podolg in počez po vasi, stehtali in obsodili, končal na grmadi. Pred tem pa je še preko svojega posrednika (preč. kard.) povedal marsikatero pikro na račun dogodkov v zadnjem letu, podelil nekaj diplom in priznanj (eno tudi občinski upravi) in izrekel priporočilo, da bi tradicionalno navado ne pozabili. Končalo se je pač tako, kakor se za pustno obdobje spodobi, z družabnim srečanjem, ki so se ga udeležili tudi, letos sicer bolj redki, gostje iz avstrijskega Beljaka, Prvačine in bližnjih Selc. Razna obvestila Na Vrhu, v gostilni Devetak, bo v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri javni vaški posvet, ki ga sklicuje občinska uprava. Razpravljal' bodo predvsem o ureditvi pokopališča. V prostorih ljudske knjižnice Damir Feigel v Križni ulici je odprta razstava o beneškem tisku. Ogled je vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Odprta bo do 19. t.m. Pokrajinska uprava obvešča, da ne bo napovedanega predavanja s področja glasbene vzgoje. Predavanje prof. Corollija o flavti bo šele v petek, 25. t.m. Sprememba je bila nujna spričo jutrišnje seje pokrajinskega sveta. GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP ZDENKA NOVAK klavirski recital Katoliški dom, danes ob 20.30. Prireditve Kulturno društvo Briški grič vabi v soboto, 19. t.m., ob 20. uri na Prešernovo proslavo v prostorih na Bukovju. V kulturnem sporedu sodelujejo pevski zbor KD Jezero iz Doberdoba, otroški pevski zbor iz šte-verjana, gojenci glasbene šole in recitatorji. I.oriiu VERDI 18.00—22.00 «Vado a vivere da solo*. J. Cala. CORSO 18.00—22.00 «Viuuulentemen-te mia». L. Antonelli, D. Abba-tantuono. VITTORIA 17.30—22.00 «Porno super tilt*. Prepovedan mladini pod 18. letom. ‘Iršič EXCELSIOR 17.30-22.00 «1 pomo de-sideri di una studentessa*. PRINCIPE 18.00—22.00 «La dottorei-sa preferisce i marinai*. JSura <>orlcu in okolicu SOČA 18.00 «Bandit v Teksasu*. A-meriški fibn. 22.00 »Rdeči*. Arne- Hčilča Hrama SVOBODA 18.00-20.00 «Otroci s postaje Zoo*. Nemška drama. POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Mario Sussi iz splošne bolnišnice; ob 9.30 Vittoria Princi iz bolnišnice sv. Ju-sta; ob 10.15 Maria Pesaro vd. Pe-cori iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Maria Pividori iz bolnišnice sv. Justa; ob 12.30 Francesco De Stefani iz bolnišnice sv. Justa. Pritisnil je mraz in priroda se je spremenila v umetnika. Fotoreporter je pod Ferlugi ujel gornji motiv RAZGOVOR S POŽRTVOVALNO VODITELJICO LJURO VRTOVEC Folklorna skupina «Rdeča zvezda» se skrbno pripravlja na novo sezono Kako se je vaditeljica znašla med našimi, kraškimi ljudmi - Kot vse podobne organizacije ima tudi folklorna skupina «Rdeča zvezda» težave - Kaj vse se predvideva za prihodnost Vedno vesel in nasmejan obraz, pa kar živahnega in dobrohotnega značaja, in vso to vedrost nudi mladim plesalcem na vajah, ki si pogumno utirajo pot v folklorno. No, to je Ljuba Vrtovec, vaditeljica folklorne skupine Rdeča zvezda iz Saleža. No, Ljuba najprej nam povej nekaj o sebi, o svoji karieri in kako si sploh zašla v svet folklore. V Ajdovščini, od koder sem doma. se nisem nikoli ukvarjala s plesom, ne s folklornim ne z zabavnim. Pomnim samo tri šolske plese. In to je bilo vse. Prihod v Ljubljano pa je bil zame pravi preobrat. saj sem šla z namenom, da bi tam študirala matematiko, a je bil to hkrati začetek udejstvovanja v folklori. Po prvih korakih v Jenkovi plesni šoli in nato še po izkušnjah pridobljenih pri športnih plesih sem nazadnje pristala pri folklorni skupini France Marolt iz Ljubljane. Tam sem bila v začetku zelo navdušena plesalka, nato so se moji cilji obrnili k pa Folklorna skupina »Rdeča zvezda* med lanskoletnim nastopom učevanju folklornih plesov, s katerimi se v bistvu ukvarjam že pet let. Nedvomno bodo ta leta ailiuiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiinniuiiiiiiTiuiinMiiiMHiiitiiiniaiiiiliiiiinitamniiiuiiniiHiiiniiminiinmiiniimtn.-iiiiiiiiniiiirmiMiiiimnMiiiiiiiniimmiumnmmiiiumiiiniiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiuiniiHiitiiiiilii.^' SPOMINI PREDSEDNIKA SOVJETSKE AKADEMIJE ZNANOSTI A. ALEKSANDROVA Sovjetska atomska tekma z Američani se je začela pod Urali že leta 1942 Ameriške (in nemške) tajne priprave so odkrili slučajno ■ Kurčatov je moral k Stalinu v Kremelj Pospešno raziskovalno delo številnih znanstvenikov * Truman je zadevo napol razkril v Potsdamu Kdo je tako imenovano hladno vojno sprožil, bo ostalo večno vprašanje. Tisti, ki so naklonjeni Sovjetski zvezi ali celo samemu Stalinu, bodo še dalje trdili, da je hladno vojno začel že Dulles v Švici, ki da je bil v zvezi z določenimi nemškimi krogi še pred padcem Hitlerja. Tem bodo dodali njihovi somišljeniki še to. da Truman ni bil oni velikodušni Roosevelt, ki je bil sicer predstavnik kapitalistične Amerike, a je visoko cenil vzhodnega zaveznika SZ. vtem ko da se je Truman že v samem začetku postavil po robu »neprirod-nemu zavezništvu* med Zahodom .in Sovjetsko zvezo. Glede tega je šel tudi mimo znanega Churchillovega stališča, da se je zavezništvo končate z zadnjim strelom v Ber-lftra. Tisti pa. ki se postavljajo na stran tako imenovanega svobodne ga sveta, menijo, da je hladno vojno začel sam Stalin, seveda ob poslušnosti in pokornosti svojih ljudi, saj da ie »degradiral* celo svojega velikega vojskovodjo Žukova. poveljnika tiste zmagovite vojske, ki je zasedla Berlin. Po Stalinovem ukazu bi bil moral Žukov prodreti na zahod vse do Poruria. da bi prehitel zahodne Zaveznike. F>r tega ni storil ali bolje ker te<*a ni mogel storiti, ga je Stalin kaj kmalu »-degradiral* in ga imenoval za poveljnika Odese, kar je vsekakor zelo nizek položaj za človeka. ki je prav gotovo največ prispeva) k zmagi Rdeče armade ned Hitlerjem. Toda kdo bi vedel, kdo je potegnil prvega kmeta na tedanji veliki, lahko rečemo svetovni politični šahovnici. Zagotovo d"ži, da so se nekaj let dovčeraj-ftnji zavezniki gledali kot pes in mačka in temu primerno ravnali, pa čeprav na škodo vsega sveta. In vsemu temu smo rekli hladna vojna. In prav v to dobo spada tema, o kateri bi nč.vedli nekaj podatkov, ki so bolj malo znani, že tedaj se je govorilo o tem. da je bila SZ tedaj prepuščena tako rekoč na milost in nemilost zahodnim zaveznikom. konkretneje Ameriki, ki je edina imela atomsko bombo. In ko je tudi «nekje v Sibiriji* eksplodirala sovjetska atomska bomba, je bilo to «po splošnem mnenju* možno le zato. ker je Sovjetom uspelo preko svojih vohunov na Zahodu priti do atomskih tajnosti. Glede tega s-' se navajala konkretna imena sovjetskih vohunov angleškega. ameriškega in tudi italijanskega porekla, ki so’ v prvih letih po vojni zares pobegnili z Zahoda v Sovjetsko zvezo. In vendar. kot kaže. ni bilo tako ali vsaj ne v celoti, kajti že leta 1942. torej tri leta pred Hirošimo. so skuoino najsposobnejših sovjetskih fizikov preselili v Kazan ped Ltea-le. k'er so že prei Dripravih teto-r e tori ie za znanstvena raziskovanja. ki so tvte v tedanjem času vsa usmerjena v oboroževalno smer. še v 'asn. ko so Nemci prodirali proti Stalingradu, se je v (-koloniji fizikov* v Kazanu zgodilo nekaj, kar bo usodno vplivalo na njihovo znanstveno dejavnost. Čerrav ie bila tedaj voina na vrbnrjcu. so sovjetski znanstveniki vendarle prihaiali do znanstvene literature, tudi nemške. to--ei sovražnikove. Toda glej. nenadoma je iz te literature, iz znanstvenih revij izginilo vse. kar je govorilo o atomistiki. Iz strokovnih publikacij so izginila tudi vsa nemška in ameriška imena, ki so bila znana kot vrhunska imena na tem Patronat KZ - INAC svetuje Borčevska pokojnina je višja od navadne starostne pokojnine Vpr.: «Kot jugoslovanski državljan sem vložil na socialno zavarovanje v Ljubljani prošnjo za starostno borčevsko pokojnino. Dobil sem odločbo o priznanju pokojnine, vendar sem ugotovil, da se’je vrinila mpaka. ki mi povzroča določeno škodo. Pri odmeri pokojnine so namreč upoštevali le 22 namesto 26 pokojninske dobe, kor pomeni, da bi moral dobiti za približno 15 odstotkov ris-jo pokojnino. Problem pa je ta, da je minilo ie 30 dni. v roku katerih bi moral vložiti priziv. Kaj svetujete, da naredim?t> P.S. Res je sicer, da je določen rok 30 dhi za vložitev zahtevka za varstvo pravic pri odboru SPIZ •za varstvo pravic, vendar pa bi lahko kljub zakasnitvi dosegli obnovitev postopka in ponoven izračun pokojninskega zneska. V vašem primeru pa ni potrebno vlaganje priziva, ker bi itak ne mogli doseči višje pokojnine, kot so vam jo sedaj odmerili, če imate namreč res borčevsko pokojnino, se pravi če ste priznani kot borec NOB pred 9.9.1943, so vam že aplicirali tolikšne ugodnosti, da dosega pokojnina, že maksimalni znesek. Za 22 let pokojnin-ske dobe vam pritiče približno 58% pokojninske osnove, kot bivšemu borcu pred 9.9.1943 se ta znesek poveča še za nadaljnjih 60 odstotkov, vendar pa skupni po kajninski znesek ne more v nobenem slučaju presegati 85% po- kojninske osnove. Matematično lahko izračunate, da že z 22 leti pokojninske dobe dosegate najvišji možni znesek pokojnine: če bi dodali še nadaljnja 4 leta. bi efektivni znesek, ki bi vam ga SPIZ izplačevala, ostal nespremenjen. Zato nima smisla, da zavlačujete postopek in vam svetujemo, da dostavite SPIZ predpisane dokumente. da vam začne čimprej nakazovati borčevsko pokojnino. • • * ŽENEVA — Pred nekaj dnevi so strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije sporočili, da obstajajo utemeljeni razlogi za trditev, dase rak na jetrih more preprečiti in sicer s cepivom. Nadalje je bilo rečeno, da sta znana dva glavna povzročitelja te hude bolezni, ki da sta kriva za najmanj 80 odstotkov obolenj. Prvi povzročitelj je cigareta, drugi dejavnik p« je «hepatitis*. vendar «B» vrste. Rak na jetrih postaja iz leta v leto vedno pogostejša bolezen, tako da so statistični podatki zelo zgovorni. Svetovna zdravstvena organizacija zatrjuje, da na leto zboli za to boleznijo najmanj 250 tisoč ljudi. Da bi pa vest Svetovne zdravstvene organizacije ne vzbudila nepotrebnega in škodljivega »razpoloženja*, je eden izmed šefov njenih služb prof. Ariel Zikerman poudaril, da cepivo za preprečevanje raka na jetrih, rakasto obolenje preprečuje, ne more p>a rakastega obolenja zdraviti. področju, na področju atomistike. Sovjetski fiziki so, jasno, sklepali, da se za vsem tem krije neka tajnost. •(Logičen je bil sklep, da Nemčija in Amerika skušata obvladati atomsko energijo, seveda v vojaške ali bolje v vojne namene* — pravi predsednik sovjetske akademije znanosti Anatolij Aleksandrov, ki .je bil tedaj še mlad. vendar pa že uveljavljen znanstvenik in je kot tak bil poslan v Kazan. In domneve so se kaj kmalu uresničile. Fizik Georg Tiorov je o tem poročal Igorju Kurčatovu, čloVeku, *š katefega imenom so se pozneje vezali številni sovjetski uspohi inJzumi na področju atomske fizike. Samo ob sebi se razume. da je bil o tem obveščen tudi sam Stalin in kaj kmalu so v Kremelj poklicali Kurčatova. I” tu je Kurčatov dobil nalogo — kot zatrjuje Aleksandrov — ne le, da izdela atomsko orožje, pač pa da s tem orožje opremi deželo, preden bi do tega orožja prišli Nemci ali Američani. Aleksandrov sicer ne trdi. da je to Kurčatovu naročil Sta'in, pač pa pravi, da je veliki fizik prišel s tem naročilom «iz Kremlja*. Je ukaz prišel od Stalina ali «iz Kremlja*, ni važno, važno p« je, da je bilo to tež.ko izpeljati in to iz več razlogov. V praktični obdelavi vse te snovi — pravi predsednik sovjetske akademije znanosti Anatolij Aleksandrov — je Sovjetska zveza zaostajala za ZDA in Nemčijo za dve do tri leta. Obe deželi. ZDA in Nemčija sta se s to zadevo ukvarjali seveda v veliki tajnost, in sta bili že precej daleč v pripravi tega orožja. Fizik Kurčatov pa je koj po tem, ko je dobil ukaz v Kremlju, angažiral z to delo velike znanstvene sile v deželi, začenši z raznimi inštituti pa do mnogih znanstvenih sodelavcev, tudi geologov, ki so jih potegnili celo z bojišč in razposlali po SZ. da bi odkrili ležišča urana. Po mnenju Anatolija Aleksandrova je bilo leto 1943. usodno leto. In sicer zaradi vsestranskih priprav. Leta 1944 po je v Pokrov-skem - Strešnemu, kjer je danes inštitut za atomsko energijo, začel delovati ciklotron in tedaj so dobili tudi prve količine plutonija- Anatolij Aleksandrov, katerega spomine so objavili sedaj ob njegovem 80. rojstnem dnevu, pravi, da je Kurčatov imel pred seboj »edino nalogo*, da se zaščiti Sovjetska zveza, kar pomeni, da je treba kar se da naglo nadomestiti izgubljeni čas in čimprej izdelati atomsko bombo. »Bal sem se, px> udarja Aleksandrov, da bodo prvi napravili atomsko bombo Nemci, vendar je bil Igor Kurčatov drugačnega mnenja. Rekel mi je, da se on ne boji toliko Nemcev, poč pa zaveznikov — ZDA, ker bodo ti bili prvi.. Po končani drugi svetovni vojni je na potsdamski konferenci novi predsednik ZDA Truman v dogovoru s Churchilom povedal Stalinu, da so ZDA izdelale najmočnejše orožje. Tedanji angleški premier Churchill je pozneje v svojih spominih zapisal, da se na Stalinovem obrazu tedaj ni opazila no bena sprememba, kot bi ne bil vedel, za kaj gre. Toda Stalin je dobro vedel za kaj gre že 1942. leta, pravi Anatolij Aleksandrov, vendar so Američani svojo nalogo že rešili, ker so svojo atomsko bombo preizkusili v toliju 1945, torej pred napa-dom na Hirošimo in Nagasaki. Po končani konferenci v Potsdamu je dal Stalin ukaz, naj se v Sovjetski zvezi delo na tem področju po speši in naj se Ameriki odgovori na enak način. In tako so v decembru 1946 napravili uranov —• grafitni reaktor, sredi leta 1948 je začel rbratovati industrijski reaktor in s tem so bili postavljeni temelji za izdelovanje atomske bombe. Na Zahodu so račuhali in napovedovali. da bodo Sovjeti svojo atomsko bombo napravili leta 1934. ob največjih naporih bi se moglo to zgoditi kvečjemu dve leti prej. V resnici pa so Sovjeti svojo prvo atomsko bombo preiskusili ž.e 29. avgusta 1949. torej 5 let prej. preden so na Zahodu s tem računali, hkrati pa tudi 5 let po ameriškem preizkusu «in vivo* v Hirošimi in Nagasakiju. V Moskvi so pred časom demantirali vesti, ki so nekoč burile svet in sicer, da so Sovjeti prišli do tajnih načrtov za izdelovanje atomske bombe na Zahodu. Spomini predsednika sovjetske akademije znanosti to sedai potrjujejo, pa čeprav Aleksandrov tega direktno ne reče. pač pa r.a več mestih poudarja. da so ne le Nemci oač pa tudi Američani pripravljali atomsko orožje «v veliki tajnosti* celo pred svojim zaveznikom Sovjeti. Danes bi bilo povsem odveč razpravljati, ali so Sovjeti Američanom kaj «ukradli* ali ne, ko pa je znano, da je Igor Ku-čatov s svojimi sodelavci, med katerimi je bil tudi Anatolij Aleksandrov, s proučevanjem in uporabnostjo atoma zelo uspešno nadaljevali, pa čeprav včasih v negativnem včasih pa v pozitivnem smislu, saj je leta 1953 eksplodirala prva termo nuklearna bomba, leto kasneje pa je začela delovati prva nuklearna etoktrocentrala. Sicer pa so bile njegove zasluge za jedrsko znanost tolikšne, da so ga 1960. pokopali ob zidovih Kremlja, kar je za SZ najvišje priznanje. za vedno vklesana v moj spomin, kajti preživela sem v tem času najlepše trenut’ e življenja. Kaj te je pravzaprav privedlo v naše kraje? Pred dvema letoma sem bila na seminarju na otoku Krku, kjer sem se seznanila s plesalci ansambla «Stu ledi*. Nadja Kriščak, ki vodi to skupino, me je potem, dva meseca kasneje, privedla sem na Kras v Salež. kjer naj bi vodila komaj ustanovljeno folklorno skupino Rdeča zvezda. Z veseljem sem to sprejela, kajti Primorska je bila zame še skoraj neznana. Vaščani so me sprejeli zelo prisrčno, saj moram reči. da imam prave prijatelje tukaj in ne v Ljubljani. Folklorna skupina Rdeča zvezda obstaja že dve leti. Kaj ste v tem času naredili je pravzaprav skoraj vsem znano. Kaj pa odpravljaš za prihodnjo sezono? Za letošnjo sezono smo imeli velike načrte, ki pa smo jih sedaj spremenili in smo tako prišli do skupnega zaključka, da je jedrnat in kratek toda soliden program, boljša varianta od vsiljevanja mnogih in različnih plesov, ki pravzaprav ne bi privedli do nikakršne kvalitete. Naivečjo in hkrati tudi n a'1 eošo novost sezone pa p-ed-s*avlia vsekakor novoustanovljeni tomburaški ansambel, ki bo spremila! mladince pri totekran iških plesih. Skrbno torno še izboljšali prekmurske plese in noše, tako da bo solet brezhiben, Istočasno na roisitrno tudi na sestavo pevske skupine, ki bi gojila izključno primorske pesmi. Problemi so povsod, reševati pa jih je zelo te/ko. Ali si mogoče naletela na kake posebne težave In mo-ebPne nevšečnosti v teh dveh letih delovanja? Na kakšne velike težave nisem nikoli naletela, saj so ljudje, s katerimi delam, resni in se zelo za-vzrma.io, da bi vse potekalo v najlepšem redu. So pa stalni problemi. ker se člani folklorne skupine istočasno udejstvujejo v drugih kulturnih in športnih delavnostih in to vsekakor vpliva na moje delo. saj ne moremo skoraj nikoli najti primernega umika za vaje, ki bi ustrezal vsem. Še to naj rečem. da so plesalci mladi in brez izkušenj in ne znajo, kaj bi pravzaprav hoteli imeti, zato se včasih počutim nekoliko osamljena. Noše si skuoina dela sama, vsaj okrade Ind. Pri tem je vsekakor veliko dela in verjetno ti pri tem kdo pomaga... Ne morem si predstavljati folklorne skupine brez noše, zato smo se potrudili in pripravili prekmurske in belokranjske noše, ki so zelo blizu originalnim vzorcem. Veliko truda so pri tem delu vložile matere p'esalcev, saj so skrbno šivale ob mojih strokovnih nasvetih. Letos pa bomo uredili primorske noše in že dalj časa vprašujemo starejše ljudi, da bi od njih zvedeli čimvee o primorskih običajih ipd. Organiziramo pa tudi nedeljske popoldneve, med katerimi dekleta prerisujejo razne vzorce, tako da bomo čez dobro leto lahko oblekli pristne primorske noše. Za zaključek, Ljuba, kakšna naj bi bila tvoja idealna folklorna skupina. Vse skupine si želijo ta vzdevek, bodisi folklorne kot pevske, kulturne in športne itd. Po mojem mnenju pa sploh ni idealnih skupin. saj vsi imajo določene pomanjkljivosti. Jaz bi želeia dobre p e-salce v lepih in originalnih nošah, solidne pevce in prav tako ubrane glasbenike. Saj ne zahtevam preveč, kajne! Nasmejala se je in odšla, razigrana in razpoložena kot vedno. No, Ljuba, obilo uspehov in kar pogumno naprej. BORIS DEVETAK Letos mineva sto let od rojstva velikega jugoslovanskega umetnika, kiparja Ivana Meštrnviča. Ob tej priložnosti bodo tako v Splitu kot tudi v Zagrebu priredili več znanstvenih zasedanj, nekaj podobnih simpozijev pa to tudi v ZDA. Ivan Meštrovič se je sicer rodil v Liki. še kot deček se je začel učiti k .mnoseštva v Splitu, toda v njem je bilo toliko talenta, da je prešel na strokovno šolanje in se nato azv 1 v velikega mojstra dleto, tako ca so ga nekateri imenovali. ((Michelangelo dvajsetega stoletja*. Sicer pa o tem posredno priča tudi dejstvo, da je za letos napovedanih več simpozijev doma in v tujini, hkrati pa je napovedanih tudi več monografij in študij o Meštroviču. M se ni preizkušal le v kioarstvu in likovni umetnosti nasploh, pač pa ie včasih vzel v roko tudi pero. Ob letošniem jubileju bodo objavili tudi Mešlrovi-čev »(Razgovor z Michelangelom*, mojstrova razrtošliania o umetnosti ter morda tud’ moralno - filozofsko delo »te vendar ur>»m». ki so ga že tiskali v nemščini kmalu po vojni v Švici. tlllllllllllllllllllllllllllll IIIIHIIII It IIIIHtllllnini lil lil IlinilllHIMItlllltlHtl IH IHimttltlHIIII lil lllllllff II lllll IH1IIIIHI lili III lllll lili MIHI tl II111111111111111111111111111111111111 ZANIMIVA IN ZELO OBETAVNA VEST Novo kontracepcijsko sredstvo prihaja tokrat kar iz Kitajske Pilula je gotova za 99,98 odstotkov in je »moškega spola» V boju proti morebitni (za nekatere tudi že grozeči) demografski eksploziji sta se medicina in farmacevtika (pa tudi biologija) kar dobro obnesli, tako da ima človek na razpolago več kontracepcijskih sredstev, ki mu omogočajo načrtovanje družine ali tudi preprosto preprečevanje s po četja. Doslej so odkrili in izdelali kar več «pilul» in tudi mehanskih sredstev, vendar so ta namenjena skoraj izključno ženski in le kaj malega moškemu. Sedaj pa prihaja iz Pekinga izredno zanimiva in obetavna vest, da je namreč kitajskim strokovnjakom u-spelo izdelati kontracepcijsko pilulo, ki je kar za 99,98 odstotkov gotova, to se pravi praktično po vsem gotova. Novo kontracejcijsko sredstvo pa ima še eno prednost pred vsemi do sedanjimi podobnimi sredstvi, ker ga jemlje moški. Novo sredstvo so na Kitajskem temeljito preizkusili v 12 tisoč kliničnih primerih, kot poroča kitajski časopis »Ven Huj bao». ki tudi navaja sestavino novega sredstva. Ni dolgo tega. ko smo objavili podatke o kitajskem prebivalstvu in pri tem navedli podatek kitajskega statističnega urada, ki je sporočil, da so pri zadnjem kitajskem štetju našteli eno milijardo 34 milijonov ljudi. Ker je v tem »ljudskem oceanu* zadnje čase prepovedano imeti številne družine in novi zakon dopušča kvečjemu dva otroka, so nekateri komentatorji izrazili celo sum, da je kak mladi zakonski par kakega otroka tudi zatajil in da je torej na Kitajskem več kot ena milijarda 34 milijonov ljudi. Pa tudi če bi ti statistični podatki povsem držali, je to strašno velika storilka in še posebej strašno velika množica ust, ki jim je treba vsak dan priskrbeti hrane. In če je res, da zadnja desetletja ne prihajajo iz Kitajske žalostne vesti, ki so pri-liajale pred revolucijo, da je na mreč umrlo večje ali manjše število ljudi od lakoto, je tudi, res, da so na Kitajskem pred nekaj leti prenehali s svojo nič kaj pa metno politiko številnih družin, točneje številnih otrok, bodočih vojakov, kot je nekoč menil Maoce-tung. Nasprotno, sedaj so ubrali, kot smo rekli, prav nasprotno politiko. namreč preprečevanje številnih rojstev in če so to demografsko smer najprej uzakonili, so sedaj dali poprečnemu Kitajcu tudi primerno sredstvo, da se brez žrtev teh predpisov tudi drži. In do tega novega in zelo učinkovitega sredstva so. kot tolika krat, prišli malone po naključju. Že pred mnogimi leti so ugotovili, da je med kmeti, ki se ukvarjajo s pridelovanjem surovega olja iz bombažnega semena, veliko tokih. ki nimajo in ne morejo imeti otrok. Zato so se kitajski zdravniki in farmacevti ter biologi usmerili v to smer in začeli preverjati zadevne lastnosti raznih elementov. Kaj kmalu so prišli do spoznanja, da je prav v tem olju element, ki ima takšno kontracepcijsko lastnost. Gre za tako imenovani «ga sipol*, ki so ga odkrili leta 1971, torej pred dvanajstimi leti. od tedaj so ga začeli najprej proučevati in leta 1974 tudi preverjati, seveda najprej na poskusnih živalih, nato pa tudi na človeku, da bi preverili tudi morebitne stranske posledice. Potem ko so po več letih ugotovili, da na živalih sred stvo ni puščalo stranskih posledic in ko so isto preverili tudi na človeku, so novo sredstvo dali v pro met in nori kontracepcijski pripo moček je na Kitajskem že v rabi v trinajstih provincah in v nekate rih velikih mestih. Ker se je človek doslej že nekajkrat opekel in so na primer vr gli v svet vest, da so odkrili to ali ono «izrcdno učinkovito* sredstvo, ki pa se je izkazalo kot neučinko vito, je poprečen človek postal do takili vesti skeptičen. In v tem smislu so novo kitajsko sredstvo nekateri tudi ocenili. Toda stro kovnjaki svetovne zdravstvene or ganizacije so drugačnega mnenja in so izrazili »veliko zanimanje* za novo kitajsko antibebi pilulo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Al Paradise. 1. del Glasbena oddaja, ki jo vodijo Mi Iva, Heatber Parisi in Oreste Lionello 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Mister fantasv, glasba 16.50 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 — Flash 17.05 Neposredni prenos... 17.10 Nils Holgersson, 48. del 17.30 Deset slik, ena zgodba 18.00 Ulisse 31, risanka 18.20 DNEVNIK 1 - kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 18.50 Glasbena oddaja »Senza re te* 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Un torghese piccolo, piccolo film 22.25 DNEVNIK 22.35 Pogovor o filmu 23.40 DNENIK 1 — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Opoldanska oddaja 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem — popoldan-datiski program 14.05 Videogames, 1. del 14.20 Risanka 14.30 Videogames, 2. del 14.40 Iz studia 14.50 Skrivnosten vrt, TV film 15.15 Iz studia 15.25 Risanka 15.15 Iz studia 16.00 šola in vzgoja L6.30 Planet — programi z vseba sveta 17.30 DNEVNIK 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.30 DNEVNIK 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 DNEVNIK 2 - Špcrt 18.50 »Erro-e di persona* TV fiim 19.45 DNEVNIK 2 — Ves« 20.30 Reporter Reporter je oddaja, ki pri-karoje in razčlenjuje aktualnosti. Med reportažami, ki pridejo nocoj na vrsto, je «zadeva» afriške države Mali. Gre za sklop problemov, med katerimi je še najvaž lej-ši problem lakota. Pravzaprav je lakota problem malone vse črne celine, vendar je tu nekaj držav, kjer je ta «5iba božja* stalno nav-. zoča. Prav te dni so na pri-men poroš^to.^alu lakote* v Etiopiji. Franco Ferrari je napravil temeljito anketo o vprašanju lakote in neka tr ib drugih problemov v MaTiu. Med potjo je obiskal tudi nekaj drugih držav in področij. Morda si bomo iz njegove reportaže mogli ustvariti vsaj približno sliko. kaj je pojav lakote na črni celini. '1 20 Srečanje v kinematografu 11.25 Planet Toto Planet Toto je naslov dolgega niza, ki govori o velikem komiku. Ob neki priložnosti smo že poudarili, da je ta niz oddaj zares predolg, se daj pa lahko rečemo, da se bliža koncu. Nocoj bodo na vrsti od'omki iz Totojevih filmov »La banda degli one sli*, »Toto, Peppino e la ma lafemhiina*. «Toto. Peppino e i fuorilegge* ter iz filma »Nanoli milionaria*. 22 15 DNEVNIK 2 - Večerne vesti 22.25 DNEVNIK 2 - Šport 23.35 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.30 Milan: Kolesarstvo 17.10 Simfonični koncert 18.30 Ltorecchiocchio 19.00 DNEVNIK 3 20.00 Šola in vzgoja 20.30 Dvajset let Beatlesov, 1. o® 21.30 DNEVNIK 3 22.05 Nick mano fredda. film «Nick mano fredda* je *ta lijanski naslov Rosenberge vega filma, v katerem Jp znani ameriški filmski umetnik Paul Nevman ustvaril eno svojih najlepših in nah boljših vlog. Nevvman je že po svojem videzu »liladen* in zato pripraven za vlogo nasilneža, suroveža, pač človeka, ki se v nenormalnem svetu lahko še bolj »uveljavi*.- In tu imamo opravka prav o nenormalnem svetu, saj gre za dogajanja v tabo rišču, kjer žive ljudje, ki ji® je usojeno živeti na prisilnem delu. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 10.C5 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Podravski obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.?0 TV DNEVNIK 1955 Vreme 20 00 Tednik 21.00 Zvoki godal: kontrabas Nedvomno najbolj zapos*3'!' lj.cn instrument med godalnimi instrumenti jo kontra bas. Temu instrumentu- s®° posvetili sedmo oddajo » cikla Zvoki godal, katere av tor in voditelj je violinist Rok Klopčič, ki nam bo skutol potosniti, zakaj v zgodo®® tak mačehovski odnos do tega instrumenta. V oddaji b° nastopil znani kontrabasist Budislav Vidrih s simfonif n'm orkestrom RTV Ljubka nat ki ga to vodil Anton Na nut ter ob spremljavi L. Enge'mana in J. Bokavška-Izvedel to naslednji P1-® gram: G. Bottesinija Grand duo'za riohno in kontrabas: L. van Beethovna Variacije ra Mozartovo temo: S. Ku serickiega Koncert za kontrabas in orkester ter Sre-botnjakovo Miniaturo za kon trabas. Na koncu oddaje Pa bomo predstavili še znam® teti Schutortov Potrvnin kvintet, kjer igra kontrabas pomembno vlogo: 21.35 V znamenju Koper 13.30 in 16.30 Odprto meja Danes bodo v okviru Odprte meje med drugimi še naslednje vesti: Reakcije na jugoslovanske mejne ukrepe »Pogreb* pusta na Proseku Težave v proizvajanju kontejnerjev na Goriškem in Novi raziskovalni center v Trstu 17.00 Z nami pred kamero 17.10 TV šola 18.00 Biatlon: Igman - 3x7,7 km 19.30 TVD Stičišče 20.15 Visoki pritisk — zabavna glasbena oddaja 21.15 Turistični vodič 21.40 Kdo pozna umetnost? Zagreb 16.55 Biatlon 17.J5 Učitelj, otroška serija 18.25 Kronika občine Split 18.45 Yu rock skozi čas 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Spekter, politični magazin TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slovenska e-konomija na Tržaškem od 1. 1945 do danes; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja, (11.00 - 11.20) Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 - 14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka. Na goriškem valu. Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanju: »Almanah*; 14.40 Otroški kotiček: »To je pa laž!* 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Četrtka va srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slavonski program) 6.00. 6.30, li00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; 14.10 Objave in glasbene želje; 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave in glasba; 16.40 Danes z nami: nagradna glasbena oddaja. KOPER (Ituhianski niograni) 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Ra dijaki dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30. 15.30, 17.30, Po ročila; 6.00-9.30- Jutranja radijska priredba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn; 11.32 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz Pesem tedna; 12.05 Glasba po željah: 15.00 Leteči zmaj; 15.20 Glasba; 15.32 Crash: 16.00 Slove ndja poje; 16.45 Istra v pesmi in plesih: 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Okrog sveto v 30 minutah; 18.15 Glasba.- RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.0(1 8.30 Jutranji variete; 9.02 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Top and roli; 11.33 Mozart; 12.03 Ul. Asiago tenda; 13.35 Mas-ter; 14.30 Radijocirkus - 1; 15.03 Megabit; 16.00 D Paginone; 18.05 Glasbena knjižnica; 19.25 Radio jazz; 20.00 I rubini di Lady Alex-andra; 22.27 Audiotox; 23.10 Telefonski klic. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovo ri; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16,00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom «Savinjskih sedem*: 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Schuman: Sonato v g-molu, op. 22; 19.00 Radijski dnevnik: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Se peto; 20.00 Četrtkov večer domačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 tope melodije; 22.15 Informa tivna oddaja; 22.25 Iz naših spo redov; 22.30 Večerna podoknica: 23.05 Literarni nokturno; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleto pa pevk. SMUČANJE Na italijanskem prvenstvi^ Mair državni prvak v smuku CERRETO LAGHI (Reggio Emi-ua) — Michael Mair je letošnji oržavni prvak v smuku. Mair je bil 2a sedem stotink boljši od Cornaza, Medtem ko je tokrat odpovedal Sbar-Oellotto, ki se je moral zadovoljiti * s četrtim mestom. Vrstni red smuka 1- Mair 106 ”90: 2. Comaz 1’06’”97; Perathoner 1'07'”44; 4. Sbardellotto 1W”54; 6. R. Schmalzl 1’07”85. * * * Ženskega slaloma ni bilo SAINT GREE (Cuneo) — Zaradi slabega vremena so včeraj preložili ^nski slalom za italijanski državni ^slov. • • * Spremembe v ženskem SP BERN — Mednarodna smučarska sveža je objavila spored in spre-®embe končnega dela ženskega Smučarskega tekmovanja za SP. in 6. marca: Mont Tremblant (Kanada) — smuk in veleslalom. Od 8. do 10. marca: Waterville Valley (ZDA) — dva veleslaloma in slalom. 13. marca: Vail (ZDA) — veleslalom. Od 18. do 21. marca: Furano (Japonska) — veleslalom, slalom in panelni slalom. KOŠARKA SINOČI V POLFINALU POKALA POKALNIH PRVAKOV Scavolini po pričakovanju premagal Olimpijo Ljubljančani v okrnjeni postavi - Polanec (28 točk) najboljši strelec srečanja ivolini — Olimpija 97:78 pet povečali vodstvo in tudi zaneslji- POKAL PRVAKINJ- Scavolini — Olimpija 97:78 (49:33) SCAVOLINI PESARO: Kičanovič 22, Magnifico 8, Ponzoni 4, Jerkov 11, Benevelli 17, Boni, Zampolini 22, Silvester 13, Mancini, Bini. OLIMPIJA LJUBLJANA: Blaznik 2, Brodnik 8. Polanec 28, Hauptman, Todorovič, Vilfan 23, Šantelj 5, Vu-jačič 12, Moffardin, Mičunovič. SODNIKA: Fajardo (Španija) in Szecsi (Madžarska). PM: Scavolini 19:24; Olimpija 14:23. PON: Šantelj (31), Vujačič (38), Jerkov (39), Magnifico (39). PESARO — Kot je bilo pričakovati, je Scavolini sinoči v prvem polfinalnem srečanju pokala pokalnih prvakov doma premagal ljubljansko Olimpijo, ki je igrala brez poškodovanega Subotiča. Že v prvem polčasu so si Kičanovič in tovariši nabrali zanesljivo prednost, ki jo je nato ljubljansko moštvo zmanjšalo v 25. minuti, ko je bilo stanje 60:49 in v 30. minuti 65:55. Z vstopom na igrišče Bene-vellija pa je Scavolini dobil strelca več proti conski obrambi Ljubljančanov in domačini so tako lahko zo- niiitiuiiiiiiitiiittimmmi iitiiuiiivnitfiiiiimiiliiiiiiiiminiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiitiiii nogomet ITALIJANSKI POKAL evropskem nogometnem prvenstvu je Španija z 1:0 (1:0) premagala Nizozemsko. Zadetek za Špance je v 44 min. dosegel Senor iz enajstmetrovke. LESTVICA 7. SKUPINE In ter brez težav Kljub vrzelim v obrambi je zlahka premagal Varese VARESE — V prvi tekmi osmine pnala italijanskega pokala za pro-6®onalna moštva je Inter z avto-8°l°m (20. min.) iz zadetkom Oriali-(67. min.) premagal Varese. V ^tah Milančanov sta bila tokrat “dsotna Miiller in Bini, tako da je ^■Pa igrala v nekoliko spremenje-“em sestavu: na mestu prostega ?ranilca je bil Marini, na sredini ®rena pa sta se izkazala Berga-®aschi in Sabato. Spet pa je razo-?aral Juary, kj verjetno precej obuti nepriljubljenost med navijači, ** 8a ob vsaki najmanjši napaki neusmiljeno izžvižgajo. Inter ni imel posebnih težav, saj , ®fese tudi v svojem, drugoligaš-«m prvenstvu igra precej popreč-Milančani so sicer v obrambi P°kazali nekaj vrzeli, ki pa jih Va-^ese zaradi uspešne obrambe Bor- na ni izkoristil. KVALIFIKACIJE ZA EP Španija tesno premagala Nizozemsko Nizozemska Španija Irska Malta Islandija SMUČANJE 1 1 9 1 0 5 1 1 1 0 1 2 1 3 2 JUTRI V SOFIJI Pričetek zimskih študentskih iger SOFIJA — Jutri bodo v Sofiji svečano odprli letošnje zimske študentske igre. Veliko prireditev bosta odprla predsednik Bolgarije Ži-kov in predsednik FISU, Italijan Primo Nebiolr . Tekmovanja se bodo začela pojutrišnjem, končala pa 27. februarja. Na letošnji univerziadi bo tekmovalo rekordno število tekmovalcev iz 34 držav. pet povečali vodstvo in tudi zanesljivo zmagali. V vrstah Scavolinija so bili najboljši Kičanovič, Benevelli in Zampolini, v ljubljanskem moštvu pa sta največ pokazala Polanec in Vilfan. Povratno srečanje bo 22. t.m. v Ljubljani. Razen velikega presenečenja pa je Scavolini praktično že finalist. • * * Villeurbanne — Oen Bosch 88:83 VILLEURBANNE - V drugi polfinalni tekmi tega pokala pa je francoski Villeurbanne premagal nizozemsko moštvo Den Bosch z 88:83 (50:43). POKAL PRVAKOV Ford visoko premagal Cibono Ford — Cibona 106:74 (57:32) FORD CANTU’: Innocentin 12, Bargna 12, Cattini 17, Fumagalli 8, Bosa 4, Bariviera 2, Brewer 19, Ri-va 16, Bryant 16, Marzorati. CIBONA ZAGREB: Bevanda 4, Nikšič 2, Čutura 20, Despot 12, Cetinja 8, Arapovič 2, Perinčič 12, Savovič 4, Gospodnetič 10. SODNIKA: Berki (Madžarska) in George (ZRN). PM: Ford 8:9, Cibona 16:18. CANTU’ — Brez praktično vseh svojih najboljših igralcev (brez Čo-siča, Pavličevida, Knega in Ace Petroviča) je Cibona seveda v pokalu prvakov zasluženo in visoko izgubila v Cantuju proti Fordu. Za italijanske košarkarje je bilo tako sinočnje srečanje le dober trening za nadaljnje prvenstvene nastope. Zmaga Forda ni bila namreč nikoli v dvomu. Milanski Billy pa bo v tem pokalu igral danes v Moskvi proti moštvu CSKA. KORAČEV POKAL Zadru prva tekma Zadar - Šibenka 78:70 ( 40:38) ZADAR: Hrvabrov, čiklič 6, Popovič 16, Sunara 14, Babič 2, Zuban, Petranovič, Ostarčevič 18, Obad 22, Bahtič. ŠIBENKA: Petrovič 16, Žečevič 16, Žurič, Ljubojevič 22, Djurič 2, Dam-janič, Macura 12, Šarič 2, Jarič, Slavica. ZADAR — Zadar je v prvem polfinalnem srečanju Koračevega pokala zasluženo premagal Šibenko. vseeno pa so si Popovič in tovariši nadejali, da bodo z večjo razliko odpravili goste. Osem točk razlike bi lahko namreč Šibenčani v povratnem srečanju nadoknadili, (nb) Danes v Vicenzi Zolii - Monting V prvem polfinalnem srečanju pokala prvakin j bo danes v Vicenzi domači Zolu igral proti zagrebškemu Montingu. V tej tekmi so italijanske prvakinje favoritinje, Zagrebčanke pa so doslej v tem pokalu že poskrbele za nekaj podvigov in zato ni izključeno, da bi prijetno presenetile tudi danes. Zagrebčankam bi bil lahko tudi tesen poraz dovolj za uvrstitev v finale, glede na to da bodo povratno tekmo igrale doma. V PRIJATELJSKI TEKMI Peroni — Kuba 99:89 LIVORNO — Italijanski prvoligaš Peroni je v prijateljskem košarkarskem srečanju premagal reprezentanco Kube z 99:89 (44:51). Najuspešnejša strelca pri Pero-niju sta bila Američana Jeelani (24 točk) in Restani (26), pri gostih pa Rodriguez (16). KOLESARSTVO Šestdnevna dirka v Milanu Mos^r in Pijnen povečala prednost MILAN — Po včerajšnjih popoldanskih tekmah šestdnevne kolesarske dirke v Milanu sta Italijan Fran-cesco Moser in Nizozemec Rene Pij nen še povečala prednost na skupni lestvici. VRSTNI RED 1. Moser (It.) - Pijnen (Niz.) 111 2. Rinklin - Wiggins (Avstral.) 74 3. Bidinost (It.) - Freuler (Švi.) po 1 krogu 113 4. Fritz - Hindelang (ZRN) po 1 krogu 103 5. Sercu (Bel.) - Argentin (It.) po 1 krogu 50 NOGOMET EP «UNDER 21» V Trstu Italija- ČSSR Srečanje bo 27. aprila na stadionu «Grezar» Connors uspešen MEMPHIS — V drugem kolu teniškega turnirja v Memphisu je Connors premagal Tima Wilkinsona s 6:3, 7:5. Državna nogometna zveza je dokončno sklenila, da bo tekma med Italijo in češkoslovaško, veljavna za evropsko prvenstvo za igralce pod 21. letom, v sredo, 27. aprila, v Trstu. Italija in Češkoslovaška nastopa ta v peti kvalifikacijski skupini, v kateri sta tudi Ciper in Romunija. Doslej so mladi »azžurri* odigrali tri tekme: premagali so Romunijo (2:0) in Ciper v gosteh (1:0), v prvi tekmi v Pragi 11. novembra lani pa so zgubili proti češkoslovaški (2:1). ZAČASNA LESTVICA Italija Češkoslovaška Romunija Ciper 3 2 1 1 1 4:2 4 0 2:1 2 1 2:3 2 2 1:3 0 V prijateljski tekmi v Mirnu Olimpija remizirala proti Sportulu Mednarodna nogometna tekma na igrišču v Mirnu je potekala v soncu in mrazu, končala pa se je brez zma- govalca. Gledalci niso bili zadovoljni s prikazanim nogometom, saj niso videli niti golov, niti dobre igre. Igralce deloma opravičuje hladno vreme in ledeno igrišče, vseeno pa bi mora li kot prvoligaši pokazati več znanja in truda. Neodločen rezultat je bržkone u-godnejši za Olimpijo kot za Sportul, ki je jesenski prvak Romunije. V prvem polčasu so bili Romuni sicer boljši, vendar le na trenutke. Po odmoru so Ljubljančani vzpostavili ravnotežje, prav na koncu pa zapravili tudi dve izredni priložnosti za zmago. Kot je povedal trener Olimpije Nedeljko Gugolj, bo njegovo moštvo nadaljevalo priprave v Piranu, v nedeljo pa se bo na Reki pomerilo s tamkajšnjim prvoligašem. Peter Budin Poljaki končali turnejo ISCHIA — Poljsko moštvo Wid wew iz Lodža je sklenilo svojo turnejo po Italiji z visoko zmago (10:1) proti amaterski reprezentanci Ischie. MOTOCIKLIZEM VN Jugoslavije na Reki v dvomu REKA — Velika nagrada Jugoslavije v motociklizmu, ki je na programu 12. junija na Grobniku, je v dvomu. Mednarodna motociklistična zveza namreč zahteva od organizatorjev, da poskrbijo za popravilo dirkališča, ki ga je poškodovala povodenj, da zgradijo tribuno za novinarje in merilce časov, da poskrbijo za izboljšanje sanitarne službe ter da izplačajo vsoto 160 tisoč švicarskih frankov, ki naj bi bili namenjeni nagradam za dirkače. Ravno zadnja zahteva motociklistične zveze predstavlja za organizatorje velik finančni problem. V primeru, da organizatorji ne bi do 2. aprila zadostili omenjenim zahtevam, bodo veliko nagrado Jugoslavije izbrisali iz sporeda svetovnega prvenstva. Zmuda demantira VERONA — Poljski reprezentant Zmuda, ki je trenutno član italijanskega prvoligaša Verone, je odločno demantiral izjave argentinskega reprezentanca Enriqueja Wolffa, češ da bi Argentinci podplačali Poljake. da bi premagali Italijo na svetovnem prvenstvu leta 1974 V ZRN. KOŠARKA PRED SOBOTNIM SREČANJEM SE BO JADRAN DRŽAL «TRADICIJE »? V Trstu bo gostovala vodeča Caveja, ravno proti vodečim ekipam pa so jadranovci v tem prvenstvu že štirikrat zmagali Tokrat bo v Trstu gostovala Caveja Mangianti iz Forlija. ki sameva na vrhu lestvice s 30 točkami, torej dve več od drugouvrščenega C1S iz Pordenona. Tako bo že če trtič v tej sezoni, da se Jadran sreča z vodilno ekipo na lestvici. Doslej je vsakokrat zmagal, potisnil nasprotnika navzdol in se približal vrhu. ki pelje v «play-offs». Potem pa so sledila gostovanja, na katerih našim ni šlo od rok m so pridobljeno prednost spet zapravili. Da bi kaj zvedeli o sobotnih gostih, smo se obrnili na sedež njihovega društva, kjer smo po telefonu le s težavo dobili enega izmed odbornikov, ki pa je bil na srečo precej zgovoren. V bistvu je povedal naslednje: «Sobotno gostovanje v Trstu nam objektivno ne dela prevelikih preglavic. V začetku smo med favorite za prestop v B ligo uvrščali Pistoio, Portorecanati, Cento. San Bonifacio in Pordenone. Danes pa je položaj na lestvici bistveno drugačen. Še zdaleč nismo mislili, da bomo na vrhu in se potegovali za prestop. Precej ekip je globoko razočaralo, medtem ko si nismo nadejali, da SEVILLA — V kvalifikacijskem "^anju 7. skupine za nastop na •"'Hitim.im...Hlinili.........................................................................................nnmmuiiiminniiitmniiniiiimummiimin..""m'""* šili®® - Naše odbojkarice v prvenstvu «under 15» • Nase odbojkarice v prvenstvu Kinder 15» Sokol: v tej sezoni zelo velik napredek u 1 • s: * * l|f . flU 4.J i fš W' I > S1-'. Po prvem delu prvenstva »under - skupina B, se je ekipa nabre-‘®skega Sokola dokaj nenadejano. 4 Povsem zasluženo znašla na pr-mestu lestvice. Vse kaže, da sokolice, kljub nepričakova-”emu porazu v tekmi s Kontovel-*aiT>i, vodstvo ohranile vse do kon-':*• s tem pa si priborile pravico J?. uvrstitve v finale za pokrajin-*ki naslov. *To bi bil nedvomno lep uspeh,» je povedal nenadomestljivi športni delavec nabrežinskega dru-?‘va Savo Ušaj, ki si je med toli-jlrni nalogami v breme prevzel še ekipo. ge na Tržaškem in mladinskega Prvenstva »under 15» je pač taka, * druga plat medalje so tudi pre-t^nečenja, razburljivi razpleti in Valika požrtvovalnost, ki odlikuje *koraj vse udeležence, pri čemer niSo mišljeni le tekmovalci in tek-jhovalke. Tudi minuli teden torej ni ^Onjkalo ne enega ne drugega, re-*djtat pa je, kakorkoli že, vselej j^itiven, saj je na tej ravni važ-predvsem igrati. «UNDER 15» - ŽENSKE _ SKUPINA A ®Ma — Sloga B 1:2 (13:15, 16:14, 8:15) .SLOGA: Vidali, Križmančič, Milkovič, Drnovšček, Gorkič, Cipollino, lupine. Filipovič, Cergol in Sosič. Slogašice so tekmo z ekipo OMA dojile, veniir s prikazano igro hjso navdušile. Igrale so preveč medjo. statično, nepovezano, nasprot-so podcenjevale in vsemu temu pripisah izgubljeni ni. in pa v,soko število točk, ki jih je na ahrotnk /b>■ aI v preostalih dveh. poudarimo, da se je OMA srčno borila, a kvalitetna razlika obeh še-sterk je le prevelika. Bled nastop torej, ki ga bo treba kar pozabiti in ga mogoče popraviti že drevi, ko bodo slogašice igrale pri Banih slovenski derbi z Bregom B. (Inka). V odločilnem srečanju za prvo mesto je Inter 1904 tesno premagal bo-rovke. Po končanem prvem delu prvenstva je tako sam na vrhu lestvice. a »plave* so dokazale, da so mu povsem enakovredne. Nesramno vedenje gostinj na «1. maju* o katerem smo že poročali, ni ostalo brez posledic. Pokrajinska zveza je namreč trenerja Interja izključila do 6. marca, kapetanko ekipe pa kaznovala s prepovedjo i-granja za dve koli. Pravici je bilo tako zadoščeno, v drugem delu pa se bodo skušalo borovke »maščevati* tudi na igrišču. Mlade slogašice pa so se z zmago proti OMA prebile na odlično tretje mesto, kar je za Peterlinove varovanke že zelo dober uspeh. IZIDI 5. KOLA: Bor - Inter 1904 1:2; OMA - Sloga 1:2. LESTVICA: Inter 1904 8; Bor «; Sloga B 4; OMA 2; Breg B 0. PRIHODNJE KOLO: Sloga B -Breg B; OMA - Bor. Počiva Inter 1904. SKUPINA B Skupina, v kateri nastopajo izključno slovenske šesterke, je zelo izenačena. Peto kolo je minilo v znamenju kar dveh presenečenj. Kontovelke so v Nabrežini premagale vodilni Sokol, Sloga A pa je osvojila prvi dve prvenstveni točki na račun Brega A, ki je sodil med favorite za končno zmago. Kljub porazu je Sokol ohranil prvo mesto na lestvici, a se mu ostale ekipe nevarno približujejo. Če so bile Nabrežinke še do pred tednom dni nesporne kandidatke za prvo mesto, tega sedaj ni mogoče več tako zanesljivo trditi. IZIDI 4. KOI.A: Sloga A - Breg A 2:0; Sokol . Konto vel Electronic Shnn 1:2. LESTVICA: Sokol 6; Konlovel E-lectronic Shop 4: Breg A in Sloga A 2. (Breg A in Sloga A imata tekmo mani). PRIHODNJE KOLO: Konlovel F-lofironlc Shop - Sloga A; Breg A -Sokol. 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Medtem ko je Kras že prejšnji teden gladko odpravil svojega najnevarnejšega tekmeca za prvo mesto, tržaškega Interja, je Sloga Bar A-lex v tem kolu počiva'a. Na sporedu sta bili torej samo tekmi med štirimi najslabšimi ekipami skupine. ki sta se končali z zmagami ekin ASPAV in Volley '80 Duke. IZIDI 5. KOLA: Kras - Inter 1904 A 3:0; ASPAV - Nuova Pallavolo Trst 3:0; Sistiana - Volley '80 Duke 0:3. LESTVICA: Kras 10; Inter 1904 A 6: Sloga Bar Alex, ASPAV in Vollev '80 Doke 4; Nuova Pallavolo Trsi 2: Sisliana 0. PRIHODNJE KOLO: Volley ’80 Duke - Sloga; ASPAV - Sistiana: Inter 1904 A - Nuova Pallavolo Trst. Počiva Kras. SKUPINA B Medtem ko je ekipa VIS prema gala tudi mlade igralce Interja B. je v derbiju za drugo mesto Gold FassI odpravil več kot solidne re-k-eotivce ekipe VM Borovci so tudi v tekmi s šibko Gretta doživeli po- raz. a so z igro, prvič letos, povsem zadovoljili, da jim bo prej ali slej najbrž uspelo priti do zmage. IZIDI 5. KOLA: VIS - Inter 1904 B 3:1; Gretta - Bor 3:2; Gold Fassl - VM 3:1. LESTVICA: VIS 10; Gold Fassl 8; VM 6; Gretta 4; Inter 1904 B 2; Bor 0. PRIHODNJE KOLO: VM . Bor; Gretta - Inter 1904 B; Gold Fassl -VIS. 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Medtem ko sta Vivai Bush in Bor izbojevala lahki zmagi proti Slogi in CUS, se je osrednje srečanje kola med Nuovo Pallavolo Trst in Bregom A končalo z zmago italijanske ekipe. Brežanke so si tako najbrž zapravile možnost, da posežejo po enem izmed prvih dveh mest. ki vodita skupino za napredovanje v višjo ligo. Najresnejša kandidata o-stajata tako še naprej Vivai in Bor. Sloga pa je po prvem delu še na zadnjem mestu brez osvojenega seta IZIDI 5. KOLA: CUS Bor 6:3; Nuova Pallavolo Trst - Breg A 3:0; Sloga - Vivai Busa 0:3. LESTVICA: Vivai Bush 10; Bor 8; Nuova Fallavolo Trst 6; Breg A 4; CUS 2; Sloga 0. PRIHODNJE KOLO: Sloga . Breg A; Nuova Pallavolo Trst - Bor; Vivai Busa - CUS. Drevi pri Banih Sloga — Breg Drevi bo ob .19.15 pri Banih slovenski derbi med Slogo in Bregom. Pričakovati je zanimiv boj. saj so se slogašice doslej srčno borile, primanjkuje pa jim izkušenj. Po drugi strani pa je Breg gotovo boljša in bolj homogena ekipa, o čemer pri ča tudi dobra uvrstitev na lestvici. Pričakujemo torej lep in zagrizen boj. (Inka) SKUPINA B Tekme med vodilno OMA in La Talpo zaradi odsotnosti sodnika niso odigrali. Z zmago proti Clubu Altu-ra se je tako Gold Fassl znašel na prvem mestu, a ga najbrž ne bo dolgo ohranil, saj mora OMA sedaj odigrati kar dve zaostali tekmi. Derbi med Konlovelkami in Brežankami se je končal z zmago domače ekipe, ki še naprej lahko računa na viso- ko uvrstitev, čeprav je konkurenca precej ostra. IZIDI 5. KOLA: Club Altura -Gold Fassl 0:3; Kontovel Electronic Shop . Breg B 3:1. LESTVICA: Gold Fassl 8; OMA 01ympic hi Kontovel Electronic Shop 6; La Talpa 4; Club Altura 2; Breg B 0. (OMA Olympic dve tekmi manj, La Talpa in Breg B eno tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Kontovel E-lectronic Shop - La Talpa; OMA O-Ivmpic . Gold Fassl; Breg B - Club Altura. DREVI V GORICI Naš prapor-Torriana Drevi bo briška ekipa Našega prapora odigrala zadnjo tekmo prvega dela prvenstva 1. moške divizije. Gostila bo šesterko Torriane iz Gradiške, ki se skupno z 01ympio zavzema za uvrstitev v »play-offs». V prvem srečanju so slavili naši igralci s 3:1. Tekma Naš papor - Torriana bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob 20. uri. (ik) Nemcem hude izgube v bitki prav na samem vršnem pobočju. Tega pohoda se redno udeležuje mnogo zamejskih planincev, priprave pa tudi letos vodi odbor, ki ga sestavljajo pripadniki KO PD jeseniške občine in občinski odbor ZZB NOV. Ena največjih planinskih in družbenopolitičnih manifestacij na Gorenjskem se bo začela v petek s pohodom šolske mladine *Po poteh Cankarjevega bataljona» do Valvazorjevega doma. Drugi planinci se bodo lotili vzpona na Stol v soboto ali nedeljo. Vodstvo pa opozarja, da bo mogoče pričeti vzpon izpred Valvazorjevega doma med 5. in 11. uro. Pred domom bo vsak udeleženec dobil kontrolni listek, ki ga bo zamenjal pred Prešernovo kočo tik pod samim vrhom. Ko ga bo v gostilni pod Stolom oddal članom tehnične službe pohoda, bo v zameno prejel spominsko značko pohoda in vpis v knjižico. Oba dneva bo ob 12. uri pred Valvazorjevim domom spominska proslava in ob 11. uri krajša slovesnost ob plošči padlega partizana Jožeta Kodra vrh Stola. Če bo vreme neprimerno za množični vzpon na vrh, bodo prireditelji o-značili pohod po planinah pod Stolom. Točne informacije bomo še sporočili. Kot vedno, tudi letos prenočišč v Valvasorjevem domu za pohodnike ne bo, pot pa bo dobro pripravljena in zavarovana ter označena z zastavicami. Kar se pa tiče drugih množičnih pohodov v Sloveniji, ki se jih redno udeležujejo tudi zamejci, bo v soboto, 26. 2., prvi pohod z Lokev na Poldanovec (1303 m), ki pa prireja PD Nova Gorica, 12. in 13. marca bo tradicionalni pohod na Snežnik, konec marca pa na Porezen. Vse podrobnosti bomo še javili. NOGOMET Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v prvi italijanski ligi izključila za eno kolo Benottija (Sampdoria) in Via-ne"a (Piša). HOKEJ NA LEDU Zmaga Jesenic CORTINA D’AMPEZZO - V sinočnji prijateljski tekmi v hokeju na ledu so Jesenice premagale domače moštvo Cortine z 8:4 (2:0, 1:2, 5:2), Hobbsova odlična INDIANAPOLIS - Angležinja An-ne Hobbs je z zmago nad Američanko Ginny Purdy s 6:4, 6:7. 6:4 osvojila prvo mesto na teniškem turnirju za Grand prix v Indianapolisu. Uiednlstvo, uprava, oglasni oddelek TKSl Ul Montecchi 6, PP 559 Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9 000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00. letno 1000,00 din za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADI! — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob deiavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 rtiin) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 17. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska J izn I Trat čl« n italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG OB NADALJEVANJU ZASEDANJA PALESTINSKEGA NACIONALNEGA SVETA Delegati bodo ponovno izvolili Arafata za predsednika palestinske organizacije To zatrjujejo dobro obveščeni krogi v Alžiru, čeprav je nasprotovanje Arafatovi strategiji veliko - Pozdravi Pajette, Achillija in Aleksandra Grličkova!v kateren3 p|avi-da ima"urad za J ugotovitev nacističnih zločinov v Štern o prisotnosti bivših nacistov v obveščevalnih službah BONN — Lansko leto je bilo še 671 nerešenih primerov in kazenskih postopkov proti nacističnim zločincem. Podatek je posredoval minister za pravosodje ZRN Hans Engelhard v članku za revijo Quick, ALŽIR — Nadaljuje se 16. zasedanje palestinskega nacionalnega sveta v Alžiru in že se kažejo obrisi zaključkov, ki bodo morali pogojevati oziroma usmerjati bodočo politično strategijo te najvišje palestinske organizacije. Vsa pozornost opazovalcev je osredotočena na delo komisije (sestavlja jo šest članov), ki mora sestaviti zaključni politični dokument zasedanja. Po mnenju dobro obveščenih krogov bo 360 delegatov v popoinosti potrdilo sedanji izvršni odbor PLO in soglasno izvolilo Jaserja Arafata za predsed nika. Pri tem pa .Arafatu ne bo poverjen noben mandat, da se pogaja z ZDA izven okvirov, ki jih je določil arabski vrh v Fesu. «Reaganov načrt* za rešitev palestinske ga vprašanja ne bo formalno zavržen, dejansko pa ne bo prišel v poštev. Kaže, da bo v zaključnem dokumentu tudj sledeča ugotovitev: PLO bo vzela na znanje, da je hitra rešitev bližnjevzhodnega vprašanja nemogoča, cilj organizacije pa bo. da ostane enotna in neodvisna v predvidevanju «težkih let*. Skratka, to naj bi bila vsebina sklepnega dokumenta, ki ga sestav- lja šest predstavnikov različnih struj PLO. Dokument bodo predstavili zborovalcem v odobritev ob zaključku zasedanja v Alžiru. V svojem govoru Arafat ni omenil «Reaganovega načrta*. To pa je stori) v svojem posegu šef političnega tajništva Faruk Kadumi, ki je načrt označil kot «orodje za likvidacijo palestinske revolucije*. Reaganova zamisel, je še podčrtal Kadumi, popolnoma izniči cilje palestinske revolucije in predstavlja Jordanijo kot alternativo PLO. a tudi pozitivne točke načrta so le «ma-lo več kot sramota*. Kadumi pa ni izrecno dejal, da v popolnosti zavrača ameriške predloge in v tem vidijo opazovalci uspeh Arafata, ki je pri radikalni struji dosegel, da ne zapre vrat tVashingtonu. Nadalje dobro obveščeni viri pripominjajo, da naj bi v zaključnem lestinskega vprašanja, kar pa ne j žiru sta prinesla tudi predstavnik pomeni, da bi PLO avtomatično j KPi Pajetta in predsednik italijan-priznala Izrael, saj bi se to lahko ske parlamentarne evropsko-arab- zgcdilo le v zaključni fazi. Skratka, PLO je mnenja, da je ameriški načrt neuresničljiv in zato noče dajati nepotrebnih koncesij. Na zasedanju palestinskega parlamenta v Alžiru so bili v zadnjih ske zveze socialist Achilli. Pajetta je dejal, da sedanja razumna politika PLO zagotavlja Palestincem veliko podporo v svetu in Italiji in izrazil željo, da bo palestinski narod končno dosegel svojo neodvi- dveh dneh na dnevnem redu tudi | snost in mir. Achilli pa je dejal, pozdravi tujih gostov. V imenu ju- da je namen zveze, katero pred gcslovanske delegacije je spregovoril član CK KPJ Aleksandar Gr-ličkov. ki je dejal, da so Palestinci s svojim bojem šli v zgodovino in da dajejo velik doprinos borbi raznih narodov v svetu za svobodo in neodvisnost. «Ko se borite za svobodo svojega naroda, se borite tudi za vse tiste, ki te svobode še nimajo,* je poudaril Grličkov. «V^-ša narodnoosvobodilna revolucija je iskra upanja za vse tlačene naro- političnem dokumentu omenili še i de. pomeni jamstvo, da je borba vsaj tri točke: odpadla bo možnost, da bi Jordanija lahko predstavljala PLO na morebitnih pogajanjih: potrjena bo obsodba sporazuma iz Čamp Davida med Egiptom in Izraelom; resolucija iz Fesa bo osnova, na kateri bo treba iskati rešitve pa za nacionalno svobodo edini garant za uspeh in dejansko dosego te svobode, za ustanovitve lastne neodvisne in suverene države. V tej borbi vam stoji ob strani tudi neuvrščena in socialistična Jugoslavija.* Svoje pozdrave delegatom v Al- stavija, doseči pri vseh evropskih vladah uradno priznanje PLO, kar je zadnji čas že storila tudi grška vlada. Ob koncu naj omenimo še dejstvo, da je včeraj prispela v Alžir delegacija ameriških Židov, ki bo sledila delu zasedanja PLO. Predsednik palestinskega parlamenta Fahum je dejal, da so «židje dobrodošli, saj palestinski boj ni bil nikoli naperjen proti kaki rasi ali veri.* Arafat in Fahmut v družbi alžirskega predsednika Bendžedida (Telefoto AP) Najmanj 500 mrtvih nedokonmi obračun brazilskega karnevala RIO DE JANEIRO - Brazilski karneval se tudi letos ni izneveril svoji tradiciji, bodisi po množičnosti udeležbe, bogastvu kostumov, razigranosti, pa tudi po nebrzdanosti, ki premnogokrat zapelje v zlo, nesrečo in celo zločin. Ničkoliko objestnih dejanj, vlomov, ropov in umorov vsako leto prinese s seboj ta prešerni karneval. Letošnji je. kot kažejo podatki prah štirih dni. na najboljši poti, da potolče vse rekorde. V samem Riu je doslej terjal 173 mrtvih in 17 tisoč ranjenih, medtem ko je v Sao Paolu umrlo 175 ljudi. O številnih žrtvah pa poročajo tudi iz drugih večjih mest. kjer potekajo najpomembnejše karnevalske prireditve. Vsekakor podatki niso dokončni in tudi ne popolni, ker slonijo na registracijah v ustanovah za sodno me-dicinot kamor pa ne prispejo prav vsi mrtvi. Poleg tega pa brazilski karneval traja do petka in torej o-bračun še zdaleč ni dokončen. BERN — Leta 1981 je prosilo za politično zatočišče v Švici 4.226 oseb, lani pa kar 7.135, t.j. 80 odstotkev več.. Preusmeritev letalu iz protesta zaradi ameriške politike do Irana Luchvigsburgu še kakih 120 odprtih primerov, o katerih vodi preiskavo. Med najbolj iskanimi nacističnimi zločinci omenja CJuiek zdravnika Mengeleja. ki je deloval v Auschvvitzu in je Odgovoren za smrt stotin ljudi. Tednik omenja tudi ime nekega bivšega esesovskega oficirja (Valterja Kutschmanna. ki je bil osebni prijatelj pred kratkim a-retiranega Klausa Barbieja in ki trenutno živi v Buenos Airesu pod imenom Pedro Ricardo Olmo. Kut-schmann je odgovoren za uboj številnih univerzitetnih profesorjev. S svoje strani pa ugotavlja nemški tednik Štern, da je imela za-hodnonemška varnostna služba v petdesetih letih celo vrsto nekdanjih esesovcev v svojih vrstah, podobno kot tudi ameriška CLA. Tednik trdi, da je nekdanji zahodnonemški podtajnik Globke vključil v bonsko obveščevalno službo celotno organizacijo Gehlen, ki so jo sestavljali znani nacisti. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiCTiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ODKAR JE DEŽELA POSTALA PRED 20 LETI NEODVISNA V KENIJSKIH JEČAH ŠE NIKOLI TOLIKO POLITIČNIHZAPORNIKO V Mnogo je tudi izgnancev in ubežnikov, ki so v tujini prosili za politično zatočišče (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) v Ugandi, nato pa v Tanzaniji, vendar so v obeh deželah to uradno H,,D„Di , , , zanikali. Drugi pa je bivši posla- NAIROBl — «Nobena druga de- C- J , . . : . ", žela v Afriki ni tako demokratična nec ^mika Kimam, ki je izginil zeia v Ajnki m tako demokratičnajanuarja ne da bi 0 tem povedal kot Kenija.* je rekel na javnem' iim štirim p f zborovanju kemjsln predsednik Moi, hoteli soditi zaradi poneverbe čeka. v odgovor na naraščajoče kritike vi d mu zaradi milijonske g0_ tujim zaradi številnih aretacij m ijulije z zemljišči. Moj je rekel, da obsodb v deželi, ki je 1. avgusta ■ „Ja £ Tfihi,,a J jmdožtvria^leteli vojaški udar. j Predsednik Moj je hkrati povedal, da <miiiiiiiiinimiiiiu>milllilillHliuiHllliniiiiiilnnHliiiminiiniiliiiiniiiiiliiiiMlliiiiiiiiilli„,Mii,,li>ii,mI|ilil|iiiiiliiiiiililillllilimiMimliiimmn>illiliiiiilliiil|ili|llii|,l|iiila PO IZČRPNI RAZPRAVI MED 500 DELEGATI Sklenjeno 15. srečanje MED DVODNEVNIM URADNIM OBISKOM CHEYSS0NA V MOSKVI V ospredju medsebojnih pogovorov samoupravljavcev SFRJ bodo predvsem dvostranski odnosi Osrednja tema osebna in kolektivna odgovornost v boju za socialistično samoupravno preobrazbo jugoslovanske družbe KRAGUJEVAC - S sprejetjem po roči la o delu komisij za sklepni dokument, se je včeraj končalo 15. srečanje samoupravljavcev Rdeči prapor. V minulih dveh dneviti je več kot 500 delegatov iz vse države razpravljalo o osebni in kolek-tivrr odgovornosti v boju za socialistično samoupravno preobrazbo. Na včerajšnji plenarni seji so delegati sklenili, da bodo srečanja samoupravljavcev v prihodnje vsako drugo leto. "ki k o bo več časa za uresničevanje sklepov, pa tudi za boljšo pripravo odlcritev, V komisiji, ki je obravnavala krepitev gospodarske in samoupravne odgovornosti kot bistven dejavnik gospodarske stabilizacije, ji sode lovalo 250 delegatov in gostov. V poročilu komisije je rečeno, da je v okviru enotnih interesov delavske- Sklep predsedstva CK ZKJ Izboljšanje preskrbe prvenstvena naloga BEOGRAD - Predsedstvo CK ZKJ je sprejelo sklepe o prihodnjih nalogah ZK in vseh organiziranih socialističnih sil, da bi v čim krajšem roku izboljšali preskrbo prebivalstva z blagom široke potrošnje. V sklepih je .rečeno, da ukiepi ZIS niso zadostni in da si je treba za to dodatno prizadevati na vseh ravneji, od TOZD d« federacije. Predsedstvo se posebej zavzema za usklajeno akcijo vseh 'samoupravnih subjektov. Žara di izjemne politične občutljivosti in ekonomskega pomena mora biti reševanje teh težav v sedanjem trenutku prednostna naloga. Predsedstvo meni, da morajo centralni in pokrajinski komite ji čimprej preučiti razmere in dejavnost pri reševanju problemov preskrbe in določiti kon kretne naloge komunistov in vseh drugih dejavnikov na tem področju, (dd) ga razreda Jugoslavije nujno dograjevati tudi enotno gospodarsko politiko z vsemi siremljajočimi ukrepi, ki pa morajo biti sredstvo za uresničevanje razredne enotnosti. Hkrati je treba zagotoviti vse pogoje, da bi delavci v združenem delu lahko o-dločali o dohodku, kot rezultatu svojega dela. Odgovornost za finančna gibanja, izkoriščanje materialnih do brin in pogoje gospodarjenja mora nositi tisti, ki o tem odloča, je pou darjeno v poročilu komisije. Odgovornost v združenem dolu v organizacijah in skupnostih, ki so sestavni dol politične ureditve, je treba . azvijat* in krepiti tako. da bo to prispevalo k uspešnejšemu od pravi jan ju negativnih pojavov in tendenc nedela in zlorabe vseh o-blik. jo rečeno v poročilu druge komisije 15. srečanja samoupravljavcev. Delegati so v tej komisiji razpravljali o osebni in kolektivni odgovornosti v političnem sistemu socialističnega ■ ..rr.oupravljanja. Potem ko so delegati sprejeli poročiti obeh komisij, so poslušali še obrazložitev sklepnega dokumenta, "»slanice srečania. ki jo je prebral Marjan Rožič. Poslanico so delegati soglasno sp-eieli. Ob koncu dvodnevnega zasedanja pa so poslali nozd'avno pismo predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKJ. (dd) Za pogovore francoskega zunanjega ministra z Gromikom vlada veliko zanimanje, glede na to, da so se odnosi med SZ in Francijo precej ohladili Mraz ugodno vpliva na naravni prirastek LONDON — Vse kaže. da sta temperatura ozračja in stopnja naravnega prirastka med seboj mnogo bolj povezani, kot si to navadno predstavljamo. Padec živosrebrne-ga stolpca v termometru namreč moške in ženske spodbuja k večji ljubezni in predvsem k tesnejši bližini. Trditev so Britanci podkrepili z nekaterimi statističnimi podatki iz zime 1981-82, znane po rekordno nizkih temperaturah: v naslednjem septembru, oktobru in novembru se je namreč rodilo tisoč otrok več, kot v ustreznih obdobjih poprejšnjih dveh let. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Na dvodnevni uradni obisk v Moskvo je danes pozno popoldne prispel francoski zunanji minister Claude Cheysson. Kot je rečeno v sporočilu za javnost, se bo s Andrejem Gromikom pogovarjal o vseh naj)M3membnejšili vprašanjih s področja sovjetsko -francoskih odnosov, prav tako pa tudi o svetovnih problemih. Ne samo sovjetski, marveč tudi drugi opazovalci pripisujejo Clieysso-novem prihodu v Moskvo v tem trenutku velik pomen, čeprav si nihče ne dela utvar, da bi lahko bil oljisk posebno uspešen. Francosko - sovjetski odnosi, ki se sicer na gospodarskem področju iz leta v leto krepijo, so namreč v zadnjem času zastali in v Moskvi ne skrivajo, da jim ni všeč predvsem prevelika atlantska naravnanost Mitterrandove vlade. Nekateri tukajšnji komentatorji se pri tem celo naravnost sprašujejo, kako neki se bodo sovjetsko - francoski odnosi odvijali naprej, pri čemer previdno namigujejo, da naj bi bilo vse odvisno od «soglasja v francosko - sovjetskih stališčih in pogledih na mednarodno politiko*. Po splošnem mnenju si imata Cheysson in Gromiko veliko povedati, tako o gospodarskem sodelovanju med državama, kjer francosko vlado vznemirja deficit 8 milijard frankov, ki je nastal v lanskem letu v trgovini s Sovjetsko zvezo, kot tudi v mednarodnih vprašanjih, med katerimi naj bi bila tudi Poljska in Afganistan. Kot predvideva program obiska, se bo visoki francoski gost zato kar trikrat sešel s svojim sovjetskim gostiteljem, ni pa še znano, ali se bo sreča) tudi s kom drugim iz najvišjega sovjetskega vodstva. V petek naj bi Cheysson sicer imel še uro «pro stega časa*, zaradi česar nekateri sklepajo, da bi ga utegnil sprejeti tudi Atidropov. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da prihaja francoski zunanji mini ster v Moskvo neposredno po svojem obisku v Damasku. Mnogi zaradi tega pravijo, da bi lahko izmenjava mnenja o položaju na Bližnjem vzho- du postala v tem trenutku vsaj najuspešnejša. če že ne najpomembnejša točka vnjegovih tukajšnjih pogovorili. Po prepričanju večine naj bi namreč za Moskvo imelo največjo veljavo, klj-ub vsemu vprašanje evropske razorožitve. V Moskvi sicer uradno zavračajo francoske obtožbe, da naj bi bile rakete vzrok za sovjetski restriktivni uvoz iz Francije v lanskem letu, vendar pa se iz njihovih pojasnil vidi. da bi resnica kljub vsemu lahko bila blizu tem trditvam. Tukajšnji komentatorji pravijo, da Sovjetska zveza v trgovini s Francijo ne želi nikakršnih prednosti vendar pa istočasno tudi poudarjajo, da so proti ciljajo na ukrepe, ki jih je Francija prevzela v okviru komiteja COCOM in ki zahodnim državam prepoveduje v Sovjetsko zvezo izvažati strateško tehnologijo. Po mnenju sovjetskega tiska ti u-krepi, ki se jih Francija baje «do-sledno drži*, ravno ne krepijo medsebojnega zaupanja in ovirajo širše francosko - sovjetsko gospodarsko sodelovanje. Prav tako je povzročila v Moskvi lansko leto slabo voljo tudi podražitev kreditov za opremo, ki jo Sovjetska zveza uvaža iz Francije. Krediti so se podražili s 7,8 na 12,5 odstotka in v Moskvi poudarjajo, da so to veliko slabši finančni pogoji, kot pa jih nudijo nekatere vsem drugim preprekam v medna- druge članice EGS. rodni trgovini, in s tem naravnosti DANILO SLIVNIK naj bi pod predsednik avtomatično nasledil najvišji položaj v deželi. S to kampanjo so hoteli doseči, da bi Kenyatto nasledil pripadnik naj-večjega ljudstva Kikuju, namesto podpredsednika Moija. James Orengo pa je sodil v skupino spetih bradatih sester* to je radikalnih poslancev, ki so izstopali po svojih kritikah režima in so zdaj zvečine v zaporu, skupaj z vrsto levičarskih profesorjev. Veljal je tudi za političnega varovanca prvega podpredsednika Oginga Odinga, ki je ta čas v hišnem priporu, medtem ko njegov sin Raila čaka v zaporu na sojenje zaradi veleizdaje. Vsaj kar zadeva Orenga so domnevali, da so se ga hoteli z obtožbo o finančnem prestopku politično znebiti. Toda to niso edini Kenijci, ki so v zadnjem letu dni zbežali iz dežele in zaprosili za politično zatočišče v tujini. V Zimbabveju se že od lani mudi vodja literarnega oddelka nairebijske univerze, dr. Ge-cau, skupaj z direktorjem kenijskega vaškega gledališča, ki ga je bila vlada marca lani prepovedala in zažgala, potem ko je hotelo igrati neko politično radikalno igro znane-aa pisatelja Ngugija Wa Thionga. Zimbabvejska vlada je kulturnikoma naročila, naj postavita na noge vaško gledališče, kakršno je bilo prepovedano v Keniji. V dveh desetletjiii svoje neodvisnosti, kj jo bodo proslavili leto*, Kenija še ni imela toliko političnih in drugih izgnancev in se nikoli v njenih ječah ni bilo toliko zapornikov. V zadnjih šestih mesecih po spodletelem udaru so na zaporne kazni do 25 let obsodili že nad 900 pripadnikov razpuščenih letalskih sil, devet pa jih je bilo obsojenih na smrt za veleizdajo. Na sojenje pa čakajo še mnogi drugi, med njimi tudi 20 študentov nairebijske u-niverze. Njihov voditelj je dobil deset let, a so mu prošnjo za pomilostitev zavrnili. Sama univerza je ta čas se zmerom zaprta. Študente so sicer pozvali, naj pridejo 1. marca dokončat prekinjene studi :e. vendar bodo morali nazaj v domače vasi in počakati, da bo vlada univerzo u-r?dno odprla, v skladu s priporočili posebne uradne komisije. Začasno odprtje univerze je najberž tudi v zvezi z mednarodnimi reakcijami, saj so se v Commomvealthu že pojavile zahteve, naj bi nairobij-sko univerzo izključili iz članstva. Predsednik Moi. ki je rektor univerze, pa bi jo rad pred ponovnim odprtjem očistil «tujih ideologij*, da ne bi v prihodnje več netila političnega nezadovoljstva. TIT DOBRŠEK CIUDAD DE MENICO - Ameriški državljan iranskega porekla Husein Shey Kholya je predvčerajšnjim Pre' usmeril letalo teksaške družbe «f*J° Airways*. ki je z 22 potniki lete*0 iz Killeena v Dallas. Zračni gusar je pilotu ukazal, naj pristane v ®?. niškem obmejnem mestu Nuevo L°-redo, kjer je po krajšem pogajanj0 izpustil potnike in se predal mehiškim oblastem. To je storil šele P°" tem, ko so mu zagotovili, da 00 lahko odpotoval na Kubo. Kot kaže pa mehiške oblasti sedaj vneto iščejo državo, ki bi bila pripravljen3 nuditi politično zatočišče zračnem11 gusarju. Medtem pa se je izvedelo, da J® Khdya preusmeril letalo v zna* protesta zaradi ameriške politike d° Irana. Vsekakor pa so bili v ZDA skrajno zaskrbljeni, saj se je n® krovu preusmerjenega letala nahajalo deset častnikov ameriške v0*' ske, ki imajo dostop do strogo zaupnih vojaških tajnosti. Bali so da bi letalo pristalo na Kubi. kjer bi skoraj gotovo ugotovili «drag°-ceni tovor*, ki je bil na krovu. *’° vsem sodeč pa zračni gusar ni v®| del za ugledne potnike, zadovoljn se je z navadnim protestom in 111 imel širših ciljev. FBI in amerisk0 obrambno ministrstvo sta se t°re* oddahnila, ko se je deset častnik0'' vrnilo v domovino. 38-letni bivši pilot iranskega *e' talstva Kliol.va se sedaj nahaja Y mehiškem glavnem mestu. Oblast* so mu baje že dale diplomatski Pot'. ni list. saj se ga hočejo čimprej znebiti. Trenutno ni še povsem jasno, če je pristaš sedanjega iranskega režima, ali pa je le ®den izmed tolikih oboževalcev bivšega šaha. Na sliki (telefoto AP): preusmerjeno letalo na mehiškem obmejnem letališču Nuevo Loredo. uiiMiiiiiiinniiiiiimimiitiitiiHiiiiiuiitiiiiiiHMiitimiiiiiuiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiM111* lllitilllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllilIflll||liltllllllllllMIIIIIII||||||||||||1l||||||ll||||||||it«||lll,|l„ lili, MIHU HI, II, llll,,lllllllll|,l|l|llM||l|l||ll.l|(|lll|alH Neobičajna prometna nezgoda Zakaj cipljev še ni v Portoroškem zalivu Enomesečno «zamudo» je verjetno povzročilo pretoplo morj« Bolj ledko se zgodi, da bi se tovornjak zapletel v električne žice. V teksaškem Austinu pa se je to /.godilo pozabljivemu občinskemu uslužbencu, ki ni znižal gibljivega žerjava ua tovornjaku (.Telefoto AP) PORTOROŽ — Kaj bo z letošnjim lovom cipljev in zakaj še niso priplavali v Portoroški zaliv, se v teli dneh sprašujejo številni domačini, za katere je februarski lov na ciplje vedno predstavljal svojevrstno doživetje. Številni Portorozani in Pirančani so namreč izolskim ribi čem vsako leto pomagali vleči polne mreže, v katere se je zajela jata te okusne ribe. Nagrada za nemajhen napor je bolj simbolična, kajti domačini za pomoč ne prejmejo niti dinarja, temveč lahko domov nesejo nekaj kilogramov svežih cipljev. Dokazano je, da že v septembru začno z italijanske strani plavati proti Istri jate cipljev. V Porto-. roški zaliv se «zatečejo», ko mraz j najbolj stisne. Tedaj se številne ja* ' te združijo in poiščejo zavetje med Kanegro in portoroškim skladiščem soli. Gibanje jat stalno opazujejo poklicni ribiči in ko ugotovijo, da je v zaliv zašla večja jata, spustijo v morje okoli 400 metrov dolgo mrežo. Po navadi je glavni ulov prav sredi januarja. Po besedah direktorja izolskega tozda Riba. Vlada Požarja, pa letos cipljev še ni v Portoroškem zalivu, ker je- morje za ta čas razmeroma pretoplo. Jate se zato zadržujejo na odprtem morju — letos so jih s plivaricami in lebdečimi kočami nalovili že 20 ton. Riba se torej ne ozira na ko ledar, temveč njen življenjski ritem narekuje temperatura morja. Ribiči še niso vrgli puške v koruzo, kajti računajo, da bo mraz, k' je pritisnil v teh dneh, le prisilil ciplje, da priplavajo v Portoroški zaliv. Da je pretoplo morje krivo, da cipljev še ni v zalivu, je mnenja tudi Miroslav Zei z morske biološke postaje. Ugibanja, da cipljev ni zaradi preiova so povsem neosnova- na, meni profesor Zei. Zimski ulov cipljev ni samo svojevrstna atrakcija, temveč pomeni tudi precejšnji zaslužek izolski*1 ribičev. Lani, ko so jili iz Portoroškega zaliva potegnili 90 ton, so * njimi zaslužili približno 5 milijo1)0V dinarjev. Ciplji iz Portoroškega zaliva Pa so zelo cenjeni tudi na italijanski strani, kjer menijo, da je njihov® meso okusnejše zaradi čistejšega morja. Po besedah Vlada Požarja pa jih čez mejo izvozijo samo 500 kilogramov, največ tono. IZTOK L MER Zahodnoncnlški «desaparecidosi» BONN — Nemško zunanje ministrstvo meni. da je v Argentini izginilo približno 60 zahodnonemški*1 državljanov, oz. Argentincev zahod" nonemškega porekla. Sorodniki te*1 tdesaparecidisov* nemškega porekla pa so prijavili sodišču zahodnonem-škega zunanjega ministra Gensche1'" ja, katerega so obtožili, da se ni dovolj zavzeto potegoval za rešitev t1" stih, ki so padli v kremplje argentinske vojske in policije. NEVV VORK — Posebna komisij* ameriških strateških sil proučuje izdelavo nove rakete, ki bi bila manjša in lažja od MX ter bi imela *e eno namesto desetih jedrskih g*31" ohranila pa bi enak domet (8.00” milj). Novo raketo naj bi namesti*1 na posebnem vozilu, ki hi bilo tak° oklopljeno, da bi vzdržalo tudi j*" drsko eksplozijo ter bi se samo zasidralo v tla, da se ob eksploziji r>e bi prevrnilo. Raketo in vozilo hl lahko zaradi njune majhne leže prevažali tudi s helikopterjem.