Paitnina platana < gotovini.
ŠTEV. 6. .
V LJUBLJANI, ponedeljek, 9. januarja 1928.
Posamezna Številka Din 1’-LETO V.
Maji vmk daa opokin*, imoiit a#d*lja Jm
pomik«.
Im^ii aarotalaa: V Ljubljani ia po poltti O IMa 30 —, iaozamatvo Dia 80--»
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 25. UtfRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8, TELEFON STEV. 1851
Rokopisi m m vračajo. — Oglasi po tarife
Pl*m«ni* vprašanjem naj m priloC mnih za odgovor.
Račan pri pofttnem ček. uradu **•». 18j691.
MaS gospodarski položaj.
iNoben narod ni prišel vsled svetovne vojne v tako težaven gospodarski položaj ko slovenski. Na zapadu je bil velik del Slovenije od vojne popolnoma uničen in deloma je moral tudi severni pas Slovenije prelesti vojne grozote. Po mirovnih določbah bi morali ti kraji dobiti sicer odškodnino, dejansko pa je za vsakega Primorca sploh bolje, če nič ne dobi, ker tako grozno visoke obresti je treba plačevati za to odškodnino. Na drugi strani pa so davki v novih italijanskih pokrajinah tako visoki, da plačujejo faktično ti. kraji ne samo odškodnino, temveč tudi znatno več. Za Slovence v Italiji je torej rezultat ta, da jim je vojna zrušila domove, dala neverjetno visoke davke in njih pridobitno možnost skoraj docela uničila.
Goriški kmet, ki je bil pred vojno vsled dobre prodaje svojih zgodnjih pridelkov na Dunaj, Avstrijo, Nemčijo in Rusijo dobro situiran, je danes gospodarsko uničen, ker nima njegov pridelek nobene pene. Vsaka druga pridobitna možnost pa je izključena in vrhu tega je skoraj vsa primorska slovenska inteligenca brez posla. Ni čuda, da je izseljevanje na Primorskem v neverjetnem cvetju.
V Sloveniji je položaj enako težaven. Odrezana od morja ne more Slovenija prav razviti svoje trgovine. Poleg tega ge:: izgubila Slovenija velik del svojega, odjema in nadomestila za izgubljene odjemalce še ni. Nacionalizacija industrije je čisto propadla in vsako leto gredo samo iz Trbovelj milijoni in milijoni v tujino. Pri drugih industrijah je ravno tako in nič lepše slike ni pri denarnih zavodih. Samo izguba Jadranske banke nas je vrgla za desetletja nazaj, a da ogromnih dobičkov dunajskih in drugih tujih bank niti ne omenjamo.
Deset let pa počivajo tudi že skoraj vse državne investicije. V zadnjem času pa mora Slovenija občutiti še pri državnih dobavah vedno večje težkoče, da je tudi v tem ozira- na slabšem. In kakšne neprilike je morala okusiti naša industrija pod milo rečeno ignorantskim izgovorom, da leži na meji, je znano.
K vsem tem pa pridejo še ogromne dTlavne dajatve in velikanska davčna preobremenitev Slovenije. Del,, ki ga prispeva Slovenija za vojno odškodnino na jugu, je ogromen in tlači že deseto leto vse naše gospodarsko življenje.
Tu in tam davčna preobremenjenost, tu in tam plačevanje vojne odškodnine, tu in tam nobenih investicij, tu in tam propad nacionalizacije,, to je. slika slovenskega narodnega gospodarstva. Da pa jo mizerija popolna, se napihujemo Slovenci v taki neslogi, razvijamo tako ostro medsebojno strankarsko borbo, da ne bi mogli trajno vzdržati tudi veliki narodi, če bi sledili našemu zgledu. Mi oči vidno mislimo, da smo tako močni, da vzdržimo tudi ta medsebojni boj. Je to velikanska' zmota in kdor primerja naš današnji položaj v državi z onim, ki smo ga imeli ob ujedinjenju, ta mera priznati, da smo silno nazadovali. '
,In še bomo nazadovali, Če se ne pri-; čnenjo zavedati potrebe slovenske soli* darnosti. Saj ni treba, da bi vsi ljudje mislili isto, ker mišljenje naroda ne moJ re biti uniformirano. Treba pa je, da vsi spoznavajo, da imajo iste interese in da morajo zato tudi vsi složno zastopati te interese. Ni treba, da bi vsi bili ene- misli glede svetovnega naziranja, pač pot je potrebno«.da smo vsi enega mišljenja glede, slovenskega gospodarskega programa. Plačevanje vojne odškodnine, zveze Slovenije z morjem,- davčna neenakost, vse to «o vprašanja,-ki se ravno
Boj 20 (MM zokoo.
Beograd, 9. januarja. Ne samo v političnih krogih, temveč tudi v naši najširši javnosti vlada veliko zanimanje za medverski zakon, katerega načrt sedaj izdelujejo v ministrstvu za vere. Ta zakon bo posebno pomemben zaradi tega, ker naj se z njim uredi legalnosti zakonov. Znano je, da velja dozdaj pri nas samo v Vojvodini civilni zakon, v drugih pokrajinah pa se priznava veljavnost samo v cerkvi sklenjenim zakonom. Pojavila se je struja, ki hoče, da se veljavnost civilnega zakona raztegne na vso državo. Zbudilo se je tako veliko zanimanje za sprejetje medverskega zakona, ki naj bi. to vprašanje rešil.
Duhovniški krogi se izjavljajo proti uvedbi civilnega zakona in zahtevajo, da se tudi v Vojvodini ukine civilni zakon in prizna kot zakonit samo cerkveni zakon. Na drugi strani pa se vojaške oblasti zavzemajo za to, da se uvede civilni zakon, ker bi bila na ta način olajšana kontrola glede rekrutacjje. Morale bi namreč državne oblasti prevzeti nage nalogo vodstva matičnih knjig.
Sedaj se to vprašanje razpravlja v ministrstvu za vere, ki bo po dovršitvi zakonskega osnutka ves načrt dostavilo pristojnim faktorjem v proučevanje.
Kolo ootaota Jo oi oK podvnlo oo tihotapsko afero.
Beograd, 9. januarja. Zunanje ministrstvo je demontiralo vest nekega zagrebškega lista, ki je pisal, da so države Male antante zaradi tihotapljenja strojnih pušk in drugega orožja na Ma-djarsko napravile korake pri Zvezi narodov. Prav tako je ministrstva demantiralo vest istega lista o sklicanju ,sestanka zastopnikov Male antante .ua dan 5. marca 1.1. Mala antanta bo šele sklepala o tem, kaj naj ukrene zaradi tihotapljenja orožja. Ti ukrepi bodo storjeni šele, ko se med vladami držav Male antante doseže sporazum v tem vprašanju.-Na tem se zdaj neprestano dela.
Konferenca Mate, antante se mora .letos vršiti v Rumiiniji in sicer konec februarja ali v začetku marca. O natančnem dnevu sestanka se sedaj med kabineti Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije izmenjavajo misli. Potovanje zunanjega ministra Titulesča v inozemstvo ne bo vplivalo na to, da .bi se odgodila konferenca, ki je ,bila, dogovorjepa ,že v Joachimovu in v Ženevi. Takrat so ,se tudi domenili, d& se bo konferenca vršila vr Rumuniji in sicer v tistem, kraju, ki ga bo določila rumunska vlada. Ker je dr. Voja Marinkovič.,izven Beograda, ne pričakujejo tukajšnji diplomatični ’ krogi rešitve .tega vprašanja prej, .pred-no se Marinkovič me vrae v Beograd.. Dr. Marinkoviču pošiljajo v; Požarevac vsak
dan po posebnem kurirju vse‘vesti, ki prihajajo na zunanje ministrstvo .od naših. poslaništev v inozemstvu.
DELAVSKA ŠPORTNA INTERNACIONALA PROTI MADJARSKIM RB-AKCIONARCEM.
Leipzig, 9. januarja. Včeraj je zasedal glavni odbor delaivske spoirtne internacionale. Prod- svojim prehodom na dnevna red je na predlog Julija Deutecah z Dunaja, Gellerta iz Leipziga in Silvosa iz Prage v imenu poldrugega milijona delavstva sprejel to-Je resolucijo: Pred kratkim odkrito tihotapstvo . orožja iz Italije na Madjarsko je zopet enkrat jas-,no opkazalo, kako težko je ogrožen mir v Srednji Evropi. Značilno je/fta se izključno le reakcionarne vlade intenzivno pripravljajo na vojno. Glavni odbor delavske športne internacionale obrača pozornost vseh v njej udruženih zvez na pogubno politiko bojaželjriega fašizma in jih opominja k trdni vztrajnosti v boju proti reakciji in vojni nevarnosti.
LAŽEJO, DA SE KAR KADI.
, Praga, 9. januarja. Na službeno madjarsko vest, da je bil transport orožja, ki, je bil zadržan v Monoštru, naslovljen na tvrdko bratje Berkovič v Novem mestu, se ugotavlja, da take tvrdke ni niti v Novem mestu, niti ntf Slovaškem niti sploh, na Češkoslovaškem.
MARINKOVIČ NA POTU OKREVANJA.
, Beograd, 9. januarja. Pomočnik zunanjega ministra Steva Pavlovič je včeraj popoldne prišel v svoj kabinet. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič se nahaja v svoji vili pri Požarevcu, kjer. počiva po prestani pljučnici, za katero pravzaprav še vedni nekaj boleha. — G. Pav-. tovič je včeraj sprejel načelnika politič~ :oega oddelka Milana Jovanoviča.
V BOSNI. BODO FEBRUARJA OBČINSKE VOLITVE.
Sarajevo, 9r, januarja. Po vesteh, k* prihajajo iz Beograda, se bodo občinske .volitve, v Bosni in Hercegovini, ki so jih iz politično strankarskih razlogov jni-slili odložiti d« jeseni, glede na striktna določila zakopa razpisale za 26. febru-jj ar t. I. Vse stranke: demokratska stranka, jugoalo venska muslimanska organizacija, .radikali in zemljoradniki 90 že vseipri,pravili, da .svoje, pristaše pouče o zakonu in 0. njegovih določilih. V res-
tako tičejo liberalca ko- klerikalca in »0-cialista. Tu ni nobene razlike,^ -jesa-mo ena sloveMka aaht^va. ■	,
Napredek, alove«*kega gospodarstva . je mogoč le podoseženi slovenski soli-| damoiti ki izhaja ^ enotnega gospodar-, f-skega programa; Intega.jetreba. P^ta-viti in sicer v, vseh .podrobnostih.	1
nici vlada v- Bosni in Hercegovini kaos v razčiščevanju, tega vprašanja, .Jter ,se muslimani ,ne morejo odločiti, a katero stranko naj sodelujejo, ali. s Hrvati al z radikali.. Vodstvo JMO skuša najti bazo..za paktiranje muslimanov v Bosni z radikali. /V širokih masah naroda pa vlada, proti. radikalom nezadovoljstvo. Zato ni izključene, da bodo muslimani paktirali s Hrvatsko seljačko stranko .ali,pa s kako hrvatsko,meščansko.stranko, če bi se taka vnosni ustanovila.
it- j.
»HAJDUK« NA MALTI NEPREMAGAN.
: Malta,, 9. januarja. »Hajduk« bi bil n^oral \po dogovoru % malteško nogometno zvezo odigrati ipet tekem. Zaradi velikih uspehov iprotj' vodilnim klubom 90 sportnikj nagovorili jugoslovanskega prvaka k še ejoi, tekmi z repfezentaoijo Mal^ ,te. iker .jeM predvčerajšnjim rezultat tekme neodločen, »o. Maltežaini želeli iše enkrat se boriti s .splitskim mojstrom, da.'bi dosegli vsaj en6 zmago. Toda »Hajduk«.^ s tretni i^rvanfi zapet dosegel .neodločen rezultat taj V. tean končno'dovršil ^o^rje . gostovanje, na Malti frrei, vsakega po.raza. Listi ;na Malti' seinajjia-akaveje izražajo o igri prvaka Jugoslavije > ,^ier^	igro	z	igro
^boljših prpfes^alcev -škotskih teaf
Prod naselim dogodkon 00 dvora.
Beograd, 9. januarja. Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil včeraj dvakrat na dvoru, dopoldne in popoldne. G. Vukičevič se je zanimal za zdravje .kraljice, ker se vsak trenutek pričakuje vest o radostnem dogodku na dvoru.
Beograd,. 9. januarja. Včeraj, drugi dan pravoslavnega božiča, se je na dvoru odslužila svečana služba božja, ki so se je .udeležili kralj, rumunska kraljica, princezinja Ueana, princ Pavle, princezinja Olga in dvorska suita. Okrog 12. je predsednik vlade Velja Vukičevič napravil svoj običajni poset na dvoru. — Velja Vukičevič je tudi dopoldne in popoldne prišel v svoj kabinet. Od ministrov je sprejel samo prometnega pi-nistra. Milosavljeviča. —. Sicer pa vlada v Beogradu veliko zanimanje za pričakovani srečni dogodek na dvoru. Posebno politični krogi in člani vlade se za to zanimajo. Pričakovanje je splošno.
PJtED KRIZO FRANCOSKE VLAPE-
-Pari*, 9. januarja. Spor v francoski vladi se vodno bolj zaostruje. Po infor-,ma4^ z najmerodajnejšega me^a se niso prav nič posrečili poskUBi predsednica republike Doumergue-a, da pomiri Poincareja z Briand^vm, Sarraotom in Herriotom. bo spora ni prišlo‘toliko zaradi nesoglasij vvprašanju Poincareje-vegft finančnega programa kakor mho-gbvbpij zaradi vladnega voIilnOga programa, Posebno pozornost je vzbudilo, da se Poincarč ni udeležil niti ponovne seje vlade pod predsedstvom Doumer-guea, ki je imela nalogo, pomiriti nasprotne stranke. yčeraj se,,je že čist« odkrito govorilo o demisiji vlade.. /Po-.odstopu »Jade bi; PfliB£Wč. vnovič dobil mandat za sestavo vlade ii^ V^l^a^ppleg predsedstva tu<li finance in zunanje zadeve. Glaivna naloga te vlade bi bila, izvesti volitve.
0RIENT EKSPRB8 NE BO VEČ VOZIL SKOZI LJUBLJANO.
Dunaj, 9. januarja. Iz Brtissela javljajo, da fyo mednarodna prometna konferenca v Etrasselu dne. .11,. t.. m. sklenila, da orienj-ekspres ne bo vozil več prefeo Ljubljane in Zagreba, temveč pre-' kojpunaja in Budihipešte. Š tem se bo namreč pot iz Londona, skrajšala, za cn-, lih 300 km. Kot nadoiheštilo ia to'bo do-dai^ brzovlakom preko Jugoslavije spalni voz iz Italije' v Niš.
SPOMLADI.
B^K^TASTRpFALJJE
Budimpešta^ 9. januarja. Zaradi, toplega vremena so vode Donave včeraj dosegle višino 356 cm, nad normalo, pri Bratislavi je Donava poplavil^ veliko izvozno klavnico. Na Obalah Donave, pri Bratislavi dela vojaka s pojno paro, da zgradi Obrambne .nasipe. Strokovnjaški krogi prerokujejo za spomjad v donavskem bazenu katasirofolpe poplave,
BEO GR A JSK E; BOŽIČNE
Beegrad, 9„ januarja.- Prvi in drugi da nbožiča sta tukajšnja najmočjftejša športna .kluba: Beograjski športni klub In Jugoslavija ob precejšnjem zanimanju športnih krogov odigrala nogometpe tekme. Prvi kakor.drugi dan je, Beo-gradski športni klub potolkel Jugoslavijo * 4:0 .
ATENTATORJI r- PRIJETI.
V
Btrnmiea, 9. januarja. Policijskim ob-iairtvorii je uspelo, da' so prijela vse ude- ; je2ence	'	j	i'	>
Izenačenie davkov n mrtvi toSkL
Z ozirom na važnost vprašanja priobčujemo to mnenje strokovnjaka, pa ■čeprav se z njegovimi uvodnimi besedami čisto ne strinjamo. Ker davki so res preveliki. — Uredništvo.
Ze nekaj let ima naša javnost svojega konjička, ga moraš tudi znati jezditi, a tega njička, go moraš tudi znati jezditi, a tega gospodje ne znajo, zato je tako zabavljanj na visoke davke smešno in sramotno. Smešno zato, ker si ljudstvo doklade im davke samo narekuje, sramotno zato, ker so zabavljali ljudje na davke, dasi o njih niso imeli pravega pojma. Najraje so se zaganjali v urade, a za odgovor se jim je davčni uradnik smejal, ker on izvršuje samo to, kar zahteva zakon ljudskih zastopnikov. Središče nezadovoljnosti vseh davkov pa je bila dohodnina; razvpilfi so jo tako, da jo je skupščina nedavno odpravila in nekateri so jo hoteli pognati že kar začetkom 1928, četudi velja Še dovoljeni proračun še do sredi 1928. leta. Vendar: dohodnima pejde! Toda z odpravo dohodnine so zabredli v nesoglasje z ustavo kajti ustava zahteva progresivne davke, skupščina pa je progresivno dohodnino odpravila, a neprogresivno zemljarino, hišari-xm), pridobmimo in rentnino zagovarja.
V tako zagato zabrede, kdor ne pozna .skrivnostnih poti naših davkov in razni od-
odpravljajo to, kar ustava^ ukazuje. Skoraj bi govorili o krpariji po predvojnih vzorcih.
In vendar je pot nad vse priprosta (za poznavalca namreč)! Odpraviti treba bolezen .»izenačevanja« in vstvariti za nove razmere nov zakon, neglede na razne predvojne uzor-ce. Novi zakon bi moral obstojati iz splošne progresivne dohodnine (Porezka Služba, maj — junij 1025, str 175); ta enotni in vsem primerni zakon, bi vstrezal ustavi, poenostavil bi komplicirano finančno upravo in ustvaril za davkoplačevalca zakon, ki bi ga mogel razumeti,, dandanes se stranke v davkih toliko »poznajo, kolikor razni odseki, ki določajo protislovne ukrepe. Pisec teh vrstic že pet let priporoča zgoraj navedeno pot (Naš .Glas, Porezka služil, Narodni Dnevnik), toda na šablono vajene osebe se je niso oprijele in 1925 celo izjavile (glej Nar. Dnevnik št. 124, 149, 197), da so tozadevni nasveti neaktualni, ker je načrt za izenačenje že dovršen. Resnično: dovršen je bil že 1925, sprejet pa ni bil niti 1927 in radi goraj opisane zagate tudi ne bo niti 1929 ker se samega sebe preklicuje in kolidira z ustavo.
Kako prav je torej, da je Nar. Dnevnik posvetil nekoliko prostora tudi tako resni gospodarski zadevi, katero so drugi leta in leta odpravljali z neslanimi zabavljicami na
sarivnuauuu jnm i—~■■	........	™	,	davke,	dokler niso v svoji modrosti tako za-
seki v Beogradu jih očividno ne poznajo, ker j gazili, da dandanes ne morejo ne naprej, ne zagovarjajo lo, kar ustava prepoveduje; in nazaj!	J.	Z.
Pogalanja i Italija.
Politične vesti.
Včerajšnji »Slovenec« je objavil o stanju pogajanj z Italijo nad vse jasen članek, ki llzvira od resnično zelo dobro informirane osebe in zato zasluži, da spoznajo njegove glavne misli tudi naši čitatelji. Pri tej pri-, jiki pa moramo tudi z zadoščenjem konsta-' tirati, da naši odgovorni krogi trezno presojajo položaj in da se zato ni bati nobenih nevarnih presenečenj. Po članku dobro in-farmiranega vodilnega politika SLS je torej stanje pogajanj z Italijo takšno:
že od vsega početka je bila Francija mnenja, da je treba povabiti tudi Italijo, da pristopi k francosko-jugoslovanski prijateljski pogodbi. Francija je žato opetovano povabila Italijo k pristopu, toda ta je povabilo vedno odklonila in vzela sklenitev franco-sko-jugoalovanskega prijateljskega pakta le na znanje. Ker pa je Briahd uvidel, da ni v korist evropskega miru, če ni Italija zadovoljna, je s pomočjo angleške diplomacije navezal stike z Italijo, da se sklene franco-eko-jugoslovenski sporazum glede Albanije 'in drugih balkanskih vprašanj v popolnem soglasju z Italijo.	. ;
Naša pogajanja z Italijo so sedaj v pripravljalnem stadiju in potekajo ugodno. Od teh začetnih pogajanj je odvisno, če pride do sestanka med Briandotn In Mussolinijem, ker mora ta sestanek hiti na vsak način pozitiven in uspešen.
V pogajanjih z Italijo zahtevamo predvsem popolno neodvisnost Albanije, nevmešavanje v njene notranje zadeve, če pride do spornega postopanja s kako tretjo državo ter ne-oboroževanje Italije od {italijanske strani. Italija pa zahteva ratifikacijo že sklenjenih konvencij, na čemer je zlasti interesiran italijanska izvoz ter modifikacijo dogovorov •glede cestnega 'prometa.
Od naše strani se nadalje zahteva zboljšanje stanja naše manjšine v Italiji, v Čemer nas Francija direktno podpira. Mussolini sam je zahteval, da se mu predlože želje slovenske manjšine.
Vsled franoosko-jugoslovanske pogodbe so postali italijanski izpadi proti nam brezpredmetni in vse dokazuje, da Mussolini spopada z Jugoslavijo ne mara .in ne more hoteti
Morda je bila napaka, da pariška konferenca ni prisodila Italiji nobenega mandata. Toda Italija se mora zavedati, dh je zunanja kolonizacija upravičena le, če se kulturno Udejstvuje in če »o dani pogoji v lastni državi. Tudi Italija mora izvesti agrarno reformo.
Svoj Članek zaključuje dobro informirani politik z besedami: Blazna bi bila že misel, da bi kdo med nami hotel neuspeh ali pa sedanje nevzdržno stanje. Blazna pa jb podlaga, če bi kateri pogodbenik smatral, da se ne pogaja s popolnoma enakovrednim.«
Mislimo, da bi storila slovenska javnost zelo dobro, če bi upoštevala ta jasen Članek in že enkrat opustila nesmiselno hujskaško , pisavo proti Italiji Dolžnost javnosti je, da je v času pogajanj nad vse vzdržna in da-ne otežkoča položaja onim, ki jo pri pogajanjih zastopajo. Tiste večne tirade naj se že enkrat nehajo, ker ne škodujejo Italiji, temveč kvečjemu nam.	...
Danes koncert pianistke Dane Koblar-Golijeve.
— Radič napoveduje nastop proti dr. Keš-manu. Čeprav skušajo oficielni listi »seljač-ke demokracije« dopovedati svetu, da vlada v njenih vrstah najlepše soglasje, postaja vendarle vedno bolj jasno in gotovo, da ni bila vest »Vremena« o nezadovoljstvu v vrstah radičevskih poslancev brez vsake podlage. Tako morajo danes tudi radidevski listi priznati, da so nekateri njihovi poslanci silno nezadovoljni vsled prevelikega strankarskega davka.	Priznavajo nadalje
tudi to, da je med temi nezadovoljnimi poslanci zlasti dr. Kežman, proti kateremu že zato napoveduje St. Radič energično akcijo. »Narodni Val« dosledno teinu že piše, da se votivni okraj dr. Kežmana proti njemu »bund« in da ga bodo volivci pozvali, da odloži mandat. Drugo vprašanje je seveda, če bo dr. Kežman Radiču res naredil to veselje. Enako je gotovo, da velik del radičevskih poslancev spoznava, da je seljačka demokracija samo v korist esdeesarjem in da bo tu St. Radič sijajno »noter padel«. — Popolnoma se tudi potrjuje naša vest o nezadovoljstvu slovenskih radičevcev in v tem pogledu je zlasti zanimivo »Obzorovo« poročilo, ki se z našimi izvajanji v glavnem popolnoma krije. Vse kaže, da bo seljačka demokracija prav kmalu pričela pot navzdol in sicer mnogo preje, kakor pa so to pričakovali njeni očetje.
= Sovjeti odgovarjajo Marinkoviču. Moskovske službene »Izvestija« komentirajo v daljše mčlanku zadnja Marinkovičeva izvajanja o Rusiji. »Izvestija« naglašajo, da raz-ven Rumunije nima nobena država Male antante nobenega spora z Rusijo in je zato nenaravno, da ni Jugoslavija v rednih diplomatskih odnošajih z Rusijo. »Izvestija« naglašajo pri tej prilika, da nimajo sovjeti na Balkanu nobenih agresivnih namenov in da tudi nočejo vplivati glede notranjih razmer v balkanskih državah. »Izvestija« zavračajo trditev, da bi sovjeti vodili kako komunistično propagando v drugih državah. Do-sedaj se je še vedno izkazalo, da so bili vsi »dokumenti« o tej sovjetski propagandi navadni falzifikati. Napačna je po mnenju sovjetskega tiska trditev Marinkoviča, da bi druge države slabo sprejele priznanje sovjetske vlade s strani Jugoslavije. Nemčija, Italija, Francija in Turčija so sovjete že sa-ine priznale in zato ne bi mogle nasprotovati, če bi storila Jugoslavija isto. Glede Anglije pa trde »Izvestija«, da prelom med Anglijo in sovjeti ne pomeni nove protisovjetske akcije. — Na vse to je. treba reči le eno: Anglija je-blizu in moč njenega vpliva moremo vsak hip občutiti na Jadranu. Rusija pa je daleč, vrhu tega sama v stiski in mnogo preveč bd tvegali za nič, če bi računali na njeno podporo. Računi so le pre-jasni.
= Nesoglasje z Italijo. »Jutamji list« poroča: Te dni so krožile vesti o sklenitvi pakta med našo državo in Albbbijo. Pakt bi bil sKČen tiranskemu. Z naše strani je bila ta vbst najodločnejše demantirana, ker bi mi mogli tak pakt že preje skleniti, kar pa je bilo nemogoče, ker je albanski problem takšne narave, da ga samo delno ni mogoče rešiti. 'Zlasti po sklenitvi prijateljskega pakta s Francijo se rešujejo vsa važnejša zunanjepolitična vprašanje edinole v sporazumu s Francijo. — Kar se tiče poseta generala Bodrera pri Marinkoviču, treba omeniti, da pripisujejo italijanski listi temu posetu napačen značaj. Italijanski listi pišejo o nekem
sporazumu med nami in Italijo, dočim gre le zato, ker poteče ta mesec rok, v katerem bi se moral odpovedati pakt prijateljstva z Italijo. Pogajanja, kii se sedaj vodijo v tem oziru, imajo zelo dobro upanje na uspeh in vse kaže, da bo pakt prijateljstva 'podaljšan.
— Med tem pa je afera, ki 'je prišla ob priliki tihotapljenja italijanskega orožja na Madjarsko na dan, situacijo tako zelo poslabšala, da so 'pogajanja zastala. Države Male antante so mnenja, da je to akcija Italije, ki ogroža naše interese., Vsled tega so pogajanja med nami in Italijo prekinjena in sicer za tako dolgo, dokler se države Male antante ne sporazumejo zaradi te afere. Ne
, ve se pa še, za kak korak se bodo odločile države Male antante, ali bodo protestirale pri madjarski vladi ali .pa zahtevale posredovanje Zveze narodov .
— Po odkritju tihotapstva italijanskega erežja na Madjarsko. Afera o tihotapljenju italijanskega orožja na ■ Madjarsko dobiva vedno večji obseg in pomen in je danes glavno politično vprašanje Srednje Evrope. Niso pa samo ogorčene vsled . tega tihotapstva države Male antante, temveč precej vznemirjena je tudi Avstrija. Zlasti še, ker je še .pred kratkim izjavila madjarska vlada, da niti ne misli na to, da bi kdajkoli priznala avstrijsko Gradiščansko. Avstrijski listi pišejo zato, da mora imeti Avstrija možnost, da svojo nevtralnost tudi z orožjem brani. — Poljska vlada je izjavila, da ni bilo v Monoštru odkrito orožje namenjeno za noben poljski naslov. Jasno je torej, da je bilo to orožje namenjeno edino-le za Madjarsko. Naravnost perfiden je način, kakor poroča o vsej aferi madjarska vlada. Ta namreč pravi, da je bik pošiljatev orožja namenjena za Poljsko (kar je že dokazana laž, op. ured.) in ker ni bilo zaprošeno dovoljenje za prevoz orožja, ga je madjarska vkda zaplenila. Tako torej. Madjairska vkda si da poslati iz Italije orožje in sicer na poljski naslov. In ker seveda Poljaki o tem sploh nič vedeti ne morejo in zato še bolj naravno ne morejo zaprositi za dovoljenje, zapleni madjarska vlada orožje, ker ni bilo pravočasno zaprošeno za dovoljenje. In tako ima madjarska vlada .poleg orožja še lep izgovor.
— Sicer pa se ni čuditi, če se je pošiljalo orožje pod lažnivo deklaracijo. Za falzn.fi-katorje frankov je taka majhna laž malenkost, zlasti še, ko so mogli ociganiti avstrijske železnice za prevoznino. — »Petit Pari-sien« javlja, da so Se prend kratkem prišle na Madjarsko pod lažnivo namembno postajo »Carigrad« velike pošiljatve municije in bile iztovorjene na Madjarskem. List zato opozarja Madjarsko, da je bik vojaška kontrola nad Madjarsko odpravljena le provizorično za eno leto in da more zato biti obnovljena. Na vsak način pa bo o vsej stvari potrebna preiskava Zveze narodov.
KRATKE VESTI.
Vsled sodelovanja Nemeev v češkoslovaški vladi je bilo te dni imenovanih več nemških ških sodnikov ha vbdilna mesta.
Za rimskega veleposlanika je sovjetska vlada imenovala dr. Schmidta, predsednika redakcijskega odbora velikega ruskega kon-verzacijskega leksikona. Dr. Schmidt je živel dolgo v tujini in ima čisto evropsko mišljenje.
V šangaj'u so znova izbruhnili komunistični nemiri in je pri tem bilo ubitih 12 oseb.
Nemški zunanji minister Stresemann je obolel od pljučnice.
Ivan Hribar:
MOJI SPOMINI.
PRVI DEL.
Od 1863. do 1910. leta.
Predgovor.
Ko sem leta 1912. in 1913. iznarekoval svoje spomine, imel sem trden namen prepustiti rokopis svoji rodbini, da ga izda po moji smrti. Saj nisem pri pisanju spominov imel pred očmi druzega, ko našemu bodočemu kulturnemu in političnemu zgodovinarju podati materijala za njegova važna raziska vanja; či-tatelju pa poučila o razmerah, v kakoršnih smo Slovenci živeli v oni, žalostni sicer, a idealizma polni in zato nam starejšim rodoljubom tako krasna čutila storjene dolžnosti vzbujajoči dobi, v kateri se je za narodno probujo najintenzivneje in najpožrtvovalneje delovalo. Navdušenje za sveto stvar nam je bilo poticalo, delo pa sredstvo v dosego namena. Tiste čase ni nikdo nas povpraševal, bode-li to delo da-našalo kake gmotne koristi; ne: videli smo, da je potrebno in vršili smo je. Izpolnjevali smo vestno vsak svoje stanovske dolžnosti, da si prislužimo za življenje potrebnih sredstev; a mamonisH nismo bili. Denar, ki smo ga imeli pravi«) varčevaje zbirati za stara leta in zla preskrbo svojih rodbin, porabljali smo v.narodne namene, izdajali, da smo krili troške agitatorsko-probujeval-nega dela. Zato umiramo in bodemo umirali siromaki, dUBi .tega ne more umreti generacija, ki uživa blagodati našega nekdanjega dela in ne država, kateri je to delo prišlo najbolj v korist. Saj ona nekatere iz vrste tedanjih narodnih bor<?ev doslovno pusti od pomanjkanja hirati • in v* *bedi Čakati dne, ko jih smrt reši te zvanične nehvaležnosti. Morebiti zato, ker je td’dMo 'bilo če tudi vsaj tako, ako ne - bolj uspešno, vendar — drugačno, ko četniški podvigi v gozdovih Južhe Srbije in Macedonije in ga iz tega razloga prav oceniti ne zna.
Da sem se proti takratnemu svojemu namenu
odločil svoje spomine izdati že sedaj, pripisati je okol-nosti, da je lapi nek drugi slovenski politik izdal knjigo svojih. Pa ne zato, da bi z njim polemizoval, de« bi to bila prav hvaležna naloga; ne: ostal bodem pri prvotno si postavljenem namenu. Moji spomini bodo enostavno, priprosto pripovedovanje kronista, ki čita tel ju prepušča, da si sodbo in zaključke dela sam. Zato se bodem prizadeval biti vseskozi objektivnim. Zavedam se pa, da je to težka naloga. Saj bodem ponajveč govoriti moral o sebi, ker — ravno pišem »svoje« spomihe; kdor piše o sebi pa mu včasih morebiti nehote izpoddrsne tako, da zdrči s poševne ploskve objektivizma na po prirodi pri-kladnejšo mu — ker shodnejšo — ravnino subjektivizma. Ako se mi kaj tacega proti moji volji primeri, naj mi to čitatelji blagovoljno oproste; saj sem slaboten človek in se tega dobro zavedam.
Svoje spomine razdelil sem na dve dobi. Prva obsega dobo do dne 18. avgusta 1910. Dan kasneje mi je namreč naznanjeno bilo, da cesar Fran Josip ni potrdil moje sedme izvolitve za župana ljubljanskega. Od tega dne dalje se je torej začelo za-me drugačno življenje in v tej okolnosti je povod, da. smatram ta dan za nekak mejnik v svojem javnem delovanju. Saj je pa to delovanje ravno takrat bilo postavljeno na drug, širji temelj, vsled česar sem drugemu delu svojih spominov dal naslov: »Osvo-bojevalna doba«, Dočim prvi del ‘hrtrhM v rokopisu že preko deset lej, začel sem drugega pisati šele oktobra meseca t.;l; Zaradi popolnosti navajam pri posameznih oddelluh, katerega dne in leta so bili narekovani, 'odhošno zapisani, kar je za čitatelja že zato važno, ker se na koncu nekaterih oddelkov glede dejanj sklicujem na posledice, ki so nastopile kasneje.
Konečno še pripominjam, da si zapisa val nisem ničesar sproti, temveč da sem vse zapisati dal, odnosno zapisal po spominu, ki me, hvala Bogu! tudi še v sedanji relativno visoki starosti ni zapustil. Samo dve dobi ste v mojem življenju, iz katerih se prav nič ne spominjam: leta 1900. in 1910. iz onih mesecev, ko me je bila napadla bolezen. Obakrat sem jo prinesel z Dunaja domov. Po eni teh bolezni peljal sem se na i drugo posvetovanje »obščesvennih djejatelej« v P®l70* 1 grad; a spomin na to pot in na posvetovanja ml je
pred očmi kakor z gosto tenčico zakrita slika, dočim se pfvega posvetovanja v vseh podrobnostih natančno spominjam.
Po teh opazkah pošiljam svoje spomine širom slovenskega sveta. Neso naj moje pozdrave vsem rojakom, katere na svoji poti srečajo.
V Ljubljani, zadnji dan leta 1927.
(	Ivan Hribar,
i	20. decembra 1911.
I. Otroška leta.
Rojen sem bil v Trzinu dne 19. septembra 1861. leta. Mojemu očetu je bilo ime Fran. Priženil se je bil iz Trnovč pri Zlatem polju na posestvo moje matere Marijane, rojene Rožičeve. To posestvo je imelo popisno številko 82 in je obsegalo četrtino zemlje, ali — kakor so to navadno nazivali — grunta. Naša hiša — pri Boldinčkovih — je bila majhna in lesena; tudi gospodarsko poslopje, ki se je hiše^držalo, je bilo tesno. V hlevu moja roditelja nista nikdar imela več, ko troje živinčet. Dvorišče in vrt pri hiši sta bila majhna.
Pri krstu je boter predlagal, naj mi dajo ime Matevž, ker sem bil rojen tik pred njegovim ^ praznikom. Roditelja sta pa hotela imeti Janeza ip ker jima je umrl prvorojenec tega imena, določila sta, naj njegovo ime podedujem jKz.'	....
Moji spomini segajo v drugo leto starosti nazaj. — Skozi malo okence naše hiše je sipalo solnce svetle jutranje žarke, ki so padali poševno pod mizo, kjer je koklja vodila piščeta. Mati jim je bila nasula pšena, jaz pa sem se v krilcu plazil po tleh, sem prilezel pod mizo, prekobalil leseno prečko, ki je vezala mizne noge med sabo ter jemal pšeno v ročice, da sem je sipal piščancem. Za pečjo na čelešniku je sedel ded in je nekaj govoril; jaz pa sem ga oponašal, tako, da se je mati, ki je dedu odgovarjala, mojemu početju smejati morala. Kasneje. mi je pripovedovala, da je njen oče na čelešniku rožni venec »naprčj« moli}, jaz pa da sem ga oponašal:' »Oče pravi: poj potil. Oče pravi: gajžlan bil« itd. iri zato, da.se je med molitvijo
nehote smejati morala.
(Dalje prihoda««.)
Dnevne vesti.
KRANJSKO HRANILNICO PUEVZEL OBLASTNI ODBOR.
V soboto predpoldne je prevzel oblastni odbor Kranjsko hranilnico.
Ob navzočnosti predsednika oblastnega odbora dr. Natlačen«, oblastnega referenta za finance dr. Adlešiča, vladnega svetnika dr. Andrejke, novega upravnega odbora, vsega uradnistva in nekaterih bivših ravnateljev Kranjske hranilnice je dosedanji predsednik Kranjske hranilnice Dragotin Hribar po daljšem nagovoru izročil Kranjsko hranilnico z vsem njenim premoženjem, kakor tudi z vsemi njenimi obveznostmi v last ljubljanske oblasti v roke njenega predsednika.
Oblastni predsednik dr. Natračen je potrdil prevzem Kranjske hranilnice ter jo zaeno izročil a primernim nagovorom novemu ■upravnem uodboru.
Ko je še v imenu uredništva nadsvetnik Haulfen izrekel zahvalo dosedanjemu predsedniku ,je ves akt posvedočil notar. ,
Člani novega upravnega odbora, ki jih je imenoval v smislu od oblastne skupščine mu danega pooblastila oblastni odbor, so: Ivan Avsenek, oblastni poslanec in tovarnar v Ljubljani, Karel Čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, nadalje Frančišek Finžgar, mestni župnik, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, dr. Fric Luckmann, odvetnik, vsi v Ljubljani, Gabrijel Oblak, župan in tovarnar v Logatcu, Vinke Resman, župan in trgovec v Radovljici.
V nadzorstvenem odboru so: gg. Bogomil Remec, profesor v Ljuubljani, dr. Ivan Česnik, obl astni poslanec in odvetnik v Novem mestu, Anton Skubic, dekan v Ribnici, Rajmund Ransinger, lastnik spedidjske tvrdke v Ljubljani.
S tem je Kranjska hranilnica pričela poslovati kot oblastni hipotekarni denarni za-vod, sa kateri v smislu statuta jamči ljubljanska oblast s vsem svojim imetjem in z vse svojo davčno močjo.
— Iz vojaške službe. Za .podporočnike v rezervi so bili imenovani med drugim naredniki - dijaki — Slovenci: dr. Stojan Bajič, Viktor Kokalj, Ivan Zabel, Josip Petrun, Ivan Čot, Ivan Kopriva, Janko Moder, Alfred Janko, Enih Eiselt, Viktor Cešnovar, Anton Korošak, Marijan Marolt, Karl Mhchtig, Josip Grahek, Fran Torič, Ivan Perenič, Vinko Straho.vnik, Avgust Jarnovič, Bogdan Divjak, Mladen černagoj, Joža Kaštelan, Lipe Slokan, Karl Prodan, Hugon Pezdir, Ivan Cedilnik, Ljudomil Furlan, Ivan Puž, Ljudevit Vuser, Ivan Perko, Alojzij Bartl, Anton Velehar, Stane Bizjak, Karl- Vitori, Vladimir Korbar, Danilo Delkin, Adolf de Kost a, Milan Erker, Henrik Zdešar, Martin Jurhar, Fran Kolar, France Petrič, Bogomir Pinterič, Viktor Pregelj, Silvii Perhavc, Vladimir Hafner, Anton Stojan, Fran Confidenti in: Rudolf Cigerl — vsi v pehoti; nadalje Edvard Satran in Joža Pino-Kuhar — oba v •zrakoplovstvu in Josip Dijak v artiljeriji.
— Godbeniki! Profesijonlsii, obrtniki in delavci, ki so vešči godbe na pihala in na godala, naj se prijavijo Mestnemu županstvu v iKamniku (Slovenija).
— Zaščita nesrečnih zakonskih mol v Avstriji. Znana organizacija za zaščito pravic moških v Avstriji. »Justitia« je razširila v zadnjem času svoj program za par važnih točk. Tako zahteva med drugim uvedbo uradov, ki naj dajejo moškim, ki bi se radi ločili, nasvete. Dalje zahteva organizacija zaščito pred .poizkusom izsiljevanja v procesih o očetovstvu. Uvedi naj bi se po principu »deljen užitek — deljeni alimenti«, nemški iprinoip »deljenega očetovstva«, to se pravi, da naj hi vsak moški, ki je vžival ob kritičnem času naklonjenost matere - to-žiteljioe, prispeval k vzdrževanju otfroka. (Pri nas velja, kot znano, princip »concursus .plurium non nocet«, vsled česar si izbere ženska v takih slučajih kogar hoče — navadno seveda onega, o katerem je prepričana, da bo najlažje izterjala od njega alimente). Posebno ostro se obrača »Iustitia«
. zoper od feministk zahtevano intenzivnejšo udeležbo žensk pri porotnem sodstvu, »Iustitia« utemeljuje svoje odklonilno stališče s tem, da je izkušnja dokazala, da sodijo žen-. ske bolj po čustvovanju kot pa po pameti. ,• Tako avstrijski moški — kaj pa naši? Naši spe, za take stvari se sploh ne brigajo, iz feminizma se pa kvečjemu norčujejo^-
— Stekleniva žganja na osebo. V svrho omejtive pijančevanja, ki se je, odkar je bila ukinjena prepoved alkohola, v Rusiji silno razpasla, so odredile sovjetske oblasti, da prodajalci žganja, takozvane »Rykovke« (vladno žganje, imenovano po šefu vlade Ryko-vu), odslej ne smejo prodati hkratu nikomur več, kot eno steklenico. Posebnega uspeha ta odredba ne bo imela. To se je izka-
'V.zakv.že y,,cistični Rusiji, ko je bila izdana slična odredba. Pffanoi-rse preskrbe pač pravočasno s potrebnimi količinami s tem, da gredo večkrat zaporedoma v trgovino, ali pa romajo od trgovine do trgovine. Stvar bo
znanega nabiralca umetnin Sheppar-a. Viljem Sheppar spi poleg sobe, v kateri se nahaja zbirka slonokoščenih statuet, ki jo fanatično ljubi. Eno zadnjih noči se mu je sanjalo, da so statuete oživele ter ga jele po živahnem zborovanju srdito motriti in končno napasti. V polsnu je pograbil Sheppar na nočni omarici ležeči samokres. Pri tem se je prebudil ter začul v sosednji sobi neki sumljiv ropot. Planil je z revolverjem v roki v sobo ter zasačil dva lopova, baš v trenutku, ko sta mu hotela odnesti njegove dragocenosti. iZakričal je nad njima, toda vlomilca nista bila bojazljiva. Mesto da bi bila pobegnila, sta se mu .postavila v bran, toda Sheppar je bil 'bolj uren: oddal je strel ter enega od njiju ubil. To je njegovega kom-plica tako frapiralo, da jo je čim najhitreje odKuril. Sheppar se bo moral formalno zagovarjati radi uboja. Spričo dejstva pa, da gre za vlomilce ter se je nahajpl v opravičenem silobranu, se umeje samo po sebi, da bo ODroščen.
— Razila v newyorškem nočnem lokalu. IzNewyorka poročajo: 25 uslužbencev protialkoholne oblasti je udrlo te dni ob pozni uri v nočni klub, tki ga je vodila igralka Helena Morgan. Policaji so klubni lokal popolnoma izpraznili., pni čemur niso pozabili niti na kuhinjsko opravo. Zaplenjeni inventar roprezentira vrednost 50.000 dolarjev. Igralka in pet natakarjev je bilo aretiranih, vendar pa so bili vsi aretiranci izpuščeni pozneje proti kavciji 5000 dolarjev zopet na svobodo. Vsi gostje, prijatelja alkohola, ki pripadajo najuglednejšim krogom, so ovadeni.
— Ženska tatinska tolpa. Dunajska policij-diirekcija se je obrnila te dni na budimpe-štansko policijo s prošnjo, da uvede rešerše glede iz osem Madjark obstoječe tatinske tolpe. Tik pred božičnimi prazniki so se v trgovinah na »Khrntnerstrasse« in na »Ma-riahilferstrassec tatvine nenavadno množile. Običajno sta prihajali v lokale dve elegantno opravljeni dami, pod pretvezo, da hočeta nakupiti večjo količino stvari. 'Med tem ko sta dami stvari ogledavali, sta vstopili dve drugi elegantni dami, kmalu nato pa še peta. Kriminalna policija je ugotovila, da stanujeta dve od teh elegantnih dam v enem prvih hotelov ter da krokate vsak večer v družbi gospodov v najfinejšdh nočnih lokalih. Te dni je udrla policija v stanovanja petih članic tolpe. Našla je pri njih velik del ukradenih dragocenosti in drugega blaga. Vrhu tega je ugotovila policija, da so imele vse ženske potvorjene potne liste.
slušateljev ljubljanske univerze
7. II. 1Q2S
.Unionu"
Ljubljana.
1— Na dan rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije razobesi mestna občina na svojih poslopjih zastave. Obenem poživlja vse hišne posestnike, da tudi na svojih poslopjih razobesijo zastave.
1— Umrla je v soboto v cvetu mladosti 15 let v Ljubljani dijakinja meščanske šole pri uršulinkah, hčerka g. Rojine Tenka, Bi-, la je pridna in nadebudna deklica. Pogreb bo danes popoldne az Stare poti 2 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ohranjen pokojnici blag spomin, prizadeti rodbina pa naše iskreno sožalje!
' 1— Slovenskega ribarskega' 'društva v. Ljubljani občni zbor "So v četrtek, 12. januarja 1928 ob osmih zvečer v posebni sobi
Ljubljanskega dvora.	1
EMIL ADAMIČ »- PETDESETLETNIK.
V soboto zvečer je priredila Glasbena Matica intimno domačo slovesnost v počaščenie petdesetletnega jubileja skladatelja Emila Adamiča. Vrsto nagovorov je otvoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, poudarjajoč zasluge slavljenčeve kot odbornika Gl. Matice, kot dirigenta orkestralnega dVuštva, kot urednika gladila Gl. Matice »Nova Muzika«, zlasti pa skladatelja Emila Adamiča. Predsednik pevskega zbora Silvin Pečenko je nazdravil Adamiču v ime-
Pač bolj nekomodna, pili bodo pa kljub te- s nu pevcev, predsednik orkestralnega dru-
mn	 i__j_ l .i.ii	  ,.i.	j«:	j_ rr i:_ i..t	 t.«
mu, kolikor bodo hoteli.
— Umor v verski blaznosti. V neld vasi v severni Švedski je te dni neki 30-letni kmet v napadu verske blaznosti svojega brata s nožem umoril, pet drugih oseb pa težko poškodbah Zaslišan, je izjavil, da mu je naročil KrRuus, da naj uniči hudiča. Kmeta eo izpustili prqd pol letom iz blaznice- ,	' ' •	;	.
- Sanje so mu rešile življenje. Londonska policija se peča z zadevo, v kateri igrajo odločilno vlogo sanje zbiralca anttkvitet,
Viljema Sheppar-a. Shi r no dragoceno zbirko Izre: ati. 'Potoval je mnogo po sel večino umetnin iz Inč
J$ Pmtb.čfni iz statbet mul ___________
ša eksistira v Londonu tolpa vlomilcev,___________
se specializirali no., krajo umetnin. Tolpa je •špekulirala'le Več dni na to, da okrade tudi
izred-iz slonove ko-i. ter prine-
Obsfo-
' Štva vladni svetnik dr. Karlin kot dirigentu Orkestralnega društva. Govorili so še ravnatelj konservatorija Matej Hubad, eden najstarejših članov pevskega zbora Ivan Završan, šolski nadzornik Andrej Rape in kot prijatelj Ivo Peruzi. Vsi govorniki so poudarjali popularnost Adamičevo kot skladatelja. Poznajo ga vsi podeželski zbori, kakor tudi prvoredni koncerti v naših kulturnih centrih. Adamičeve kompdžicije so prestopile meje ožje domovine ter se predstavljajo mednarodnemu kritičnemu svetu. Izredno plodovit skladatelj je podarit «vejorou. narodu bogato glasbeno literaturo. Zrastel je iz sebe samega, izjavne
In vztrajnosti. Ni ča- svoje delavnosti, dorao
ga in velikega pričakuje od n; Vse govornike je v prisrčn
hvalil slavljenec ^9tavljjjjj)Č,..da hpče v ver-
" ' ,	v)--*"	‘‘	‘
ni zvestobi do glasbene umetnosti tako kakor doslej delati narodu v korist, sebi v zadoščenje.
Poleg članov glavnega odbora so počastili večer člani dn članice orkestralnega društva ter pevskega zbora. Večer je potekel animirano in v prisrčnem ter prijateljskem razpoloženju. Da večer ni minul brez godbe in petja, je samo po sebi umevno.
DRUGA RAZPRAVA V DIJAŠKEM PROCESU.
Poročali smo pred dnevi o razpravi v tiskovni tožbi jurista in bivšega predsednika 89LU Vekoslava Iskre proti novinarjema Cirilu .Kočevarju in Franju Alešu, ki sta mu v »Narodnem (Dnevniku« Jeta 1926 očitala, da je bil den izmed glavnih inscenatorjev de-nuncijaoij srednješolcev v Sloveniji pod PP2-režimom, vsled katerih je bilo mnogo tedanjih srednješolcev preganjanih od oblasti, med njimi tudi obtoženi Aleš.
Dne 27. decembra je bil na glavni razpravi Ciril Kočevar oproščen, ker je sodišče smatralo, da se mu je dokaz resnice .posrečil in da so bili očitki glede denuncijacij proti Iskri napisani ne samo v dobri veri, nego tudi opravičeni. — Na sobotni razpravi proti novinarju Alešu, kateri je predsedoval v .s. s. Kralj, votirali pa v. s. s. Kaiser, Av- < sec in Velušček, pa je sodišče v tej zadevi zavzelo nekoliko drugačno stališče.
Franjo Aleša je branil dr. Milan Lemeš, Iskro pa je zastopal dr. Goljar. Aleš je predložil isti dokazilni materijal kot Kočevar. Kočevar je bil tudi zaslišan kot priča in je izpovedal, da je imel slučajno vpogled .v izpisek, ki je bil stavljen od velikega županstva v Ljubljani sodišču v interno uporabo.
V uradnem izpisku je točno označeno, katere študente, svoje sošolce, je zasebni obto-žitelj Iskra označil dr. Pipenbacheriu, gimnazijskemu ravnatelju, ca »komuniste« in katere sa »liberalce«.
Pri razsodbi se je sodišče postavilo na stališče, da je Iskra sicer ovajal svoje sošolce in da to ni lepo, da pa vendar tega ni smatrati za denuncijacijo, ker je bil Iskra k denunciranju pozvan.	‘
‘Zagovornik Aleša, dr. Lemež, je v svojem govoru navajal grožnje Vek. Iskre proti raznim preganjancem, da bo naznanil vso zadevo na višje mesto. Navedel je tudi, da je Iskra priznal proti pričam, da je denun-oiral študente na policaji, pa mu policija njegovih gorostasnih izpovedi ni verjela.
Sodišče je Alešu priznalo prav dobro vero, da so očitana dejanja resnična, vendar je izreklo, da je kriv, ker je v članku: »Se enkrat, da se razumemo« imenoval Iskro »enega izmed glavnih inscenatorjev perse-kuoij« ter pripomnil, Ja slovenlko dijaštvo tega gotovo ne bo mimo preneslo. — Vsled tega je bil spoznan krivim pregre&ka po M. 52. tiskovnega zakona ter obsojen po čl. 56. istega zakona na pet dni zapora, 250 dinarjev globe, 250 dinarjev odškodnine Iskri za razžaljeno čast in v plačilo tožbenih stroškov tet v objavo razsodbe.
Aleš je proti tej razsodbi prijavil priziv.
NOVO LETO OROŽNIŠKIH VPOKOJENCEV,
Najbolj zapostavljen je v naši državi orožniški upokojenec. On je naravnost kruto ogoljufan za težko tridesetletno službovanje. Pa najsi bo on ali vdova po njem. Javnosti je znano, koliko časa teče že pravda ubogih trpinov. A nihče jim ne pomaga. Le tupafam sproži kak poslanec v Beogradu ‘kak nujen predlog i.n ob takih prilikah se najde v tem ali onem časopisu opisano žalostno stanje oroin. upokojencev. Ne kronski, tisti, M so bili še po starem upokojeni, ampak tisti, ki so bili upokojeni v naši državi, trpe krivico. -2e nam je Državni svet priznal povišek draginjskih doklad, na člane od 3 do 5 Din dnevno, kar bi se jim moralo izplačati od 1. 1824 .A treba je štediti tam, kjer je malo in pri tistem, ki ima malone zavezana usta. Če pri katerem stanu, se vidi pri tem prav razločno: maloštevilni smo, in zato se za n^B nihče n» zmeri. Premalo volilnih krogljic! Pa še nekaj je! Čeravno spadajo 'naši očetje pod orožje, ne spadamo pod vojaščino. (Enako ne spadamo pod notranje ministrstvo. Finančno ministrstvo nam noče izplačevati .pokojnin. Kakšnih pokojnin! Moja mati prejema po očetu, ki je triintrideset let služil, vseskupaj mesečnih 600 Din. Pa niti teh ne redno. Zdaj čujte: Država nam dolguje'pokojnino sa ladski marec!! Nam revežem, beračem... Kak ponos!
To je predigra. Prišlo je leto 1988, — o, da bi bilo (bolj srečno! Izplačujejo se trinajste plače. Brat gre na orožniško postajo po pokojnino. »Je ni. Kaj se to pravi? Za tri mesece, ali pa najmanj za januar nam jo bodo odtrgali, kakor lani marčno. No ja. »Z Bogom!« Res srečno Novo leto za nas! . O, beati ridentes!... Saj bogat je Jernej, ki je ‘ delal štirideset leti! pomagajte nam, ki se , potapljamo v — dolgovih, še več: ki umiranje od — stradanja! Eden prizadetih.
NOVOLETNI DAR TRAFIKANTOM!
Z novim' Ifctom je znižala Upr. dri monop trafikantom prodajno provizijo monopolnih predmetov in stem ogrozila tisočem in ti-sočem*družin življenjski obstoj.
Uprava državnih monopolov je udarila s to naredbo najrevnejše med revnimi in to so vojne žrtve, kajti 80 odstotkov vseh trafik je v posesti invalidov, vojnih vdov ali sirot. Invalidski zakon od, leta 1925, ki pa je — mimogrede rečeno — najslabši in najbolj krivični od Vseh državg vsebuje pa saj to vrlino, da imajo prednost pri oddaji trafik invalidi, sirote in vojne vdove. Pa kaj to pomaga, če napravi Uprava drž. monopolov še tb vrlino iluzorno, s tem da pomnoluje —rno trafike, tako da ima že skoraj hiša svojo tablo, obenem za. znižuje
* i
- opartHL svojo obrt, ker mu trafika ne nudi
več .življenjske možnosti.
Invalid - trafikant, ki se je moral zadolžiti, da je lahko izvrševal svojo obrt, bo še na slabšem kakor preje, trafiko bo moral opustiti, dolg bo pa ostal.
Tvoariši in tovarišice! Te nam storjene krivice se mora popraviti, mi ne smemo obupati in gledati križem rok, da nas uniči glad. Nas je v cela državi preko 40.000, če vri povzdignemo naš glas, in se tudi ne ustrašimo skrajnih zakonitih sredstev, mora biti zmaga na naši strani. Vi pa, ki še niste udruženi, pristopite takoj, da nas s tem gmotno in moralno podprete. Dopisne karte na tajništvo Udruženjo tobačnih trafikantov zadostuje.
Vse narodne poslance prosimo, da nas podpirajo v naši hpravščnih zahtevah in da na merodajnih mestih uplivajo, da se ta krivična naredba razveljavi in da se trafikan-sko vprašanje reši v parlamentu.
V kratkem skličemo velik shod vseh trafikantov, na katerem bomo poročali, kaj »mo ukrenili dosedaj v tej zadevi in kaj nam je storiti v bodoče.
Udruienje tobačnih trafikantov sa Slovenijo.
ŽIVLJENJSKI ROMAN CHARLIEJA CHAPLINA.
Malo ie ljudi med nami, M se ne hi vsaj enkrat že prisrčno smejali Charlieju Chaplinu. Koliko milijonom je pripravil s svojim nastopo mp ovsem svetu, med vsemi plemeni in naredi vesele urice, v katerih so pozabili življenake težave in nesreče in se v svojem pozabljenju smejali, smejali...
_ Ta veliki umetnik, ki je človeštvu dal toliko srečnih ur smeha, da ga smemo šteti med velike dobrotnike Človeštva, pa je le redkokomu natančneje znan.
Zato smo sklenili, da prinesemo v podlistku življenjski roman ljubljenca vesoljnih množic kinoohiskovalcev, roman, ki vseld svoje napetosti ne »ostaja M nobenim modernim romanom. in ima vrhu tega prednost, da je resničen in da ga je doživel nekdo, ki ga vsi posnamo.
Ta njegov življenjepis, ki je v stotisočih izvodih razširjen le v vseh kulturnih jezikih, bo pri nas imel isti velikanski uspeh kot drugod in kot so ga imeli vsi Chaplinovi filmi.
Šport
Charles Sigoulot, slavni franooski težko-atlet, je postavil mov sijajen svetovni rekord s tem, da je zboljšal dosedanji rekord V obojerpčnem sunku v težki teži za 1 in pol kilograma. Ndv rekord je tedaj 176 in pol kilograma. Bolgar Bozev je v poluteii v obo-jeročnem potegu dosegel 100 kg, kar znači tudi svetovni rekord.
Franooski teniški prvaki Berotra, Brugnon ah Boussus so še v Philadelphiji vdeležili tenismateba ,in sb doživeli kar tri poraze. Borotra je bil premagan od Tildena 7 :5, 6 : 4, Brugnon je podlegel svojemu nasprotniku Mamcehj Alonzo 12 : 10, 3 : 6, 6 : 1, ib v doublu sta bila poražena Borotra-Bous-šus od William-Vildena s 7 : 5, 6:1.
Kdo bo Tu»eyev nasprotnik? Tex Rihard je izjavil pred par dnevi, da bo Gene Tun-ney v tekočem letu samo enkrat nastopil in sicer se bo boril meseca septembra s končnim zmagovalcem izbirnih bojev, ki bo se-raj gotovo zopet Dempsey. Vže 13. t. m. se bosta vršila dva izbirna boja za svetovno •prvenstvo v težki teži v Newyorku in sicer se bo boril Amerikanec Jack Sharkey z Avstralcem Tom Heeneyem, medtem ko bo prejšnjj prvak v poiutežki teži Jack Oelaney nastopil proti Johny Riško ali proti 'Paolinu. Napram Časnikarjem je izjavil Tunney, da že dolgo namerava obiskati Evropo in da bo ta načrt še letos izvršil. V prvi vrsti si hoče ogledati Prago, o katere lepoti je že toliko slišal. Eden njegovih- sparringpartnerjev je namreč rojen v Pragi..
LJUBLJANSKI ZVON V LETU 1988.
»Ljubljanski Zvon« zopet vabi ljubitelje lepili povesti, jiesmi in esejev v krog svojih naročnikov. Dasi je današnja doba za literarno produkcijo skrajno neugodna, vendar obeta uredništvo za novo leto bogato in .pestro vsebino. Med najširšimi krogi bo vzbujal največ zanimanja velik zgodovinski roman Serenissima, delo mladega pisatelja Jožeta Pahorja, avtorja romana »Medvladje«. Dejanje romana se vrši v Benetkah koncem šestnajstega stoletja, ko je to mogočno mesto stalo v zenitu svoje moči. Pisatelj je z izrednimi fabulistič-nimi sposobnostmi načrtal bujno in razkošno sliko, vsevprek prevezano z bogatim dogajanjem, polnim slikovite nazornosti, ki spomi-ija mestoma na fabulistinčo razkošje Sien-ki:ewiczevih romanov. V sredi vrvečega dogajanja stoji Just Goli a, slovenski človek. Kot preprost mornar s Tolminskega še je zaradi svojih izrednih vrlin in svoje 'brezmejne vdanosti beneški ljudoyiadi povzpel do častnika -Serenissirae. Kot mlad in lep oficir ima dostop v najbogatejše patricijske hiše in v naj višjo beneško družbo. Tam ga zamami v svoj objem prekrasna Neva Mo-cenigova, bogata in ponosna razvajenka, strastna in rafinirana uživateljica, polna samoljubja, tipična zastopnica tedanjega beneškega lensfva. Nevo draži Golijevo zdravje; notranja nepokv&rjenost in njegova fizična moč; hoče ri ga podjarmiti docela, naplaviti ga za svojo lutko. Golia pa spozna v tej ljubezni ves lažni sijaj te pokvarjen družbe in vso' notranjo gnilobo in ničvrednost mogočne ljudovlade, ki jo je poprej oboževal k strastno vdanostjo in brezmejno zvestobo pristnega slovenskega človeka. Po mnogih .notranjih bojih in razočaranjih se prldfuži 'uporniškemu gibanju ter prične bi boj, dokler naposled tragično ne svojemu tekmecu Loredanu, vodji vojaške stranke, katera po avojjb metodah, spominja na današnjo Italijo, Krog tfigh dejanja je pi-
»Dragi Charlie, ali niste še nikoli preiniS-i&.-isaUkD ttenapja s§ da zaslužita. * ameri-timi leSiriki? Jaz iprav dobro poznam to .in-
Stran 4.
>NAR0DN1 DNEVNIK« 9. januar 1928.
' '~wim£rr'’'?~ n «	_•*__________
Štev. 6.
satelj nanriza^ čelo galerijo obrazov in .oseb, zastoprijkov- vojaškega, [MliUčnega in kulturnega sveta tedanje beneške družbe. — Delo je. vseskozi'pisano zanimivo in dejanje včasi naravnosi ?napeto«. /Zato bo priklenilo ijase ne samo preprostega Sitatelja, temveč ga bo- izanimanjem prečital tudi intelektualec. ■	..
■Poleg tega glavnega' romana sre objavi še cela serija manjših pripovednih deL
Anton'.Novaian objavi iz svoje celjske trilogije plastično pišafcai četrti in peti akt-Hermana. Krajše povesti priobčijo Vladimir Levstik, Cvetko Golar, France Bevk, Juš Kozak, Ferdo Kozak, Ivan Zorec, Mifai) Jarc, Slavko Grum, Vladimir Bartol i. dr,-
Pesništvo bo zastopano po sv^ffl^ najboljših reprezentantih.' ;V dranui. že »S^t Oglasi Anton Cerkvenik. Bazftu tega so>j*vofe*, ao-trud-mšt-vo najavili";. ,nefcater,i slo^nski • pisatelji, -ki doslej niso bili sotrudJ®S\ »Ljub* Ijanskega Zvona«. Višino .sodobne evropske literarne produkcije bodo skušali ., predoče-vati.. prevodi krajših-del-tujih avtorjev.'
Pripovedništvo bo smiselno 'dopolnjeval esejistični del. V njem- se bodo intenzivneje nego doslej razmot rivali aktualni domači problemi ■ Poleg načelnjh esejističnih raz-motrivanj o slovenski pito K liriki in dramatiki, gledališču dn likovnih 'Umetnostih, ki jih bodo objavili Oton Župančič. A Lajovic Fr. Albrecht, J. Glonar, Fr. Čibej. K. Do-bida, J. Rozman, J. Vidmar i. dr., so priobčijo tudi krajše razprave. Tako objavi prof. dr. Kidrič svoje ranrimivo! in- aktualno razpravo »Frankofiji v Napoleonovi Iliriri-ji< in razne druge literarno - historične raz-
nim i vosi i; prot. R.	ponudil - ured-
niistvu švo-j'članek' o MiklsSižu, zaslužni zgo. dovlnar’ Ivan Vrhovnik p*1- svojo toplo p>-
priobčil. prof.^anko Borko , pa bo . pisal o ruskem 'poelu S. jfese: ninu, češkem' dramatiku Karlu Čapku ter objavil esej >L. ToIstoj ip. sodobni člOVek^ ‘--i- ‘--'Sisal N. PrebržŽeijP
Charlie Chaolin.
ništvu obljubljeni -specialni članki o . .polj^ skii, bolgarski in španski literaturi; o novostih angleške literature -bo informiral W.' H. Hindle.	-	-. ’
. List, ki izide v novi zunanji opremi, bo Judi v novem, letniku redno prinašal umetniške port-rete slovenskih pisateljev in uttjet-niko;v.	,	.	:	i
Komur je tedaj dotega, da slovenska knjiga ne izhira in ne propade, -marveč, še .dvigne do tiste višine, ki bo §loyen!dj;.9,.be-iepo 'kulturo dostojno reprezejitirala ,-JJrdd svetom, bo »Ljubljanski Zvon« podprl in mu skušal pridobita še novih naročnikov! j ’ Naročnina za »Ljubljanski Zvon« znaša: za celo leto 120, za pol leta 60, jza četrt leta 30 Din; za inozemstvo 150 Dih. Naroča se -pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št. 64.
Velečislanemu pevskemu zboru s-Gklasbene Matice« v Mariboru.
Blagovolite oprostiti, da Vas tem potom še enkrat prosipi, da mi vrnete origdnal
Potaiki so zanj pravi mučilci! mora se jim •podpisati na nad dvesto raoglednic. Ne dajo mu nikoli miru. Vrhu tega mora Chaplin pri pravljati govor na župana v Southamptonu, 'pristanišču, kjer stepi na angleško zemljo. Skrbno ga piše, po iKČi, kajti tedaj ga nihče ne nadleguje.’ Ono jutro pa, ko bi ga moral imeti, ga zaman išče, po -vsehi žepih, založil ga je in .mora povedati zbranim mestnim očetom samo nekaj kratkih besed, da se jim zahvali za prijazen sprejem.	.	•
Hladni Angleži, so se pri sprejemu v luki obnašali kot najbolj vročekrvni juaijaki, njih navdušenje ni poznalo meja. Nastalo je strahovito prerivanje,- kot v' Newyorku in Ohar-lie je iagiubil tu svoj drugi ktobuk. Bratranec, ki ga ije pftštel čakati v Southampton, se je v drenju -izgubil.
Komaj je množica zvedela, da se je; Chaplin nastanil v Londonu v hotelu Ritzu, je začela oblegati hotel. Na tisoče ljudi se je prerivalo pi^d poslopjem in z divjim kričanjem zahtevalo svojca Charlieja.
Ta se slednjič le prikaže na balkoni*,,, pozdravlja, si stisne sam' sebi roko, taie tt»ed ljudi šopek vrtnic, pošilja* na vse strsni, poljube in se smeje... dokler ne pride policijski	komisar in ga Vljudno	prosi, naj.	se
umakne	z! balkona,'če'noče,	da spodaj	v
tolpi radovednih fanatikov pohodijo, stisnejo ali zadušijo nekaj ljudi .. . In .Charlie; Se umakne.	'
Sledeči dnevi-so "brili zanj zelo težki: vzdržati je moral napad angleških novinarjev, vozil	se	je od slavnostnega	sprejema	do
slavnostnega sprejema, od banketa do banketa. ...
Pri svdjih sprehodih po Mestu je pokazal, kako	je	dobrega srta. Nekaj	nridinetk	ga
spozna in navdušeno Ogovori, on pa kot gentleman jim plača avto, da se lahko en-Jkrat kot gospoda peljejo domov. V kotu za staro hišo vidi starca in starko, stisnjena v kot, par londonskih revežev brez strehe. StOr pi k njima jn jima da tisočak ter hitj ne počaka, da bi se mu onemela od začudenja, zahvalila. Malo naprej se dva težak^ zaman trudita, da bi spravila težko natovorjen voz v tek. Multimiilijonar Charlie pa pristopi ter krepko prime za kolo. •
Zvečer se pomudi nekaj časa med svojimi uslužbenci in šestimi tajniki, ki jih je jnjoral sprejeti v službo, da mu opravljajo ogromno korespondenco. V teku treh dqi je namreč prejel trdinsedemdesettrsoč pisem, večinoma prošenj za denarno podporo' iri si-cer od enega -funta (277 Din) do »totisoč funtov. Razen tega mu je 671 sorodnikov, o katerih dosedaj še nikoli ni ničesar slišal,, javilo svoje sorodstvo. Enako mu je devet žena naznanilo, da so njegova mati, vsa presrečna, da je vendar enkrat, našla svojega otroka, katerega so ji bili pred leti ukradli cigani...
Charlie pa se je smehljal. Bil je srečen, ker, je vedel, da njego-va mama, njegova prava’in edina draga mamica, rešena aekdanje revščina, udobno živi v svoji lepi vali v Kaliforniji. Zato je z veseMm začudenjem čjtol ta-čudovita pisma.	^
Iz njih nebroja hočemo navesti hajbolj .zanimiva in sicer dobesedno, brez vsake spfe-■ mftmbe:
>iDr«Ki gospod Chaplin, vsakdo izmed naju ju specialist v -svoji obrti. Vi v filmu, jaz pa v mlinih na veter.- Jaz poznam vse, kar se tiče. mlinov na veter po. vsem »vetu. študiral sem vse vetrove jn sem sedaj sposoben zgraditi tako dovršen mlin, da je v stanu vzdržati tropske kakor tudi polarne vetrove.
ja. kompozi^je ^Albertina«, ali -pa mi vpoš-ljite prepis te skladbe v smiislu dogovora.'
Da javnc$t v^,'"zakaj še ppslužini. za ..to ijiiojo prošnji, jaV4ost.:i potoni časopisa, omenim sledeče: ‘
V jeseni leta 1925 so* me o priliki, od Všs-v Celju slijvno. prirejenega koncerta, številni gospodje Vašega pevskega zbora naprosili, naj vašemu pevskemu zboru vpošljem in posvetim kakšno svojo kompozicijo. Poslal sem Viirti potem 23. oktobra 1925 leta »Albertino« moški zbor z dedikacijo, kakor ste želeli, a s pripombo, da si nisem obdržal prepisa in da Vas torej prosim, da mi-vrnete, ko bode .pesem razmnožena, original ali prepis skladbe.
V Vašem pismu pod štev. 644-25 z dne 28. oktobra 1925 ste se zahvalili za pesem In poklonitev ter ste prosili, naj Vaan original prepustim na vsak način, prepis pa vrnete v..najkrajšem času, čim bo pesem razmnožena.
Obljube, spolnili niste do danes, dasi teče že tretje Jeto. Pisal stem Vam trikrat, a nisem bil, nikoli vreden odgovora. Govoril sem o priliki Vaših poznejših koncertov v Celju z Vašimi'gospodi predsedniki pevskega zbora in >Glasbene Matice« glede vrnitve, a tudi popolnoma brez vsakega uspeha.
Nikakor Vas ne silim, da bi moral Vaš zbor. to ,mojo skromno pesmico prepevati, a če je za Vas neprikladna, pride lahko drugemu prav.	‘	.J
Slično zgodilo se mi je tudi z »Zlato kan-gUop«,*v.ka je,ležala pri pevskem društvu »Ljubljana« čelo leto neupoštevana, dokler je hiseiti po velikih težavah izterja! nazaj'in
Ponujam Vam svojb iznajdbo, ifa se ‘ lahko z njo okoristite. Treba je samo, da mi pošljete za to denar. Čez. nekaj let boste s to iznajdbo obogateli in zasloveli boste po vsem svetu.,.«
izročil »Glasbeni Matici« v Ljubljani; potem' pa *se je hitro -razširila po vsej Sloveniji in preko mej, na Češko,' Nemško in celo v Ameriko. .In bog ve-.. Jtam potuje ,seda.j »Albertina«?1!' ,/	""
* v fiadi/ da sedaj' vfendar moji želji ustre-žete, Vas 'pozdravljani s pevskimi pozdravi / Dr, Anto-n ■ Schvab.
V Celju, 7. januarja 1928.
pr
Vraga, tu vidim, moške rokavice, toda moje " niso. <. ... , _
— Mogoče jih. je. pozabil to dimnikar...
V nekem drugem pismu stoji sledeče: »Preljubi gospod Chaplin, ali mi hočete poslati dovolj denarja, da bi mogel mali Oskar' dbis'
obiskovati šolo? Ima šele dvanajst let' jji sosedje trdijo, da je dečko zelo brihten. Posnema Vas tako dobro, da nam ni' treba, več hoditi v kino...«
Nekiio drugi poskuša z njim . staro, prevar < ro z zakopanim .zakladom:	Aj,
»Moj brat je mornar in on edini na sveiu pozna mesto, kjer je zakopan zaklad kapeta-« na -llidda. Ima, vse, kar je potrebno za potovanje tja, karte in instrumente, V-se, edino%' ladja nam manjka.
Ali nama hočete kupiti ladjo? Zadostuje da mi svoje pritrdilo pošljete - pismeno, šel bom takoj poiskat svojega brata in ga bom tudi našel, čeprav je vedno pijan, kadar' je na suhem. Ker pa popiva vedno po istih'gostilnah, sam prepričan, da ga najdem.«..
Neki drugi premetenec mu piše:
Skimi leširiki? Jaz prav dobro i>ozn«m dustrijo in lahko vas napravim za njenega
kralja, če Vas to zaaima ...«
V drugem pismu mu javljajo:
VDear Mister Chaplin, v prigibu Vanr pošiljamo liste zastavljalnice za umetno zobovje naše stare mame in naš srebrni vrč. Rav-no.lako tudi račun za najemnino stanovanja, ' ki-bi jo fuorali -plačati včwaj.v Naravno, da bi hoteli hajpreje plačati najemnino. Potem pa bi bilo tudi dobro, če bi., nam mogli spet preskrbeti umetno zobovje stare mame ...tj
~ Nasprotno pa ponuja velikodušen državljan Charlieju denarja »od 50 funtov do , 10.000.< To je bela vr^np v jati prosilcev. {Kajti med drugimi zahteva nrehrlsaha mati od Chaplina vsoto sedem šilingov, ceno klobuka, ki g? je bil. izgubil njen nadebudni sinček, ki se je ruval za vrtnice, katere je bil vrgel Char.T lie iinnožici z balkona. Šestdesetletna, vdova jnu, ponuja v nakup šest ..čajnih skodelic iz časa vlade kraljice Viktorije, in neka druga, vdova mu ponuja svojo devetletno hčerko — seveda za kino.
Naravno, da se. prijavijo v obisk pri velikem filmskem umetniku, tudi najznamenitej-še osebnosti Velike, Britanije. Charlie se sestane si pisateljema Bernardom Shavvom in H. G. Welsom. Prestolonaslednik* princ wa-"-lesfti mu pile, da se: čez nekaj dni vrne iz Škotske in da ga bi rad videl, in samo ne-; srečen slučaj je hotel, da se ni sestal. z Lloydom Georgeom, ki ga je zaman čakaT celo uro v hallu hotela Ritza.
Takšna so darila, veselja in ne-prilike slavnega moža. Saj -je Charlie Chaplin od one jeseni 1,1021. sem, eden najslavnejših ljudi na vsem svetu. Menda sploh najslavnejši. Te daj so že cenili njegovo bogastvo na 6OO1OOO funtov in časopisi so javljali, da se je ,dal zavarovati za en milijon dolarjev. Čudovjli preobrat v njegovem življenju nenavadno zanima vse Londončane, med katerimi je Uti zrastel Ubog in nepoznan, in radovedneži, se neprestano sprehajajo pred hotelom- RitBom, da vidijo vsaj enkrat v istini in ne v filmu •moža, ki se mu smeje ves svet, in kojega .smeh ga .je napravil za multirtilijonarja.
On pa navadno odhaja iz Ritza skozi stranska vrata, ali pa ostaja čez dan doma in gre iele zvečer ven.
(Dalj* jura.) ,
-4.
Pokojninski zavod sa nameščence v Ljabljani
, ? -*i • 1 'M'/'	■	i	•	r	V	j	•	il	u	ir	t,i
■ razpisuje oddajo
pečarskih del in vodovodne f. inštalacije
ia stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi, potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 9. i. m. dalje Med uradnimi urami v Gledališki ulici ’ r Ljubljani. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vloiiti do l6. U m. do 11 ure dopoldne pri! podpisanem uradu.
,■»0-	\	-	•'	’’	’	%	>	f	:	■	•	»>/'.	•	U\	.
' Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
>:.|J "'r'..' '''	Mij....'	I	iii'■ .. .nir.i 1 .(*U.	K lil 11IHI iln.i...OI«
» GROM «
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naalev fcrsvjavfca«! naROMw.	MMa	Sli*.
PodrSItiico: Maribor, Jasanka, Uskok. «h «la HNk» n«iala(* pmttm
ital f li*a|llJnnalo<liw*«ialll namtehl kU Is v I n s k a * a *1» a.
THiillMS ki klgtissHns aclRlaltvaD« d
€ n S '■«* S i tu • tlifslictifft.
Vsemogočni je danes poklical k Sebi nafio ' J nadvse ljubljeno hčerko in sestrice
dijakinjo maftčansk« iole pri Urialiakak
prevideno s tolažili sv.Vere, v cvetju mladosti 15 let 1 j Pogreb naše nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 9. januarja'.1928 ob pol 4. url * pop.' ie* Stare poti it 2 na pokopališče k sv. Krliu.
V L ju bij a n i, dne 7. januarja 1928.	a
Žalujoča rddbina Anton Rojlna.
SITAR
SVETEK)]
Uabljaaa
•trt
MALI OGLASI
Za vsako beseda sa jMa Vi par. Za debel« pa Dia l.~.
Ribiško
ZA SULCA la -mm priprave kapi«. Poaod-be j« peslati upraT»UHv» »Narodnega Dnevnika^ v Ljahljani ped Mfre »•*-... BISKA JPAUCA«.,
Išče te
sUaevaoje, ohatejeto ia kuhtaje ler	•»	»
centrumu meeta. Plaž* ae dobro. Ponudbe n« apre-To lirta pod StMaTabj*.
Prodam
dre boljdi 4 vntai. hmt-a»aikj, in sieer dv*- Ib finne Lubaa. — Hanaoaihi imata lep to
£.-&Sri3«S£
oesM, Bežigrad,
Koks •' O sbUi
WaMa»a 4/It Talal.
>V|MH|ie V
Nartdaea Dimih.
< i.rtil
lasali AMmadto Mm*h». -