Posamezna številka 10 vinarjev.
m ai
v LWH v pondeijek, 28. lebrirla im
Leta XI,sv.
=== Velja po pošti: —=
Za oalo Jeto naprej . . E 2G-— za cu morieo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom: Zn celo leto naproj . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prefcman inossCno „ 1-80
== Sobotna izdaja: == za oolo leto ...... K. 7-—
za Nemčijo oeloletno . ,, 9-— s.a oslalo inozemstvo. „ 12'—
	m
iMi mm	m'-
'li	
	•Ji*
	
	,tMi m
Insernti:
Enostolpna petitvrsta (72 rani široka in 3 mm visoka ali njo
proiiior) iin eukrat .... po 2) v za dva- ln večkrat . . 15,, pri večjih naroč il1) primoren popnst po deguvoru.
----Poslano: =3^=
Enostolpna pttltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dr.n lzv. emšl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Bedna letna priloga vozni red
iar Uredništvo ]e v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravalštvo (e v Kopttarjovl nllot št. 6. — Račun poštne hrantlnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Peirograjska spreobrnjenja.
Zelo tesno mora biti vladajočim krogom v Petrogradu pri srcu, da se postali tako skromni in ponižni. Topot se je car sam ponižal v dumo, namesto da bi jo kakor običajno sprejel v avdienci. In njegove besede so bile nad vse prijazne, polne naklonjenosti do dume. Zares, trda mora presti Rusiji odznotraj in odzunaj, da se je car iz božanskega avtokrata prelevil v skromnega ustavnega vladarja.
In govor Sazonova! Ako izluščimo jedro in odstranimo govorniške pleve, zavijanja in olepšavanja, potem ne ostane drugega nego priznanje dosedanjih popolnih neuspehov na bojišču. Temu primerno je Sazonov tudi pristrigel in obrezal vojne cilje Rusije. Dočim je isti Sazonov po padcu Przemysla in še meseca avgusta lani govoril pred dumo o končnoveljavnem razbitju osrednjih držav kot brezpogojnem cilju sedanje vojne, proglaša danes, da bi bila popolnoma nesmiselna misel, hoteti zatreti sedemdesetmiljonski narod. Mož, ki je že proglašal Galicijo in dele Ogrske za nedotakljivo last Rusije, zahteva danes za Rusijo in zaveznike le še pravico, da se svobodno razvijajo v svojih deželah, ne da bi se hoteli dotikati legitimnih pravic drugih narodov. Nič nam ne more jasnejše pokazati strahovitega vojaškega poraza Rusije, nego to petrograjsko romanje v Ca-noso.
Zanimive so bile Sazonove besede glede Angleške, češ da so odstranjena nespo-razumljenja z Anglijo. Torej so nespora-zumljenja vendarle res obstajala — in najbrže tudi niso in ne bodo popolnoma odpravljena ne tekom te vojne, ne kasneje. Ako Sazonov govori o »vazalskem razmerju« nasproti Nemčiji v četverozvezi in o neodvisnosti in osebnosti posameznih držav v četverosporazumu, potem to ni drugega nego nevoščljivost nad solidarnostjo v četverozvezi in strah pred njo. Odkodi je vzel Sazonov trditev, da potiskajo Italijani sovražnika korak za korakom iz neodreše-nih ozemelj, vedi Bog; cel svet ve in vidi, da stoje danes Italijani tam, kjer so se morali ustaviti izpočetka. Kar se tiče »berlinskega kalifata« od Severnega rta do Bagdada in pa angleškega samovladja na morjih, sta to dve stvari, o katerih je treba Rusiji res dobro razmišljati; tičeta se je skoro enako in ne vemo, če ji ni slednje nevarnejše nego prvo.
Posebno zanimiva in značilna je bila ona točka Sazonovega govora, ki se tiče poljskega vprašanja. Tista Rusija, proti kateri so se Poljaki vsikdar borili, tudi z mečem v rokah, naj bi bila sedaj edina rešiteljica Poljske. O tem gre soditi Poljakom in njim sodba pač ne bo težka.
Angleška gospodarska vojna po mira.
»Wirtschaftszeitung der Centralma-chte« objavlja avtentične vesti o angleških pripravah za gospodarsko vojno po sklepu miru. Ta vojna se ima voditi po načrtu trajnega izstradanja, in sicer predvsem glede surovin. Ta načrt se pa da izvesti šele na podlagi teh-le pogojev: 1. V vsakem posameznem delu britanske svetovne države bi se morala uvesti prednostna carina za angleško blago. 2. Pod imenom »aliiranci« zvezani narodi bi si morali za uvoz in izvoz medsebojno dovoliti reciprociteto. 3. Proti sovražnikom Anglije bi se moral zgraditi »sovražni carinski zid« in 4, med aliiranci in nevtralci bi bilo uvesti »sestav zmerne carine«, V tej gospodarski vojni bi stale Anglija, Rusija, Francija, Italija, Belgija, Portugalska, Srbija in Črnagora proti Nemčiji, Avstro-Ogrski, Bolgariji, Turčiji, Združenim državam Severne Amerike in drugim nevtralnim državam. Pri gradbi »sovražnega ca-
rinskega zidu« bi bilo seveda brezpogojno potrebno, da bi sc Anglija — materna dežela —, Avstralija, Kanada, Indija, kakor tudi ostale britanske posesti in kolonije zedinile med seboj in z aliiranci za daleko-sežno carinsko pogodbo proti centralnim državam. Skleniti bi se morale carinske pogodbe in dogovori med materno deželo in vsako posamezno britansko posestjo in med vsako posamezno posestjo z vsemi ostalimi, potem med materno deželo in vsakim aliirancem in končno med vsako posamezno britansko posestjo in vsakim posameznim aliirancem. Anglija hoče uničiti centralni državi z odtegnitvijo surovin in sovražnim carinskim zidom. »Anti-German-League« uvideva že danes, da stoji pred neizmerno težavno nalogo, ako hoče doseči popoln sporazum med različnimi britanskimi kolonijami med seboj in med državami aliirancev z njihovimi mnogostran-skimi interesi. Boje se, da pri sklepu miru ne bo mogoče vseh delov enako zadovoljiti in da bi utegnile gospodarske koristi kljub sovraštvu proti nemštvu prevrniti vse pa-triotičrie pomisleke.
Orač u avstrijskih rokah.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26, febr, (Kor, ur.j Uradno:
Naše čete so prodrle do zemeljskih ožin vzhodno in severno od Drača.
Dunaj, 27. febr. (K. u.) Uradno se razglaša:
Danes zjutraj so zasedle naše čete Drač.
Nek naš oddelek je vdrl že včeraj dopoldne v ognju italijanskih ladijinih topov čez severno zemsko ožino in je prišel podnevi do Portesa, ki leži 6 km severno od Drača.
Čete, ki so se poslale čez južno ožino, so zadržavali prvotni topovi sovražnih ladij v njih napredovanju, a mnogim oddelkom se je posrečilo, da so prebredli, preplavali in s plavi prišli zvečer do mostu, ki se nahaja vzhodno od Drača, kjer so vrgli italijanske zadnje straže.
Ob jutranji zarji je vdrl nek naš bataljon v goreče mesto.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Naše čete so zasedle Drač. Ta vesela vest se je razširila sinoči po celi monarhiji. Vedeli smo, da je bil padec Drača le še vprašanje kratkega časa, vendar mora ta dogodek vse domoljube odkrito razveseliti. S kakimi težavami so se morale boriti naše hrabre čete pri svojem prodiranju v Albanijo, Železnic nobenih, kakor le malo in še ta za nič; vse je bilo treba delati sproti, Zato se je moglo le počasi in skrajno previdno prodirati, da nas kje ne preseneti
sovražnik. Pogled na zemljevid nam kaže, da se da Drač proti suhem zelo uspešno braniti. Kljub temu niso mogle številne italijanske sile ustaviti navala naših čet, ki so jih neumorno potiskale nazaj proti Draču in od tam prisille, da so se morale vkrcati na ladje — če so se sploh vse mogle. Kajti naši topovi so že dosegli sovražne ladje.
Še večji je pa politični pomen padca Drača. Italija je imela tri vojne cilje: Osvojitev Tridenta in Trsta, potisniti našo monarhijo od Jadranskega morja in priboriti vodilno moč na Balkanu. Niti enega teh vojnih ciljev doslej niso mogli doseči. Trident in Trst sta zelo blizu laške fronte in vendar tako daleč, da ju ne morejo za nobeno ceno vzeti. Vendar sta pa bila Trident in Trst le vaba za italijansko ljudstvo, glavni plen, ki si ga je hotela pridobiti Italija s svojim izdajalskim napadom, bi naj pa bila Albanija. Če ima Italija to v svoji posesti, potem je Jadransko morje za Avstrijo izgubljeno. Že pred vojsko so Italijani žrtvovali milijone, da bi si pridobili Albanijo. Sedaj so poslali tudi svoje čete tja, da bi vrgle nazaj ali vsaj zadržale čete, da ne zasedejo te Italijanom tako potrebne dežele. Vgnezdili so se v Draču, močno utrdili draško okolico, poskušali z napadi na naše čete, a vse je bilo zaman. Le kratek čas so Italijani gospodovali v Draču, neomajljiva sila naših čet jih je pregnala na morje, kjer pa imajo še opraviti z našim brodovjem, našimi podmorskimi čolni in z našimi letalci. Tudi malo ozemlje pri Valoni je za Italijane izgubljena po-
stojanka. Laške sanje o Adriji kot »mare nostro« bodo kmalu za vedno končane. Adrija je naše avstrijsko morje.
Italijansko uradno poročilo o umikanju iz Drača.
Lugano, 28. februarja. (Kor. ur.) Ker je Essad došel v Rim in njegovo navzočnost splošno razpravljajo, poroča Agcnzia Štefani uradno sledeče: Potem, ko je bila z odhodom albanske vlade iz Drača izpraznitev Albanije dovršena, se jc pričela tudi naša tam se nahajajoča brigada kljub napadom ogromnih sovražnih sil po sklenjenem r ; črfu umikati. Vkrcevalne operacije se vrše četudi je morje razburkano, pod uspešnim varstvom bojnih ladij in torped-nih lovcev. Naše bojne sile so hrabro vzdržale v težkih bojih. Sovražniku zadane iz gube daleč prekašajo naše (?).
Laški poraz pri Draču.
Curih. Vojaški kritiki sporazuma priznavajo, da gre pri Draču za težak poraz Lahov posebno še zato, ker so izjavljali, da se postavijo v bran le, če upajo na gotovo zmago. Essadov beg je posebno razburil tiste rodove, ki so mu ostali še zvesti in jim je zatrjeval, da hoče vztrajati do skrajnosti. Tudi v Rimu so nevoljni na Essada, češ da je zakrivil laški poraz s svojimi napačnimi podatki.
Utrditev Valone.
Lugano, 27. februarja. »Tribuna« piše, da so se za obrambo Valone napravile vse potrebne odredbe. Valona je sedaj ne-zavzetna. (?) Na okoliških višinah so postavljeni topovi najtežjega kalibra; višine same so močno utrjene, Računa se celo na ofenzivo iz Valone. (Ta bo pač take žalostno končala, kot ona iz Drača. Op, uredn.)
XXX
Prevozi v spodnji Adriji.
Rim, 27. febr. (K. u.) »Agenzia Štefani« objavlja naslednji komunike: Od srede decembra do danes je bilo od enega do drugega obrežja spodnje Adrije pod varstvom enot italijanskega brodovja in njenih prideljenih zavezniških ladij prepeljanih 260.000 ljudij in znatno število štirinožcev na kopno na 250 parniških vožnjah.Nadalje so istočasno na 100 parnikih prepeljali 300,000 stotov materijala. Poleg tega so sc v istem času prepeljali v spremstvu italijanskih in zavezniških ladij šestkrat inozemski vladarja ali princi in še večkrat tuji ministri, kakor tudi vojaške in civilne oblasti.
Sovražnik je poizkušal to obširno in komplicirano premikanje preprečiti z neprestanim delovanjem letal, polaganjem min, s pogostim nastopom torpednih lovcev, ki so se opirali na poizvedovalne ladje ali križarke, z brodovji in končno s podmorskimi čolni, ki so 19 krat napadli. Vse te poizkuse so preprečile spremljajoče
Bo! na klasičniH neb.
Drač.
Avstrijci so na svojem zmagonos-nem pohodu v Albanijo prodrli in osvojili od Italijanov zasedeno in utrjeno pristanišče Drač, ki je najbolj Aražno pristanišče severne Albanije.
Drač so je za časa Rimljanov imenoval Dyrrhacliium ter je igral v starorimski vojni zgodovini čisto posebno ulogo; na koncu srednjega veka je bil dalj časa v rokah kraljevine Neapelj in nato benečanske republike. To jc bil očitno za Italijane glavnni vzrok, da so prištevali tudi Drač k »neodrešeni« Italiji in gledali, da se tam ugnez.de. Že stari Grki so znali ceniti važnost tega pristanišča; ustanovil so namreč leta 025 pred Kr. nasebino, katero so Grki okrstili za Epidamnos, katera se jc zelo hitro razvila v obljudeno mesto.
Strankarski boii v Epidamnoeu so oili vzrok, da je nastala nesloga med Kerkyro (današnjim Krfom) mat ornim mestom naselbine in Korintom, mater-
nica mestom Kerkyre, iz katere se je iz-cimila vojska na Peloponezu. L.229. pred Kr. je prišla ta grška naselbina v posest Rimljanov, kateri so jo pričeli nazivati Dyrrhachium.
Pristanišče Dyrrhachium je bilo za časa rimskega svetovnega gospodstva zelo velike važnosti kot izkrcevališče za prehod iz Italije na Grško. Rimljani so napravili skozi Grčijo eno izmed najvažnejših vojaških cest, še danes obstoječo via Egnatia, ki jc šla iz Dyrrlia-chia čez Thessalonikc (Solun) in Phi-lippi v Byzant.
Naj še — kot zanimivost — omenimo, da so Grki, ki so bili pred Rimljani tam gospodarji, mestecc imenovali: Epidamnos. Rimljani pa so ga brž prekrstili, ker so v grškem imenu čutili slabo znamenje za bodočnost (damnum pomeni v lat. jeziku: škoda, nesreča!). Česar so se Rimljani bali, to jc zdaj doletelo njih potomce, Italijane: precejšnja nezgoda in škoda. Naj bi za Avstrijo zopet oživela sloveča cesta iz Drača v Solun!
Zelo važno vlogo jc igral Dyrrha-f.hium v vojski med Cezarjem in Pom-pejom, kateri jo zasedel Dyrrliachium in bil tamkaj v 1. Si. pred ivr. oblegan. Četam Pompeja se je posrečilo prisiliti
čete Cezarja k umikanju in sicer v Ma-cedonijo.
Pri delitvi rimskega svetovnega gospodstva 1. 395. je pripadel Dyrrha-chium kot glavno mesto rimske pokrajine Epirus Nova vzhodnorimski državi; v 1. 481. je bil od vzhodnogotskega kralja Teodorika, v 10. in 11. stoletju pa dvakrat prehodno od Bolgarov zaseden.
Posebno pomenljivo je obleganje Dyrrhachija za časa križarskih vojsk proti Bizantu po normanskem vojvodi Bohemundu v letih 1107 in 1108. Kljub približevanju močne bizantinske vojske jc Bohemund nadaljeval obleganje in sicer šc celo takrat, ko so ga čete cesarja Aleksija popolnoma obkolile. Spomladi 1. 1108 je dal Bohemund razdreti lastne ladje, da napravi iz tega lesa oblegovalne stroje. Zapovedal jc napraviti velik stolp s potrebnimi padajočimi mostovi. Branilcem Dvrrhachija se je pa posrečilo zažgati ta stolp. Ob-lcgovanci so na zelo učinkujoč način uporabljali »grški ogenj«. Končno se je posrečilo bizantinskemu brodovju odrezati vsak dovoz in Normanom ni preostalo drugega kakor da ao se udali.
Tudi v zgodovini nesrečnih Hohen-staufovcev, kateri so podlegli v Italiji zlobi in zalirbtnosti, igra Dyrrhachium, kateri jc kmalu nato sprejel i^ško obliko Durazzo, ulogo. V sredi 13. stoletja je odstopil vzhodnorimski cesar Mihael II. mesto in luko Dyrrhachhim hrabremu Manfredu, sinu Friderika II., ki je kmalu nato 1. 1258 postal kralj obeh Sicilij.
L. 1272 je padel Drač pod oblast kraljestva Neapol, katerega je I. 1392 odstopil Beneški republiki ter ga zadržala. do 1. 1501. Tega leta so osvojili Turki Drač, potem ko jim je 1. 1193 padel v roke Carigrad. Do vojske na Balkanu 1. 1913, ko je postala Albanija samostojna, je bil Drač v turški posesti, to leto pa je pripadel Albaniji.
Drač, albansko Durz, italijansko Durazzo, šteje okoli L500 prebivalcev, kateri so večinoma mohamedanci, zcltf malo jc katolikov, šc manj pa pravoslavnih in Židov. Katoliki imajo svojo lastno župnijo s samostanom in zelo lepo cerkvijo. Tudi pravoslavni imajo župnijo in šolo. Sam kraj je nezdrav, kaiti tam razsaja navadno mrzlica.
ladje. Tako beležimo poleg že prej sporočenih malih izgub le potop treh malih par-nikov; dva od teh sta zadela na mine, tretji je bil pa torpediran, ko je bil že naložen. Niti en srbski vojak ni prišel na morju ob življenje. Italijanske in zavezniške ladje so \ edno, kadar so okoliščine dovolile, so-v ražnika odločno in uspešno napadle. V prvih dneh januarja je bil potopljen nek
avstrijski podmorski čoln, dva druga čolna sta bila najbrže iste dneve izgubljena; blizu Valone smo zaplenili sovražno pomorsko letalo.
(K temu poročilu se mora pripomniti, da je potopitev enega in izguba dveh drugih podmorskih čolnov enostavno izmišljena.)
Usoda lVerdima zapeEatena.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. februarja. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Naknadno se poroča, da se je odbil ponoči na 25. februarja vzhodno od Armen-tieresa napad nekega angleškega oddelka.
V Champagni so napadli Francozi postojanke, ki smo jim jih vzeli 12. februarja južno od Sainte Marie a Py. Posrečilo se jim je, da se vdrli v prvi jarek v širini 250 metrov.
Znatno smo napredovali v navzočnosti
Njegovega Veličanstva cesarja in kralja na bojni črti vzhodno od reke Maas. Hrabre čete so si priborile višiiiž iSižnozahodno od Louvemonta, vas LouvemcMt In trdnjavsko skupino, ki leži južno od .tam. V starem stremljenju priti naprej navalile bran-denburške čete in prodrli do vasi in do okjopne trdnjave Douauihoflt, ki so jo vzele 7. naskokom.
Na planoti Woev/re sc je zrušil sovražen odpor na celi bojni črti do pokrajine pri Marche-Wiile (Sušno cd narodne ceste r.lec—Pariz.) Naše čete slede tik sovražniku, ki se umik?.
Temeljem pomotnega javljanja se je poročalo včeraj, da sc je vzela vas Charap Neuville.
B?rlin, 27. febr. V/olff poroča iz velikega glavnega stana:
Živahni topniški boj ina raznih mestih bojne črte in boji z minami. Odbili smo jugovzhodno od Yperna napad Angležev.
Na višinah, ki leže na desnem bregu reke Maas, so poizkušali Francozi s petkrat ponovljenimi napadi pripeljanih vse-iia čet si pridobiti nazaj o klopno trdnjavo Douaumord. Krvavo smo jih odbili.
Zahodno od navedene utrdbe so vzele zda! nase čete Champ Neuville, koto Deux Tafon in so napredovale med boji do juž-hega robu gozda, ki se raztega severo-zhbdao ou Brasa.
Vzhodno od utrdbe so vzele aaše čete T nfekokom razsežne trdniavske naprave HaVcaumont.
Na ravnini Woewre nemška bojna črta krepko napreduje proti vznožju odseka Loreines.
Po dosedanjih poročilih znaša število ;iera*;ienih ujetnikov zdr»i že skoraj 15,000 mo;^
.. iMa Fianderskem so ponovila naša !®talha brodovia s^oje napsde aa tabore sovražnih čet.
hV Metzu so vržene bombe sovražnih
letalcev ranile ali ubile 8 civilistov ia 7 vo-jgkeiv. Nekaj hiš ie poškodovanih.
Med boji v zraku in z našimi obrambnimi topovi smo sestrelili po eno letalo v obsegu trdnjave. Letalce, med njimi dva stotnika, smo uieli.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 25. febr. (K. u.) ob 3. popoldne.
Severno od Verduna se ie nadaljeval topniški ogenj, ki pa ni bil več tako Ijut. Sovražnik ponoči ni napadel. Ustalili smo se v obrambni črti, ki smo jo priredili na višinah za Beaumontu vzhodno od Champ-neville in južno od Ornesa. Na ostali bojni črti je potekla noč mirno.
Ob 11. uri zvečer. V verdunski okolici jc ponoči močno snežilo. Topništvo strelja na obeh straneh izredno ljuto posebno na vzhodni strani reke Maas, kjer se nadaljuje z isto ljutostjo boj. Brezuspešno je ostalo veliko napadov Nemcev, ki so jih izvajale velike čete nečuveno ljuto proti Poivre. Zadržali srno tudi nek drug napad na naše postojanke v Bois Vauche, Zahodno od reke Maas nobenih akcij pehote. V Vogezih topniški dvoboj v dolini Fecht.
XXX
Napad na Verdun.
Trdnjava Verdun tvori levo (severno) krilo francoskih utrdb vzhodne fronte (55 km zahodno od Metza, 277 km vzhodno od Pariza na obeh straneh reke Moze). Verdun je trdnjava prve vrste. Ima dvojno, na vzhodni strani celo trojno vrsto utrdb in baterij, ki stoje na obvladujočih višinah obeh bregov Moze. Verdun ima 17 velikih fortov, 21 samostojnih utrdb in okoli 50 baterijskih postojank. Obseg znaša približno 50 km. Trdnjavo so tekom vojske trajno povečavah, na zoriških poljih so nastajale vedno nove utrdbe in baterijske postojanke,
Verdun je ena najmočnejših trdnjav. Njen pomen za prehod čez Mozo so poznali že prejšnji rodovi. Poleg tega je Verdun križišče vseh cest in železnic ob vzhodni meji Francije.
Jeseni 1914 se Nemci niso mogli polastiti Verduna. Po zavzetju Lontfwv in
Montmedy se je morala armada nemškega prestolonaslednika pred Verdunom ustaviti. Po dolgotrajnih, počasnih bojih v ar-
gonskem gozdu so Nemci obkolili skoro tri četrtine trdnjave. Sedaj so pa Nemci v par dneh predrli francoske predpostojanke severno od Verduna. Po tem uspehu je mogla nemška artiljerija s svojim ognjem doseči zunanji trdnjavski pas utrdb in kmalu je padla ena najmočnejših utrdb v nemške roke. Padec Verduna je gotova stvar, kajti nemogoče je, da bi se mogel ustavljati nemškim topovom sedaj, ko ga že dosegajo.
Zmaga pri Douaumontu.
Berlin. Vojaški sotrudnik »B. Z.« izvaja o zmagi pri Douaumontu: Če se oblega trdnjava in napade, se mora pred vsem vdreti v krog zunanjih utrdb. Ozemlje med glavnimi utrdbami branijo male utrdbe in baterije zgrajene že v miru. Napadalec naleti povsod na beton in na železo. Če se mu posreči, da vdre v nasip in se ustali v njem, potem primeroma lahko napreduje in uspeh navadno odloči tudi usodo trdnjave. Če zasledujemo povestnico trdnjavske vojske pri dozdaj napadenih francoskih in ruskih trdnjavah, zapazimo, da je najtežje premagati prvo sovražno zunanjo trdnjavo. Ce pade, se navadno odloči usoda cele trdnjave. Poldrugo leto je tvoril Verdun močan vogeljni steber francoskih postojank blizu nemške meje. Nanj so se opirale francoske postojanke na zahodu in na jugu, ki so zadržavale ofenzivo.
Boj za utrdbo Douaumont.
Berlin, 28. februarja. (Kor. ur.) Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta<- poroča iz velikega glavnega stana 26. t. m.: Bran-denburške čete so včeraj popoldne z naskokom vzele najmočnejšo, popolnoma moderno utrdbo Douaumont velikega utrjenega tabora Verdun. Francoski vojaški pisatelji so opisavali do zdaj sicer Verdun kot svojo najboljše zgrajeno nepremagljivo trdnjavo, a te dni najbrže čitamo, da je Verdun zastarel in male važnosti. Utrdbo Douaumont so smatrali za najmočnejši del trdnjave. Utrdba tvori po svoji legi dejansko vogelni steber cele severne bojne črte. Od središča mesta Verdun je oddaljena ravno eno nemško miljo, Nahaja se na najvišji točki višine, ki se razteza cd reke Maas proti severovzhodu in se dviga skoraj 200 m strmo visoko nad svojo okolico. Velikanska zgradba iz betona in iz železa je zdaj razvalina. Še neka druga ne daleč ležeča utrdba je zletela v zrak z enim samim strelom; krogla je namreč prebila od zgoraj vsa nadstropja do shrambe streliva. Mojstrsko so organizirali napad na ver-dunsko severno bojno črto. Popolnoma tajno so mogli izvesti neznansko obsežne priprave, da se je res posrečil boj proti »nezavzetnim« postojankam. Zelo težko so se pripeljali težki topovi ne po navadnih železniških progah, ker je trajno slabo vreme povzročilo, da so se nahajale ceste v slabem stanu. Pota je moralo prej popravljati na stotine ljudi. Druga težava se jc morala premagati, predno so zgradili dober temelj težkim topovom, ker sicer ni mogoče natančno zadeti. Kako bajno natančno so streljali na to, vemo danes. Oči-vidno se je posrečilo, da so uničili telefonske zveze več sovražnim opazovalcem,
Betiiirrcogrt Regneme
rfaucourt Crnm ' %>•
Chatrancourt-o
ker je verdunsko topništvo molčalo večkrat v važnih trenutkih ali pa je nastopilo prepozno. Včeraj se sploh ni culo streljanje, ki bi bilo važno. Ujetniki, ki so sicer dobro opremljeni, pripovedujejo, da ni mogoče popisati, kako strašno so učinkovali naši težki topovi. Nihče ne more kaj takega več časa vzdržati. Ujetnikom je vidno odleglo, ko so ušli iz tega pekla.
Strašen ogenj pri Verdunu prekosil vse, kar so dozdaj doživeli na francoskem bojišču.
London. (Kor. ur.) 28. februarja. Reuter: Pariški dopisnik »Timesa« poroča: Vsa poročila z bojišča soglasno naglašajo, da ni bilo nič strašno streljanje s topovi ob ofenzivi v Champagni v primeri z brezobzirnim obstreljevanjem, ki je gromelo ta teden z gromečo silo nad griči ob reki Maas. Slavni 30.5 in 42 cm možnarji so pomnožili zbor in so pomagali razrivati zemljo. Strelske jarke in poljske utrdbe so krogle trgale v kose in uničile; granate so metale, ko so razpokavale, kvišku male gričke ali pa izkopavale jame v zemlji. Nikdar prej se še ni pripravila kaka bitka tako v najmanjših podrobnostih in nikdar še ni bila kaka armada tako bogato preskrbljena z materialom za zmago.
»Morningpost« izvaja v uvodniku. Priznati moramo strašen značaj nemškega napada. Ugovarjamo nazoru, da bi odločne napade na kako močno postojanko narekovala neumnost ali obup in sicer iz pripro-stega razloga, ker navadno brani močna postojanka tudi postojanko, ki je velike važnosti. Cena odgovarja vedno nevarnosti. Zgodovina vedno bolj dokazuje resničnost nazora, da je le malo postojank samih tako močnih in tako hranjenih, da jih ni mogoče vzeti. Ne zasmehujmo zato Nemcev. V Franciji poizkušajo zdaj, kar so storili v dobrim uspehom v Galiciji in v Belgiji. Močno postojanko, ki tvori ključ, hočejo zavzeti z velikim plazom materiala in moštva z vso temeljitostjo in odločnostjo nemškega vojaškega intelekta. Z navadno jasnostjo so si izbrali čas napada. V Champagni in na Flandernskem jc najbrže zemljišče tako, da ni mogoč protinapad. Ne dvomi se, da računajo Nemci tudi na mir na vzhodni bojni črti. Rusi so trenutno zapleteni drugod v težke boje. Vreme čuva večji del nemške črie pred protinapadi. Velika vrednost Verduna kot ključa francoske črte je tako jasna, da nam ni potrebno ugibati, češ da so podvzeli Nemci napad, ker so izstradani ali pa blazni. Reči moramo marveč, da so poizkusili silovito napeti moči, da končajo z enim udarcem vojsko, ki mora, če se izjalovi, resno učinkovati na nj;h vojaški in zato tudi na njih političen položaj .
Bitka pri Verdunu izredno resna.
Pariz, 28. februarja. (K. ur.) »Temps« izvaja o bitki severno od Verduna: Bitka, ki se bije zdaj, je izredno resna. Če vzame sovražnik višino, Id leži med višino Poivre in gozdom Bauche, nas morebiti najde mnogo trdnejše na črti Croix-Terre-Dou-aumont, ker se prično prave utrdbe. Ta črta je popolnoma posejana s topovi. Prezreti ne smemo, da Nemci ne oblegajo, marveč da se nahajajo v bitki z eno naših armad. Posadka v Verdunu in njene utrdbe tvorijo le opirališče. Težki sovražni topovi lahko porušijo utrdbo Douaumont, a s tem ne uničijo drugega, kakor leno maso iz betona. List konča: Popolnoma zaupamo na končen izid.
Polkovnik Rousset izvaja v »Liberte«: Po zadnjih poročilih naše vojno vodstvo ne kaže nobenega vznemirjenja. Ni še potrebno, da bi nastopile naše rezerve.
Izpremenjen položaj na francoskem bojišču.
Stockholm, 28. februarja. (Kor. ur.)
»Svenska Dagbladet« piše o nemški zmagi S
■S/res
•t
19
,,£»> p
ffonfzevif/e
vz.
fterri
ih T-8aR"
V
Gemomif/e ^Fort
fe* JJZ J**
v - lrW FfVa«*iS
98 7M
CfAijF>t?eiie

F«*-«''
/ille
'■£•<}*'t-* f.
.....
l-i/ W Dombasle
mm^
«rr
o j//ry v
m9

jme
fforMvfflf c6rfm9ucMr4%&
kVERDUM
eFi
B/ercou
miv?//č
SOI

_2__"4
I
••v ..- t .'.o v,-.
A'--*- ■
jLem/nes J Km.
. «i ni,.

\pfevt.
°tTom/netet/e >•:

■APorb,<^wischenwerke:^£isenbahnen:i^Kleinbahni/^Chausseen^^^	^^.^rv/jf^
Verdun z okolico,
pri Verdunu: Kar so zdaj pridobili Nemci na ozemlju in po ne malih uspehih pri Ypernu in pri Souchezu, najbolj izpremeni položaj na tej dolgi bojni črti postojank po Joffrejevi veliki ofenzivi meseca septembra. Kar so takrat izgubili Nemci, je zdaj pač popolnoma nadomeščeno ali mogoče še več, kakor nadomeščeno. »Stockholm Dagblad « sodi: Če sodimo le s taktičnega vidika, je novi uspeh zelo važen. Kar se je posrečilo Nemcem tu z enim navalom, je veliko važnejše, kakor kar so dosegli prej Francozi večkrat z napadi v več mesecih. Z moralnega stališča se pa mora pripisati tem bojem velika važnost posebno v sedanjem stanju vojske.
Predor ob reki Maas.
Berlin. Vojni poročevalec »Lokalan-zeigerja« Karol Rosner brzojavlja 26. t. m, iz velikega glavnega stana: Vsak dan in z vedno večjim uspehom se kaže vzhodno od reke Maas in pri Verdunu, kako natančno podrobno se je izvedel napad naših čet, ki v celoti sijajno kaže delo naših voditeljev in vsakega posameznega vojaka. Prvi naš napad se je pričel 21. t. m. ob 8. uri zjutraj. Prodirati so pričele naše čete kakih 10 km od Consenvoye in iz Azannesa, ki leži vzhodno od navedenega kraja. Naši topovi so ljuto streljali na utrdbo Hautmontj na gozdne postojanke Brabant pa le toliko, da niso mogle odposlati čet drugam. Ob pol 6. uri so vzele naše čete gozd skoraj brez izgub in so istočasno osvojile tudi zahodno ležeči Bois Caures. Francozi so držali takrat še neko postojanko severno-zahodno od Hautmonta, ki smo jo vzeli drugi dan in odvedli ujete tiste sovražne čete, ki so šc ostale tam. Zbori, ki so se vojskovali v gozdih pri Hautmontu so še ta dan prodrli do južnega izhoda gozda. Če tudi so naši pridobili v središču veliko zemlje, še ni padla postojanka Brabant, ki leži tik ob reki Maas. Ponoči od 22. na 23. je pobegnilo k nam veliko francoskih beguncev, do jutra nad 60 mož. Naše čete so nato zopet naskočile in vzele postojanko Brabant kakor tudi južno ležečo postojanko Samognieux. Branili so se še na vzhodno ležeči močni višini 344, a tudi tu je odpor kmalu zlomila sila naših čet Ob 2 popoldne smo osvojili tudi to zadnje sovražno opirališče. Mlin Cotelettes, ki leži približno 2 km od Samogaieuxa, smo tudi vzeli in višino 378, ki leži 5 km vzhodno od mlina. Naši so vzeli tudi kraja Beaumont in Ornes.
Francozi se nameravajo umakniti v Alza*
cijf?
Curih. Vojni poročevalec lista »Journal de Geneve« poroča, da se Fracozi umikajo v Alzaciji in da so izpraznili vse postojanke, ki se nahajajo preblizu sovražnika. Nemci se neprestano ojačujejo najbrže s četami iz Galicije in z Balkana, a tudi nove čete so tako močne, da se mora svet čuditi.
Parižani se pripravljalo na beg,
Baselj. Stroga francoska cenzura n* dopušča objavljati popolne resnice, a zato se širijo zelo pretirane govorice, češ da so prodrli Nemci že popolnoma francosko bojno črto. V Parizu se že pripravlja veliko rodbin, da odpotujejo iz mesta.
Pariz v skrbeh.
Lugano. Pariški poročevalec »Corriere della Sera« poroča 24. t. m.: Parižane zelo
skrbe boji pri Verdunu. Predno so slutili, se je pričelo novo poglavje vojske. Nihče ni pričakoval tako Ijutega nemškega napada. Vse misli le na bodočnost, če se to tudi ne kaže na zunaj. Nemci so se pripravili na napad v velikanskem obsegu in so nakopičili velikanske množine streliva. Nemško topništvo je ljutejše streljalo, kakor ob Du-najcu. Kritiki presojajo mirno položaj, & ogibajo se optimističnih napovedi. Sodijo, da če tudi pade Verdun, se vojska še ne odloči in sovražnik ne bi mogel narekovati miru.
Veselje v Berlinu.
Berlin. (Kor. urad.) Padec oklopnt utrdbe Douaumont je povzročil povsod veselje in radost. Listi slave drzno vojno vodstvo in hrabrost čet, ki se ne more dovolj prehvaliti.
XXX
»Ne narodi, vlade so odgovorne za vojno.«
Ostre besede v angleški zbornici.
London, 22. februarja. (Zakasnelo.) V zbornici lordov je rekel lord Beresford: Če bi Angleška takoj v začetku izvršila efektivno blokado Nemčije in vse blago za Nemčijo proglasila za konterbando, bi po njegovem mnenju bilo vojne že konec. Vojno vodi kabinet 22 diletantov; ne vodimo vojne mi, ampak vojna vodi nas. Lord Loreburn je rekel: Vlade in ne narodi, so odgovorne za vojno in njeno nadaljevanje. Edina pot, da se Evropo obvaruje pred neizmerno škodo, je konec vojne.
Zračen napad na Anglijo.
Lonuon. (Kor. ur.) Uradno: 0'b zračnem napadu 31. januarja je bilo ubitih ali ranjenih 146 oseb, Vrženih je bilo 393 bomb.
Živahni boli oh Soti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. febr, (Kor. ur.) Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 27. febr, (K. u.) Uradno se razglaša:
Na primorski bojni črti so se razvili poleg živahnega ognja s topovi predvčerajšnjim na več mestih ljuti manjši boji pe-
hote.	<	.....
Predno se je zdanilo, so izpadli oddelki goriškega mostišča pri Pevmi, ki so presenetili spečega sovražnika, zasuli en jarek in privedli 46 ujetnikov nazaj.
Na robu Dobrdobske visoke planote je napredovala sovražna pehota po močni pripravi s topovi proti našim postojankam na obeh straneh gore Sv. Mihaela in vzhodno od Polazzo. Italijane smo odbili z velikimi krvavimi izgubami in so nam še pustili 127 ujetnikov, med njimi 6 častnikov.
Včeraj je bilo mirnejše. V Trbiž je padlo zopet nekaj granat. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
Rim, 25. febr. (K. u.) Delovanje topništva je zaviralo na celi bojni črti neugodno vreme, Na višini Sv. Marija (Tolmin) so presenetili naši prednji oddelki ponoči na 24. t. m. med snežnim metežem nek sovražni oddelek, ki se je plazil v belih plaščih proti našim postojankam. Sovražnika smo vrgli, ustil je veliko mrtvih na bojišču in nekaj ujetnikov.
Resnica o dogodkih v odsekih Collo in Mrzli vrh.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijanska uradna poročila poročajo skoraj vsak dan o baje uspešnih italijanskih podjetjih. Italijani so poročali n. pr. 21. t. m., da so priborili gorski odsek Colo pri Roncegnu med Torente Lar-ganza in Cegio in da so ponoči na 19. t. m. zasedli tudi ozemlje zahodno od prelaza Montc Collo. Pribije se, da so se italijanski napadi 9. in 19. t. m. klavrno izjalovili. Dve italijanski stotniji sta prodirali 19. t. m. proti naši postojanki na Collo, a sta se morali umakniti z močnimi izgubami in sta izgubili 7 ujetnikov, ki sta jih ujele avstrijske patrulje med protinapadi. Monte Collo se nahaja v naši posesti.
O našem presenetljivem napadu 22. t. ,n. zjutraj na Mrzlem vrhu, ki se je posrečil, obsega uradno italijansko poročilo neresnične podatke. Dejansko se je posrečil 23, februarja zjutraj presenetljiv napad z ognjem našemu topništvu in metal-ecv min na zahodnem robu Mrzlega vrha, naša čete so udrle nato v kos sovražnega jarka 80 korakov pred našo bojno črto in so zaplenile eno strojnico. Vzeto postojanko smo pričeli takoj utrjevati. Napredujoče sovražne rezerve na južnem robu Mrzlega vrha je razkropilo topništvo. Ob 8, uri dopoldne je pričel sovražnik živahno streljati posebno na vzeti kos jarka. Streljalo sc je cel dan. Da se izognemo izgubam, smo uničili temeljito sovražna kritja; naše skupine so se vrnile v prvotne postojanke. Sovražnega protinapada sploh ni bilo.
Cerkve v Ravenns Is neznatno poškodovane, /
Luganc, 28. februarja. (Pvor. ur.) Italijanski listi poročajo: Ravnatelj zavoda v varstvo starin Conrado Ricci je obiskal RavennO in si ogledal cerkve. Izjavil je, •da so krogle avstrijskih letal le malo, komaj vidno poškodovale cerkve in se škoda lahko popolnoma popravi. Izjava je zato važna, ker je Ricci prvi in najhujše kričal, kako so baje poškodovani umetni zakladi v ravennskih cerkvah.
Italijani izgubili do februarja 8 letal.
»Reichspost« izvaja: Italijani so moč-tejši z letali, kakor mi, ker jih imajo nad 80. Njih letala so skozi in skozi moderna, zelo naglo lete in se visoko dvigajo. Ca-pronijeva letala s svojimi motorji so naravnost izvrstna, Zanimivo je pa, ker se izo-gihajo italijanski letalci skoraj vsakega boja in tudi poletov v večjem obsegu. Naši lctalci pa obiščejo skoraj vsak dan Cador-nov glavni stan Videm in Červinjana, kjer biva poveljnik tretje armade, princ Aosta. Do februarja so izgubili Italijani 8 letal.
Pred zasedanjem laške zbornice.
Curih Italijanski ministrski svet se je ^ečal več ur z dnevnim redom zasedanja laške zbornice. Posvet je bil buren posebno glede na poročilo o Briandovem rimskem obisku. Sklenili so, da ne poročajo o podrobnostih in da se poda le splošna izjava o slogi z zavezniki glede na vojaška, gospodarska in diplomatična vprašanja. Sklenilo se je tudi, da se pospeši napoved vojske Nemčiji. Razpravljali so tudi o težavnem finančnem in gospodarskem vprašanju.
Lahi zahtevajo vojaško diktaturo.
Lugano. »ropoio d" Italia« zahteva, naj odslovi kralj sedanjo vlado in uvede vojaško diktaturo pod Cadornovim vodstvom«
Lahi zahtevajo Tunis.
Berlin. »Hamburger Fremdenbl.« poroča iz Haaga: Bivši nizozemski minister Kuyper namiguje v »Standardu«, da se je izjalovila Briandova misija, ker ni hotel podariti Italiji Tunisa,
Italijanska izjava o oboroženih trgovskih ladjah.
Washington, 28. februarja. (Kor. ur.) Državni tajnik Lansing je izjavil, da je odgovorila na predlog o razorožitvi trgovske ladje do zdaj ena država sporazuma. Ni hotel povedati, katera država je odgovorila in kako. »Associated Press« poroča, da je odgovorila Italija in opozorila, da laške ladje, če se odpeljejo iz ameriških pristanišč, jamčijo, da se rabi orožje le za obrambo.
Angleži skubijo Lahe.
Lugano. (Kor. ur.) Bivši minister Lu-zatti je govoril o razmerah med Italijo in Anglijo angleški naselbini v Rimu. Navzoč je bil tudi angleški veleposlanik. Opozarjal je, da morajo rešiti gospodarska vprašanja in naglašal, da je že skoraj popolnoma izginilo tisto malo znižanje angleških voznin, ki ga je dosegla diplomacija. Nasprotno: cene premogu so poskočile zopet za 3 odstotke in da je kljub vsem angleškim zatrdilom italijanski denar na Angleškem 11 odstotkov manj vreden, kakor francoski.
Milan. (Kor, ur.) »Corriere della sera« poroča: Posveti laškega posebnega poslanika majorja De Planches z ministrom Runcimanom niso dovedli do količkaj ugodnega uspeha, dasi se jih udeležujeta tudi dva člana francoske vlade, Pri posvetih gre za voznine. Francoza sta se vrnila na Francosko in sta prepustila Italijanom, naj se še sami pogajajo z Angleži.
D' Annunzio — pesnikuje.
Iz Benetk se poroča francoskim listom, da je napisal d'Annnunzio novo delo pod naslovom »Oda srbskemu narodu«. To jc baje najboljše delo, kar jih je d'Annun-zio napisal. Glavna motiva sta: čustvovanje s Srbi in slepo sovraštvo proti naši monarhiji. Čim bolj poje d'Annunzio, bolj mi brenkamo po italijanskih hrbtih.
D' Annunzio izgubi najbrže desno oko.
Lugano. (Kor. ur.) Gabriele d' Annunzio je bil nevarno ranjen na desnem očesu, ko je služil kot letalni častnik. Oko najbrže izgubi.
Železniške nesreče in požari v Italiji.
Lugano. (Kor. ur.) Iz tira je skočil ponoči 26. t. m. pri Cortoni italijanski vojaški vlak. Mrtva sta dva železničarja in 10 vojakov, rojenih je 70 vojakov.
Lugano. jr. ur.) Pri Jakinu in pri Benneventu so trčili vlaki skup. Italijanska kronika beleži dalje nov nočni požar v pristanišču Genua, ki je uničil baje papir, ki je tvoril tovor treh ladij.
vojski z Bosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. febr. (Kor. ur.) Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 27. febr. (K. u.) Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. februarja, (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Izvzemši uspešnih bojev naših prednjih straž se nič ne poroča.
Berlin, 27. febr. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Z BESARABSKE FRONTE.
Krakov, 27. februarja. »Nowa Reforma« poroča iz Črnovic, da se ob besarab-ski fronti že 14 dni ni nič posebnega zgodilo. Tuintam se čuje votlo grmenje, katero pa po večini povzročajo eksplozije min. Boji na naši fronti imajo sedaj značaj pozicijskih bojev in le včasih pride do napadov z ročnimi granatami proti sovražnim postojankam,
TRDNJAVE VZHODNE GALICIJE.
Curih, 27. februarja, Petrograjski dopisnik »Tempsa« poroča, da nadvladuje v ruskih vojaških krogih prepričanje, da na predor avstrijske fronte v Galiciji in Bukovini ni misliti. Večina točk, ki pride v poštev, kakor Kolomeja, Stanislavov, Halič, Hodorov so izpremenjene v neza-vzetne trdnave.
SESTRELJENO RUSKO LETALO V VO-LINIJI.
Dunaj, 28. februarja. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana: Nek mlad častnik se je posebno odlikoval zadnje dni na volinjski bojni črti, ko se je izpremenilo vreme in se ni dosti razločilo, vsled česar so morali zeta paziti na sovražnika, da jih ni presenetil. Neko rusko letalo je poizkušalo 23. t. m. preleteti naše bojne postojanke. Snežilo je, a letalca je le zapazil poročnik Baszo ivorakejta pešpolka. Oddelku
strojnih pušk, ki mu je poveljeval poročnik, se je posrečilo, da je kljub neugodnem vremenu sestrelil sovražno letalo.
BOJI PRI JAKOBOVU.
Stockholm, 27. februarja. Iz Petro-grada poročajo, da se vrše pri Jakobovu živahni boji. Nemci so hoteli večkrat napasti, pa so jih Rusi — po teh poročilih — vedno zadržali.
KUROPATKIN POVELJNIK RUSKE SEVERNE BOJNE ČRTE.
Petrograd, 28. februarja. (Kor. urad.) General Kuropatkin je imenovan za poveljnika armade na severni bojni črti.
STORMER PREDSEDNIK NAJVIŠJEGA DRŽAVNEGA SVETA.
Petrograd, 27. februarja. Ministrski predsednik Stiirmer je imenovan za predsednika najvišjega državnega sveta.
RUSKA PRAVOSLAVNA CERKEV — KATOLIŠKA KATEDRALA.
Krakov, 26. februarja, »Czas« poroča iz Varšave: Kakor znano, so bili Rusi na Saškem trgu zgradili veliko pravoslavno katedralo, ki je stala mnogo milijonov. Ta zgradba je vzbudila med Poljaki veliko razburjenje. Sedaj so to katedralo izpre-menili v katoliško cerkev in včeraj je ko-linski nadškof izvršil posvetitev nove stolnice.
RUSKI CARINSKI URADI NA FRANCOSKEM.
Kodanj. (K. u.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda:
Ministrski svet je sklenil, da se ustanovi v Franciji carinski urad.
IZ RUSKE DUME.
Petrograd, 28. febr. (K. u.) Socialist Burjanov je izjavil v ruski dumi, da, kakor sodi, ne izraža le svojega osebnega mnenja, marveč tudi mnenje mnogih socialistov ne samo ruskih, marveč tudi v inozemstvu, da položaj in interes protektorata vseh dežela ne dopušča zmagoslavja nemškemu militarizmu nad naprednimi evropskimi deželami. Edina pot, ki vodi do smotra, je narodna obramba in sodelovanje prole-tariata, kar je neobhodno potrebno. Socialist Markov je pozval rusko demokracijo, naj vodi boj do končne zmage nad zunanjimi sovražniki in boj proti notranjimi ovirami, ki bi mogoče lahko ovirale zmago.
London, 28. febr. (K. u.) »Daily Tele-graph« poroča iz Petrograda: Pozornost je vzbudil v dumi govor konservativnega po-ca Markova, ki je izvajal: Poleg naših zunanjih sovražnikov, zverinskih Nemcev, se nahaja še notranji sovražnik, ki je nevaren in sicer ga tvorijo trije elementi: 1. draginja živil, 2. Nemci, ki pod krinko ruskega državljanstva drže v svojih rokah več osrednjih mest in tretji najhujši sovražnik je trajno podkupovanje, korupcija in tatvina tako med državnimi uradniki kakor tudi di med uradniki javnih organizacij. Boriti se moramo proti njim. Od vlade zahteva le, da nas pošlje v dumo zastopnika, ki naj izjavi, če res namerava odtegniti svoje varstvo roparjem in uradnim tatovom, ki jih zdaj varujejo upravne garancije. Markove besede so izvedle tako pritrjevanje, da je govornik končal z obljubo, da odgodi svojo kritiko o levici,
Sofija, 28. febr. (K. u.) Bolgarski listi trezno presojajo govore v dumi in Sazono-ve izjave. Naglašajo, da gre zato dvigniti močno omajano zaupanje ruskega naroda na zmago.
Amerika in Evropa.
Wilsonovo pismo senatorju Stone.
Washington. (K. u.) Reuter: V pismu senatorju Stone izvaja predsednik Wilson: Stališče, ki ga napovedujeta osrednji vele-vlasti v bodoče glede na vojsko s povodnimi čolni, nasprotujo tako jasno izrecnim zatrdilom, ki sta nam jih podali nedavno, da moram pričakovati izjav, ki razsvetle drugače vprašanje. Vsekakor je naša naloga jasna. Noben narod ali skupina narodov nima pravice, da med sedanjo vojsko izpre-meni ali se ne ozira na načela, na katera so se zedinili pred vojsko vsi narodi, da omilijo strahote in trpljenje vojske. Če se jasne pravice ameriških državljanov po nesreči s takim postopom otesnujejo ali ne priznajo, nam ozir na našo čast ne dovoli, da izbiramo, kako naj postopamo. Ne morem dopustiti, da se kratijo pravice ameriških državljanov kakorkoli. Gre za. čast in samospoštovanje našega naroda.
Ljubimo mir; ohraniti ga hočemo za vsako ceno izvzemši, če gre za našo čast. Ponižali bi se, če bi prepovedali svojim državljanom iz strahu, naj ne izrabljajo svojih pravic in bi dejansko pritrdili kršitvi človeških pravic na vsakem kraju, po vsakem narodu. Če prostovoljno popustimo svoje dosedanje ponosno stališče kot nositelji postavnosti in pravice v sredi voj-skinih valov, izgubi važnost in vrednost vse, kar smo dosegli. Če zdaj mesto z načeli nastopimo z brezplodnimi premišljevanji, se odpro vrata in duri še nadaljne-mu odnehanju. Enkrat samo odnehajmo uravici. ne dvomimo, d« bi sledila druga
številna ponižanja, lepo poslopje mednarodnega prava bi se zdrobilo pod našimi rokami kos za kosom. Amerika ne more odnehati, če noče priznati svoje lastne onemoglosti in dejanjsko popustiti svoje neodvisno stališče med narodi.
Odgovor Nemčije Wilsonu. Berlin. (K. u.) »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« piše glede na vojsko podvodnih čolnov:
Dvomi se, če je gospod državni tajnik pl. Jagovv jasno pojasnil načela 10. febr. objavljene spomenice glede na nastop proti oboroženim trgovskem ladjam. Dvomi so popolnoma neumljivi in neutemeljeni Nikdar se ni nameravalo odnehati od ukrepov, ki jih napoveduje spomenica. Ob napovedanem času se prične voditi energično vojska naših podmorskih čolnov po načelih spomenice,
»Norddeutsche Allgemeine Zeitung« objavlja nato pismo predsednika Wilsona senatorju Stone in pristavlja: V spomenici objavljena načela nikakor ne nasprotujejo mednarodnemu pravu. V spomenici objavljena tajna poy^lja angleške mornarice izrecno naroč^o oboroženim angleškim trgovskim ladjam, naj se samo ne branijo, marveč naj tudi napadajo. Če trdi Wilson v svojem poročilu senatorju Stone, da napovedani ukrep; proti oboroženim trgov-sk em sovražnim ladjam nasprotujejo izrecnim izjavam Nemčije in Avstrije, je to oči-vidno zmota; ker se je izjavilo, kar se je, le glede na mirne popotniške ladje, ne pa tudi z ozirom na take ladje, ki so oborožene, da napadajo. Nesporazum je nastal očividno zato, ker se spomenica s priloženim gradivom še ne nahaja v rokah ameriške vlade in jo zato predsednik Wilson še ni mogel proučiti.
Odpor proti Wilsonu med Američani. Washington. (K. u.) Reuter: Republi-čan Rodge je izjavil, da hoče podpirati Wil-sona. Več voditeljev strank v kongresu je naznanilo Wilsonu, da žele vsi člani kongresa, da se posvare ameriški državljani potovati z oboroženimi trgovskemi ladjami. Istočasno mu obetajo, da preprečijo v kongresu razpravo o tej zadevi, dokler se še pogajajo o Lusitaniji. Bryan je poslal programe članom kongresa, ki jih pozivajo, naj se Američani posvare. Senator Yones je predlagal, naj sklene senat, naj se v kongresu razpravlja vsako vprašanje, ki tiče narodne časti, predno se odloči in naj s(? tudi ne stavi ultimat in naj sc nc prekine, jo diplomatične zveze, dokler se ne pred loži zadeva kongresu.
Ameriški kongres ne nastopi proti Wflso-novim željam. London, 28. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Washingtona: Vladni kfogi ne pričakujejo, da nastopi kongres proti WiIsonovim željam.
Vsled napetega položaja ccna pšenici v Ameriki padla.	>{fi i
Chicago. (K. u.) Reuter: Radi nemške politike s podvodnimi čolni je padla cena pšenici za 7 peneov.
No Balkono.
Francozi niso ujeli nobenega bolgarskega generala.
Sofija, 28. februarja. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: »Times« poroča: Bolgarskega generala, ki so ga ujeli Francozi, so pripeljali v Marseille in internirali v trdnjavi Cistero. — To poročilo je popolnoma izmišljeno. Naši sovražniki niso ujeli nobenega bolgarskega generala.
Kralj in grška vlada.
Curih, 27. februarja. Iz Aten poročajo: Kralj in Skuludisova vlada sta popolnoma enih misli glede nevtralnosti. Danes ni resnega grškega politika, ki bi mislil na grško vojno na strani entente. Generalu Sarrailu je kralj izjavil, da Grška ostane toliko časa nevtralna, dokler interesi dežele ne bodo zahtevali kaj drugega.
Italijanske zahteve in Grška.
Ženeva, 26. februarja. >-Petit Parisien« poroča iz Rima, da je Salandra poleg protesta grški vladi izročil tudi spomenico, v kateri so končno opisane italijanske zahteve v Adriji in njihove želje po Albaniji, jonskih otokih, Dodekanezu, Smirni in zaledju.
General Sarrail pri grškem kralju.
Milan. (K. u.) General Sarrail je izjavil, da je obiskal grškega kralja le iz uljud-nosti in da se kakšen uspeh ni pričakoval. Poučil je kralja v velikih potezah o obrambnih pripravah v Solunu; o sovražnih silah se ni izpregovorilo niti besede. Nič ni kazalo, da namerava Grška opustiti nevtralnost.
Grški kralj obišče solunske utrdbe.
London, 28. februarja. (Kor. ur.) »Reuter« poroča iz Aten: Kralj Konštantin je baje izrazil v razgovoru s Sarrailom, da si želi ogledati utrjevalna dela pri Solunu. General Sarrail je odgovoril, da bi smatral obisk za .veliko časi in da bi smatrali za-
vezniki pohvalo tako kompetentnega generala, kakor je Njegovo Veličanstvo, kot orvo junaštvo svoje zmage.
Pašič v Atenah.
Atene. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Srbski ministrski predsednik Pašič jc prijel 25. t. m. v Atene.

X
Rumunija dobi nove generale.
Bukarešt, 26. februarja. 14. aprila se izvrše napovedane izpremembe v rumun-ski gcneraliteti. Med starejšimi častniki pojde v pokoj 5 zbornih in 2 brigadna poveljnika, ravnotako tudi sedanji načelnik generalnega štr.ba in nadzornik tehničnih čet.
T r ruraunskega državnega zbora. — Zasedanje podaljšano do srede marca
Bukarešt. (Kor. ur.) Na ponovljeno vprašanje Orescua glede jja dobave vojnih kuhinj je odgovoril ministrski predsednik Bratianu, du jc že izjavil; o preskrbi armade ne pojasni ničesar. Važnejše kakor kar je govoril Orcscu v korist gotovih prizadetih je, ker je zagotovljena topla jed nad 100.000 možem. To jc tudi zanimivejše kakor vprašanje o protiuslugah za dobavo vojnih kuhinj.
Senator Gredeschianu je utemeljeval svoje vprašanje glede na nemško propagando in je razveselil zbornico s sledečo opazko: Čc vlada ni sposobna vzdržati reda, naj prepusti nam svoje mesto.«
Ministrski predsednik Bratianu je odgovoriš: Predgovornik zelo priprosto dela. Z vsakim, ki ne sodi kakor on, postopa kakor z izdaialcem. Obžalujem, ker so vojaki preutrujeni radi nadzorovanja gotovih lokalov, česar ne moremo opustiti v korist javnega reda. Predgovorniku oago-arjam, kakor je odgovoril mojemu očetu polkovnik Odobescu: Če hočete, da se ne krši red, umaknite svoje manifestante. Nato umaknem svoje vojake!« — Dokler ostanem pri krrniiu, ne trpim, da ukrepa ulica mesto vlade odredbe za vzdrževanje reda.
Bukarešt, (Kor. urad.) »Indepedance Roumaine> poroča: Zasedanje zbornice, ki naj bi se po ustavi zaključilo koncem februarja, se podaljša do 15. marca.
Bukarešt, 28. februarja. (Kor. ur.) V senatu je umaknil Argetoianu svojo interpelacijo o zunanji politiki z opazko, da se obžalovajc odpove besedi z ozirom na prejšnjo razpravo.
Bukarešt, 28. februarja. (Kor. ur.) Poslanec Becescu Silvan je izprožil, naj se uv^de davek na vojne dobičke in na dobičke vsled izvoza. Zasedanje državnega zbora je podaljšano s kraljevim dekretom do srede marca.
Drobue iz Rumunije.
Bukarešt, 26. februarja. Odkar prihajajo za osrednji sili ugodne vesti, imajo ententini poslaniki neprestano konference na ruskem poslaništvu.
Doslej je došlo v Rumunijo okoli 6000 nemških vagonov, odide jih vsak dan nekaj sto.
Štrajk vseučiliščnikov t- Jassyju je končan, pač pa se je tam ustanovila nova stranka, ki bo javno začela propagando za osvoboditev ruske Besarabije,
Kakor se sliši, pokupita Avstrija in Nemčija ves rumunski ječmen za varjenje piva.
jasno, čujemo gromenje topov v Kut-el-Amari. O generalu Townshendu dohajajo dobra poročila. Zdaj pusti saditi zelenjavo. Prosil je, naj mu pošljejo gramofonske plošče, ki jih je pustilo pasti v njegov tabor z drugimi lahkimi stvarmi neko letalo. General poroča, da zaloge zadoščajo še za dolgo dobo.
Reforma koledarja t Turčiji.
Carigrad. (Kor. ur.) Po dolgem posvetu jc sprejela zbornica predlogo vlade in sprejela gregorijanski koledar z nekaterimi izpremembami. Reforma ni popolna, ker se štejejo leta po starem turškem koledarju; 1. marca letos se prične leto 1334.
Bazoa poročili).
Poljaki.
Rusija in Poljaki.
Petrograd, 26. februarja. (Kor. ur.) Pe-trograjska brzojavna agentura javlja:
V imenu poljskega naroda je v dumi izjavil poslanec Harusiewicz, da so se Poljaki takoj v začetku vojne postavili v vrste onih, ki se bojujejo za neodvisnost narodov. Vkljub vsem vojnim dogodkom Poljaki šc stoje na tem stališču. Te zvestobe Poljaki niso dolžni samo državni zvezi z Rusijo, ampak sloni tudi na tradiciji poljske ideje in na zgodovinski izkušnji. Medsebojno zaupanje med ruskim in poljskim narodom mora biti trden temelj in opora za neizčrpljive sile celega slovanskega naroda. Poljaki so veseli Sazonove izjave, da Poljska ne sme biti predmet menjave med Rusijo in njenimi sovražniki. V izjavi ministrskega predsednika Stiirraerja imajo Poljaki obljubo, da bo poljski narod dobil res pravo avtonomijo pod carjevim žezlom na domači zemlji. Poljaki pa obžalujejo, da se Stiirmer ni dotaknil vprašanja, da se odpravijo vse narodne in verske omejitve med Poljaki in celo rusko državo. (Mislil je na izjemne poljske zakone. Op. ur.) Proti nemškemu imperializmu je treba postaviti veliko svobodno idejo organizacije slo-
vanstva-
Mija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO,
Carigrad. (Kor. ur.) Turški glavni stan poroča 26. t. m.:
Dardanelska bojna črta.
Ogenj naših baterij je prisilil 25. februarja nekaj torpednih rušilcev, ki so obstreljevali obrežje Yeni-Schebir in Orhanie, da so se morale odstraniti. Z ostalih bojišč se nič ne poroča kar bi bilo važno glede na izpremembo položaja.
Obstreljevanje Trapecunta.
Stockholm, 27. februarja. Petrograjska brzojavna agentura poroča, da je rusko črnomorsko brodovje obstreljevalo Trape-cunt. V pristanišču samem je napravilo le malo škode, nasprotno je pa vzhodno od Trapecunta baje zažgalo mostove in prevozne ladje. V pristanišču je potopljenih nekaj jadrnic. Turške baterije so živahno odgovarjale, nakar se je rusko brodovje umaknilo.
Boji pri Erzerumu.
Bukarešt, 27. februarja. Turki so zali odno od Erzeruma razvili novo delovanje. Rusi so še v premoči, ker Turki niso le dobili potrebnih ojačenj iz Angore. Turki so izgubili pri Erzerumu 40.000 mož.
Boji v Mezopotamiji London, 28. februarja. (Kor. ur.) Reuter: Zastopnik angleškega časopisja pojoča 21. februarja iz Mezopotamije: V zadnjem mesecu so ponoči patrulje vedno nadlegovali sovražniki, podnevi je pa streljalo topništvo. Sovražni ogenj je le malo učinkoval, Naše jarke smo pomaknili do 600 {ardov od turfke ooatojanke. Kadar i«
Nemški odgovor radi Poljske.
Berlin, 25. februarja. (K. u.) ->Nordd. Allg. Ztg.« piše že drugič o Sazonovi izjavi glede Poljske. Rusija je imela 100 let časa, da izvrši svoje dobre namene glede Poljske. Rusija je to zamudila, in je svojo ljubezen do Poljske šele odkrila, ko so nemške in avstrijske čete vkorakale v Rusko I Poljsko. Cela zgodovina je polna samega zatiranja poljskega naroda. Oklic velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča se je oficijel-no tako razlagal, da velja samo za one'dežele, katere bodo Rusi na novo osvojili. Praktična zakonodaja med vojno v interesu Poljske je smešna, ker Poljakom tako mestno opravo, ki zelo spominja na 18. stoletje.
Osrednji sili pa praktično delujeta za blagor dežele in skrbita za prehrano, katero sta onemogočili nesebični prijateljici Angleška in Rusija.
Iz vseh teh vzrokov so se vodilni poljski politiki odvrnili od Rusije in se približali osrednjima silama, od katerih lahko dobe ne praznih besed, ampak trdno upanje, da se izpolnijo narodne želje poljskega naroda.
Usoda poljskega naroda ni več v rokah ruskih ministrov, in roke, katerim je zdaj izročena, bodo preskrbele, da se ne vrnejo več ruske razmere in da se jo odvrne od njihovih zunanjih in notranjih posledic.
Ko) vse hoCe storili sporazum.
SPORAZUM NAPOVEDUJE OFENZIVO RUSOV V GALICIJI IN NA POUSKEM, POVIŠANO DELOVANJE LAHOV IN OFENZIVO NA BALKANU.
London, 28. februarja. (Kor. ur.) Iz Rima brzojavlja dopisnik lista : Daily Tele-graph«; Iz Rusije se brzojavlja, da prično Rusi ofenzivo v Galiciji in na Poljskem. Tudi Italijani nameravajo na alpski bojni črti živahnejše nastopiti. Z balkanskih bojišč se poroča, da se pripravljajo na ofenzivo. Zavezniki so popolnoma pripravljeni na veliko splošno ofenzivo. Neki diplomat je izjavil, da se morebiti odloči vojska meseca marca. Vsekakor se pričakujejo v tem nmecu veliki dogodki*
Z Belgijo je mogoč separaten mir.
Rotterdam, 2b. febr. Nie\vc Rottcr-damsehe Courant<; piše: Dvomiti moramo o resničnosti neke vesti, da jc večina belgijske vlade pripravljena podpisati londonski dogovor proti separatnemu miru. Javna tajnost je, da je pač za to nekaj ministrov, toda parlament in večina ministrov je proti in to dejstvo, da jc z Belgijo mogoč separaten mir, bi se ujemalo z dejstvom, da Belgija vkljub zadnjim sijajnim ponudbam od strani entente, do danes šc ni formelno pristopila k londonski pogodbi.
Opis nemške skrivnostne ladje.
Teneriffa. (K, u.) Reuter: Kapitan neke ladje, ki so jo potopili Nemci, je izjavil: Mowe« je ladja, ki obsega 2000 do 2500 ton, oborožena je s 6 17.5 cm topovi, z dvemi cevmi za izpuščanje torpedov in vozi veliko min, Vozi z brzino 17 vozlov; posadka šteje 200 do 250 mož. Poveljuje ji grof Dohna. Posadka »Luxemburga« pripoveduje, da so postopali na ladji :>West-burnu« dobro ž njo. Na krovu jih je sira-žilo 7 z ročnimi granatami oboroženih Nemcev.
Rojstva na Pruskem.
Berlin, 26. februarja. (Kor, ur.) V pruski zbornici je notranji minster pri razpravi o padanju rojstev rekel: Država se zaveda, da se gre za življenjsko vprašanje prve vrste, katero je vsled svetovne vojne za-dobilo še posebno važnost. Število rojstev se bo pomnožilo z ostrim bojem proti spolnim boleznim, z zboljšanim varstvom dojenčkov in z zboljšanim babištvom. Razun tega pa jc treba resno apelirati na vse sloje ljudstva in ne najmanj ravno na višje sloje. Ljudstvo je treba zganiti in poučiti, da kmalu najde pravo pot.
Portugalska vlada zaplenila nemške ladje
tudi v St. Vincentu.
London, 28. februarja. (Kor. ur.) Lloy-dova agentura poroča iz St. Vincenta: Portugalske oblasti so rekvirirale tu nemške ladje.
(Mi državni zbor.
Ogrska in Nemčija.
Budimpešta, 26. februarja. V zadnji seji magnatske zbornice je ministrski predsednik grof Tisza rekel: V Ogrski javnosti se večkrat omenja načelo »do ut des« (daj, da ti dam) in s tem mislijo, da bi se nam morala Nemčija revanžirati za marsikaj, kar je dobila od Ogrske. To je velika zmota. Velik dobiček bi bil, če bi se Ogri tudi gospodarsko tako pokazali, kakor so se vojaško. Toda nesrečne letine zadnjih let so bile krive, da nismo mogli izpolniti tudi svojih gospodarskih dolžnosti, kakor smo vojaške. Odkrito pove, da je Nemčija več storila za Ogrsko, kakor pa Ogri za Nemčijo.
Ogri in Turki.
Grof H a d i k je vprašal, kako misli vlada s Turki v korist ogrske produkcije. Ali si misli v Mali Aziji zagotoviti interesno ozemlje? Kako misli poskrbeti za zvezo in za surovine iz Turčije? Ali misli za to poskrbeti skupno z Nemčijo? Kaj brani vladi, da ne začne z Nemčijo takoj važnih pogajanj o gospodarskem zbližanju?
Grof Tisza je odgovoril, da mora molčati, pač pa vlada ta vprašanja skrbno proučuje in bo vsak čas branila ogrske pravice in interese. Ni res, da naše gospodarske zadeve v tujini rešuje zunanje ministrstvo, ampak obe vladi se pogajati in njune sklepe izvrši zunanje ministrstvo. Kar ve Tisza, še nobena vlada ni tako natančno skrbela, da se ta način ne izpre-meni.
Ogrsko gospodarsko delo na Balkanu.
Ogri so zgodaj začeli gospodarsko osvajati Balkan. Ni dolgo, kar se je v Budimpešti iz vrst vseh politikov, finančnikov in industrijcev ustanovila posebna družba, ki bo gojila gospodarske vezi med Ogrsko in Balkanom. Grof Tisza je že Srbijo proglasil za ogrsko interesno ozemlje. Ravnokar se je ustanovila v Budimpešti nemško-avstrijsko-ogrska-bulgarska
združena industrijska in lesna akcijska družba, ki bo izrabljala bolgarske in zlasti macedonske gozdove. V kratkem se ustanovi v ta namen tudi srednjeevropejska industrijska banka. Imela bo kapitala 10 milijonov; vodil jo bo neki znani ogrski politik.
PooreSone družine s Primorskega.
Pogrešane družine.
Išče se gospodična Berta Kenda; pojasnila Justinu Trebše, c. in kr. kancelist, k. u. k. Seearsenalsamt, Pulj. — Simon Schiffer, vojna bolnica 4/9, obj. III., vojna pošta 321, išče gospoda Josipa Gerbec, orožnika iz Doline, Ročinj, Goriško. — Ro-činj, Goriško. — Rozalija Simčič, Firma W. Heller, Belgradplatz 3/5, Wien X. išče svoje stariše Marijo in Andreja Simčič, brata Franca in Jožefa Sirk in sorodnika Karla Sirk iz Novaje pri Korminu, — Rozalija
Černigoj, doma iz Hruševja, županstvo Dolenje, sedaj firma W. Heller, Belgradplatz 3—5, Wien, Wien, išče s\ojega. brata Josipa Černigoj, ki jc odšel mesecu maja k trenu. — Pri nas v bolnici sc nahajata dva reveža, !:i že od začetka italijanske vojske ne vesta ničesar o svojih družinah. Podatki o njiju so: inf. Šturm Andrej, Lir. 27, 10. komp. iz Nožna pri Kožbani, Goriško, in Šuligoj Jakob, Arbcit. Abt. 97/1. iz Biljane 3, Goriško, V imenu t'?1! dveh prosim, poizkusite poizvedeti o njiju družini, ali se nahajajo šc doma, ali internirani v Italiji. Eventuclnc podatke prosim na moj naslov: Drago Hud", Lcutcnant, k. u. k. Lagerspital, Knittelfeld, Štajersko. — Karolina Podveršček, Friesach bei Gerna-stig, Koroško, išče svoje stariše Katarino in Janeza Podveršček, sestro Matildo Bernarda in brata Cirila iz Kozone št. 22 v Brdih. — Alojzija Mavrič iz Mcdane, Ple-šivo 50, sedaj Firma G. W. Heller, Beigiad-platz 3/5, Wien X., išče svoje steiriše, bratranca Anzelin Franca in svojega strica Franca Mavrič. — Anton Perkon, Ettap-penbat. 330, III. stot., Ljubljana, išče svojo ženo Katarino Perkon, iz Večinj pri Kanalu. — Hlede Emil, Wachkomp. .5, vojna pošta 608, išče Janeza Prunčič in Viša-garja Franca iz Ločnika. — Veliščak Anton, k. k. Fliichtlingslager, Baracke Nr. 61, Steinklamm p. Rabenstein, Nr. 6, išče svojega očeta Janeza, mater Marijo, brata Rudolfa in Franca in sestro Cecilijo Ve-lišček iz Medane 57, Plesivo. — Poddesetnik Mirko Žagar, k. u. k. Auto-Werk-statte, Dreher-Brauerei, Trst, išče Josipa Kragelj. — Jakob Golja iz Smasti št. 11, občina Libušnje pri Kobaridu, sedaj k. u. k, Eisenbahnsicherungskomp.
. vojna pošta 330, išče svojo družino. —< Karel Lasič, k. u. k. bob Schanzzcugdepot, Holzarbeiterabt., Gross Fragant p. Flat-tach, Koroško, išče svojega očeta Aniona Lašič, gostilničarja iz Goricc, Kapucinska ulica. —- Komjanc, 4. trd. top. p., 4, res. komp. Lošinj, Istra, išče svoje stariše in sestro Frančiško, doma iz Št. Ferjana št 185, oziroma 181 in sestro Bernardo, sta-nujočo v Gorici. —Janez Gregorčič, ki je prej služil pri 27. dom. pp., sedaj pa pri zra-koplovnem oddelku, išče svojce iz Vršna št. 17 pri Kobaridu. Njegov naslov: Janez Gregorčič, k, u. k. Flugzeugdepot I.
Poslan naslov.
Družina Gomilšček iz Deskle se nahaja v Fliichtlingslager, Barake 5—8, Bruck a/d Leitha, Nr. 6.
Vojaški pozdravi.
Pozdrave pošiljamo vsem možem in fantom na bojiščih ter kličemo enkrat na veselo svedenje: Janez Škrabec, Hrovača pri Ribnici, Franc Lesar, Zamostec pri Ribnici, Josip Bauer, Zagorje ob Savi, Štefan Ančič, Štefana vas pri Ljubljani, Mihael Gornik, Dane pri Ribnici, Ludvig Zupan, Pod Št, Jurij pri Radečah, Ivan Ivan-čič, Smast pri Kobaridu, Josip Marinč, Fara, Dolenjsko, Josip Čandek, Zagorje ob Savi, Anton Gorjup, Goriška okolica. — Planinske pozdrave pošiljajo enoletnikis Rajer Rajko, Mušič Maks, Pire Fonze, Blumauer Robert in že dvakrat odlikovani bosanec-četovodja Ausič Jovo. — Srčne pozdrave pošiljamo vsem našim prijateljem in znancem iz strelskih jarkov z južnega bojišča	podde-
setnik Ivan Grdin, Janko Doltar, Franc Fortun, Peter Bižal, Ivan Štefane, Jurij Mašič, Mihael Štavduhar, Ivan Lukanic, Karol Flajnik, Ivan Gorše.
Prejeli smo: Podpisani slovenski vojaki, ki smo okrevali po zadobljenih ranah in se pripravljamo, da se vrnemo na bojišče proti kletemu sovragu, pošiljamo prisrčne pozdrave sobratom na bojnih poljanah ter vsem Slovencem: Anton Bezjak (10.000 ton) in »Tšitose« (4900 ton). Raz-Tirnauer iz Ruš pri Mariboru; Andrej Ko-bal s Primorskega; Janez Potočnik z Go-od Sv. Antona v Slov. goricah; Jakob renjskega; Jožef Kerenčič od Ptuja; Anton Berglez iz Ruš pri Mariboru; Ivan Juričič iz Trsta; Franc Koraša od Ormoža. — Nasrčnejše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo prostovoljni strelcii Daneu Lenard, Opčina; Frankovič Leopold, Nabrežina; Semolič Josip, Mavhinjej Kranjc Peter, Gradišče; Maganja Josip, Sv. Križ; Sosič Peter, Opčina; Tence Josip, Sv. Križ pri Trstu; Škerlavaj Mirko, Opčina; Gruden Josip, Nabrežina; Škerlavaj Stanko, Opčina; G. Drišček, Opčina. — S tirolskih gora iskren pozdrav vsem znancem in priateljem in vsem Slovencem pošiljata Ivan Kolenc iz Mirne peči in Jakob Debevec z Brezovice pri Ljubljani. _
Slovenski vojaki v bolnišnici Rdečega križa v Lincu pošiljamo prisrčne pozdrave! Brumeu Franc.
Popisani voiaki.
Pogreša se od 15. okt. 1914 Ivan Po-nikvar, 17. pp. 3. stot,? pojasnila Mariji Po-nikvar, Ljubljana, Karolinška zemlja št.50. -- Andrej Volarič, Barakeulager, B. X. 14, Bruck a. d. Leitha, išče svojega brata An-!
tona Volarič iz Idrskega 8t. 15, kateri ie od Sel k vojakom, bil je superarbitriran, a
sedaj ni o njem ničesar znanega. — Pogreša se že nad 2 meseca Bajec Franc, k. u. k, Lir. 37, 1?. stotnija. Bil je na laškem bojišču težko ranjen ter je ležal zadnji čas v rezervni bolnici v Kranju. Ker ni več sledu o njem, se domneva, da je umrl. Kdor bi kaj več o njem vedel, naj blagovoli o tem iz prijaznosti obvestiti nadučitelja Hermana Kmet na Colu nad Vipavo. — Fr^nc Razinger, Plavški Rovt Št. 62, p. Jesenice, Gorenjsko, išče svojega brata Alojzija Razinger, ki je služil pri 17. pp., 1. stot., 2. vod. — Moj sin Jože Jenko od 17 pešp., 2. stot. se je zadnjič oglasil 3. maja 1915. Če bi kdo od njegovih tovarišev kaj vedel, kje da se nahaja, se prosi, naj to sporoči na naslov: Franc Jenko, Praše, p, Straži-šče pri Kranju. — Pogreša se Jožef Miš-velj, infanterist 27. pp.j bil je na ruskem bojišču in od maja 1915 ni nobenega sledu o njem; pojasnila prosi brat Mihael Mišvelj, Udmat 118, Ljubljana. — Frančiška Pintar, Sv. Lovrenc, Vel. Loka, Dolenjsko, že od decembra lani pogreša vsake vesti o svojem možu Alojziju Pintar, k. k. Lir. 27, II. Ers. Komp., I. Zug, kasneje II. Feldkomp., III. Zug. Poštne stroške za prijazna naznanila rada povrne,
Dnevne novice.
-f Novi generalni polkovniki. Cesar je imenoval za generalne polkovnike: nadvojvodo Jožefa Ferdinanda, generala pehote grofa Becka, generala konjenice grofa P a a r a , generala pehote barona B o 1 f r a s a , feldcajgmojstra barona Krobatina in generala pehote pl. K d v e s z a.
-f Skupni finančni minister dr. pl. Koerber se je vrnil 26. t. m. opoldne s svojega inšpekcijskega potovanja.
—	\z politične službe. Prestavljeni so bili okrajni glavar Friderik M a t h i a s iz Krškega k okrajnemu glavaistvu v Radovljico, deželnovladni tajnik Pavel S v e t e c iz Litije k okraj, glavarstvu Krško in okr. nadkomisar Hugo Hofbauer pl. Ho-h e n w a 11 iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvu v Litijo; obenem se jim je izročilo vodstvo navedenih uradov.
-f- Kardinal Mercier je došel 26. t. m. v Luzern. Kdaj odpotuje, se še ne ve.
4- črnoviško vseučilišče nameravajo otvoriti majnika.
—	Polkovnik Uaelac odlikovan z železnim križem. Poveljnika vseh aviatičnih čet naše vojske, polkovnika Milana Uzelca, je odlikoval nemški cesar Viljem z redom železnega križa 2. vrste. Polkovnik Uze-lac, sin kršne Like, je najdrznejši letalec naše vojske ter je bil zato že večkrat odlikovan,
—	Konferenca sodalitatis ss. Cordis Jesu za trebanjsko dekanijo bo v sredo, 1. marca t. 1., v Št. Janžu. Začetek ob 12. uri,
—	Najvišjo zahvelo sa zasluge za vojno oskrbo je naznanilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje šestrazredni ljudski šoli v Loškem potoku.
—	Najvišjo zahvalo za zasluge za vojno oskrbo je naznanilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje tudi gdč. Rozi Pirkovič, učiteljici v Svibnem.
—	Duhovniške vesti na Koroškem. Župnijo Meža je dobil g. Ivan Hornbock, kaplan na Jezerskem. — Prestavljeni so gg. Viljem Brožek, provizor v Gorjah, kot kaplan v Tinje; p. Kalist Vavpotič O. C., provizor v Meži, kot provizor v Gorje; Jožef Feinig, provizor v Gorinčicah, kot provizor v Melviče, in Jakob Kalan, provizor v Ojstrici, kot provizor v Gorinčice. — Izvoljena sta za dekanijska svetovalca g. Matej Riepl, župnik v Mariji na jezeru in g. Jožef Vintar, župnik v Šmihelu pri Pliberku.
—	Umrl je v Kropi na svojem domu dne 25. t, m. č, g. A n d r e j Zgaga, župni upravitelj v pokoju. Pogreb je bil v nedeljo, dne 27. februarja, čč, gg, duhovnim sobratom se priporoča v memento.
—	Novice iz Judenburga, Judenburg, 26. februarja. Danes ob 8. uri zjutraj je tu nanagloma umrl vojak 17. pešpolka poddesetnik Anton Miklavčič, rodom iz Ljubljane, v starosti 24 let. Ob 7. uri zjutraj mu je postalo slabo, nakar so ga z rešilnim vozom peljali v bolnišnico, toda med potjo je izdihnil. Bil je veselega značaja ter v krogu svojih tovarišev zelo priljubljen. V Ljubljani žalujejo za njim skrbni stariši in ljubeča nevesta, katerim izrekamo njegovi tovariši naše iskreno. Tebi, dragi Tone, pa bodi lahka tuja zemlja. — Spomenik, katerega tu izdeluje slovenski umetnik g. Peruzzi v spomin tu umrlim vojakom, ne bode postavljen tu v Judenbur-gu, ampak v Ljubljani, kot se je naročilo zadnji čas g. Peruzziju od merodajne vojaške strani. —
—	Smrt daleč od domovine. Pišejo nam: Včeraj ie naš ljubljeni kolega Valentin Svetina, pismonoša iz Koroške Bele, Gorenjsko, po kratki bolezni za pljučnico v vojni bolnišnici v Rozvsczu preminul.
Ubogi vdovi in otrokom izrekamo naše sožalje — tovariši.
—	Prevzemanje zasebnih poštnih zavitkov za novo ustanovljena etapna poštna urada 266 in 341 ni dovoljeno.
—	Ženska stavka v Šibeniku. V Šibe-niku so pričele stavkati žene, katere so prenašale sol s parnikov v skladišče drž. carine. Vzrok stavki so premajhne plače. Sedaj izvršujejo to službo vojaki.
—	Umrla je v Šibeniku soproga drž. in dež. poslanca dr. Ante Dulibiča gospa Amalija Dulibič.
—	češki Sokol v Berlinu razpuščen, Vsled zapovedi vrhovnega vojnega vodstva je razpuščeno češko sokolsko društvo v Berlinu.
—	Dunajska podružnica Slovenskega planinskega društva. Prihodnji prijateljski sestanek je v soboto dne 4. marca 1916 ob 8. uri zvečer v restavraciji Fr. Turecky III. Kleistgasse 3, Slovenski gostje dobro došli.
—	Iz ruskega ujetništva se je zopet oglasil vojni kurat g. Andrej Martinčič. Takole piše v nemškem jeziku nekdanjemu sosednemu župniku v Studenem: Sa-mara 24./I.—U./I. 1916. Ljubi g. župnik! Veliko sreče v novem letu! Ako bi Vi mogli vedeti, kako hrepenim po svoji sobi. Ne more se popisati. Že 17 mescev nisem prejel nobenega pisma. Prosim Vas, pišite mi takoj, in povejte še drugim, da naj mi kaj pišejo. Veliko pišem, pa ne dobim nobenega odgovora. Zdravstvujtc! A. M.
—	Zlat zaslužen križ na traku hrabrostne svetinje je podeljen zidarskem mojstru Maksu Poberai v Mariboru.
—	Zglasi! se iz ruskega ujetništva g. Ivan Završnik iz Sp. Šiške. Kot tehnični uradnik je bil pred vojno nameščen v Pe-trogradu. Sedaj je v mestu Šadrinsk, Perm-ska guberniia. Pozdravlja vse znance in prijatelje.
—	Umrli so v celjski bolnici:: vojak dom. 26. pešpolka Janez Ojsteršek, vojak pešpolka štev. 87 Mihael Koželj.
Razširitev vojnih dopisnic (Feld-
postkorrespondenzkarte) na katerih je beseda »Pošiljatelj« v rusinskem jeziku z cirilico očividno debelo tiskana se v smislu § 7 lit a, zakona z dno 5. maja 1869 drž. zakona št. 66, ozir. na podlagi celokupnega minfsf.rs;va naredbe z dne 25. juija 1914, drž. ;cakona št. 158 ns av-lja. Prestopki te odredbe se bodo v policijskem okolišu ljuh\'an?kem stran c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani kaznovali z globo do 2000 kron oziroma do 6 mesecev zapora. C. kr. policijsko ravnale!"sivo v Ljubljani.
Ponesrečil Je tciiko pri rezanju sena in Martin Firc, posestnik iz Matenje
pri LJubljani. Slamoreznica mu je
slame št. 28
odtrgala štiri prste desne roke. Poškodo' vanec se zdravi sedaj v deželni bolnici.
—	Umrl je v Gradcu upokojeni major Franc Stibenegg v 65 letu.
—	Na :užnem bojišču je umrl 20 letni Rudolf Cigoi.
—	Umrl je Ivan Sternad, posestnik v Gornjih Gorčah na Štajerskem, star 50 let.
—	Obelil se je v Ribnem pri Bledu 38!etni posestnik Ivan Mužan. Najbrž se mu jc omračil um.
—	Ranam je podlegel v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu vojak 87. pp. Mirko Ruba. Pokopan je bil v ponedeljek.
—	Umrl je v Zagrebu vojak 37, pp. Leopold Požar.
—	Umrl je v Celovcu predsednik po-reške zdraviliške komisije ravnatelj Skali.
—	Vrnitev v Belgrad, Zadnje dni so se vrnile v Belgrad med drugimi tudi sledeče osebe: dr. Lecco, vpokejeni vseuči-liščni profesor in član samostojne monopolne uprave; Milan Petrovič - Obučina, ravnatelj tobačne tovarne; Vasa Antonič, vpokojeni polkovnik generalnega štaba; Pavle Šarčevič, revizor glavne kontrole; Mihajlo Milovanovič, vpokojeni apelacijski sodnik; Števan Nikšič-Lala, profesor, Lju-bomir Protič, ravnatelj ženske pripravnice; V, Jovanovič, inšpektor železniškega ravnateljstva; Viljem Bader, vpokojeni železniški ravnatelj; Dobra Petkovič, odvetnik; Mihajlo Avramovič, tajnik glavne zveze poljedelskih zadrug; Čiča Ilija Stanoje-vič, član narodnega gledališča,
—	Sladkor se podraži v Londcnu za dva šilinga cent.
LjiiMe novice.
Ij H koncertu v stolnici. Pri cerkvenem konertu v stolnici v sredo, 1, marca, se bo —• kakor je razvidno iz že objavljenega sporeda — izvajalo poleg štirih izbranih orgelskih komadov svetovne orgelske literature predvsem osem najnovejših cerkvenih pevskih skladb domačih skladateljev: Hochreiterja.dr. Ki in ovca, Premrla in Sattnerja. Poleg teh zelo melodična H i l d o v a skladba »Gib uns den Frieden, H i m m e 1 s k i n d«, ki je tekom pol leta doživela žc drugo izdajo, pnt<>m še izredno lepe ter v vsakem oeiru plemenite, ponekod silno učinkujoče G o 11 e r j e v e 1 a v-rentanske lita ni je. Prvi del kon-
certa je posvečen spominu padlih junakov,
srednji — solistovski — del je nekak koncert sredi koncerta, pa po svoji vsebini primeren sedanjemu resnemu vojsknemu času: počeščenje in priporočilo nebeški Materi, »Devici preblagi« in 87. psalm kot nekaka pesem begunca. Končni del molitev za mir in proslava evharističnega kralja, v čigar roki so porazi in zmaga, vojska in mir, V lavretanskih litanijah privre v najiskrenejših klicih, izdihih in prošnjah še enkrat na dan vsa reva zapuščenih Evinih otrok .,. Tako hoče biti sedanji koncert v stolnici nekaka slovesna mirovna p o b o ž n o s t, ki naj tudi po svoje pripomore k temu, da se spreobrnemo k Bogu in čim prej spreobrnjeni, tem hitreje dočakamo konca strašne vojske, — Iz odbora stolnega Cecil, društva v Ljubljani.
lj Pozor! Vsi oni, ki so od mestnega magistrata dostavljene naznanilnice za ne-obcačen sladkor (kdor bi jc slučajno pomotoma ne dobil in je podvržen dolžnosti naznanila, ima priti sam ponjo) se ponovno in zadnjikrat resno opozarjajo, da je bil danes, v ponedeljek, dne 28. t. m., zadnji dan roka za priglasitev in se bodo nazna-nilnice izjemoma sprejemale samo še jutri, dne 29. t. m. od 8. do 2, ure popoldne v mestni posvetovalnici (v takozvanl Galle-tovi hiši, L nadstropje). Naznanilo je podat' po stanju z dne 25. t. m. Zakon pravic:: »Kdor nalašč zataji oblastvu zaloge sladkorja, ki se nahajajo v njegovi shrambi, se kaznuje zaradi pregreška s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg kazni na svobodi sc lahko naloži denarna globa do 20.000 kron. — Kdcr ne peda tekom določenega roka podatkov, ki sc od njega zahtevajo pri popsovanju zalog, kdor se brani odgovoriti na stavljena vprašanja ali nanja nepravilni odgovori, se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 K globe ali z zaporom do treh mesecev. — Ako se kdo obsodi, se lahko izreče, da so storilčeve zaloge zapadle v prid državi. — Tudi se lahko izreče izguba ebrtne pravice.«
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Sckol, postrežnica, 37 let. — Ivan Jerovšek, sin mestnega tržnega nadstražnika, 1 uro. —■ Jera Jančar, hiralka, 63 let. — Fran Sedcj, zasebnik, 79 let. — Josip Bizjak, sin krznarskega pomočnika, 3 mesece. — Roza Stanko, hči pcricc, 1 uro. — Frančiška Istonič, zacsbnica, 63 let, — Janez Jemc, posestnik, 43 let. — Marija Mam, rejen-ka, 7 let. — Renne Hanhart, zascbnica, 32 let. — Fran Okrupa, sprevodnik južne železnice, 41 let. — Marija Kocmur, hiralka, 66 let. — Matija Malic, čevljar, 76 let. — Marija Bukšič, žena vpokojenega železniškega strojevodje, 41 let. Ivana Ora-žen, dninsrica-hiralka, 28 let, — Mihael črtalič, kajžarjev sin-hiralec, 27 let. — Ivan Valenčič, trgovski potnik, 37 let.
lj Prodaja p^eaičacga in koruznega zdroba v mestni vojni prodajalni. Drugi mesec bo prodajala mestna vojna prodajalna v Gosposki ulici pšenični in koruzni zdrob. Poteg tega se bo dobilo tud.i preka-jeno svinjsko meso. Pred začetkom prodaje razglasi mestni magistrat, da prepreči naval, poseben red za oddajo teh živil. Takrat ss bo objavila tudi cena za posamezno blago.
lj Pokopali so včeraj v 76. letu starosti umrlega čevljarskega mojstra Matijo Maliča.
lj Vsled naglega tajanja snega in zadnjega deževja je Ljubljanica tako narastla, da so morali zatvornici v Gruberjevem prekopu in pri izlivu Gradašce popolnoma odpreti,
— Skočila je z okna prvega nadstropja včeraj zjutraj Jožefa Teram, 26 let stara služkinja pri ravnatelju v kemični tovarni v Mostah, stanujoča istotarn. Pii padcu si je zlomila desno nogo ter se težko poškodovala čeljusti. Poškorlovanko so takoj prepeljali v deželno bolnišnico. Baje se je že pred par dnevi čudno vedla ter je dejanje storila najbrže v hipni zmedenosti, lj Umrl je 27. t. m. v deželni bolnišnici Anton Fiala, jetnlški paznik, stanujoč v Cerkvenih ulicah 21, v starosti 70 let.
lj Pustolovec izrabil drugo ime. Nedavno smo poročali, da je bil na Ogrskem prijet neki pustolovec Zagorski. Dotično brzojavko je dobil ljubljanski mestni magistrat. O tem smo v uredništvo dobili notico in smo jo priobčili. Nedavno nam pa piše v Ljubljani znani operni pevec g. Zagorski, da se nahaja na svojem domu. Storili smo takoj potrebne korake in tako se je doslej dognalo, da je neki pustolovec očividno izrabil ime g. Zagorskega. Kdo je oni pustolovec, se bo še dognalo. »Slovenec« torej obžaluje, da je g. Franjo Zagorskega, opernega pevca iz Rajhcnburga, z izvenuredniško notico z dne 14. t. mes.
ni bil nikjer kakor doma v Mariboru in v Gradcu in da sploh Ujvidek ne pozna, Gospod Zagorski nima razun brata, ki je ugleden poštni uradnik na Jescnicah, nobenih sorodnikov, ki bi prišli v poštev.
lj Večja vaota denarja je izgubljenega dne 23. t. m. na Franc Jožefovem trgu. Pošten najditelj naj ga odda v našem uredništvu,
lj Bankovec se je našel te dni v vesti-bulu dež. gledališča.
lj Odeja je bila najdena. Dobi se v Zeleni jami št. 98.
* PrmorsKe novce.
Iz Gorice. Ulico Leopardi Manzoni v Gorici so prekrstili v ulico Studenec, Ob 7. uri zvečer je padlo več granat blizu Grada in za Travnikom. Topovski boji se nadaljujc'o na obeh straneh.
— Smrtna kosa. Umrl je v Rojanu posestnik Jernej Venutti. — V Škofiji je umrla vdova Spagnoletto.
Begunska prtljaga. Iščem Matijo in Antona Žuber po:.omače Fcrtina iz Kreda pri Kobaridu. Tu pri meni je njuna prtljaga, ki sla jo bila oddala v Dalmaciji na pošto. Kdor bi kaj vedel o njiju, naj m'' blagovoli poslati njun naslov. Anton Kranjc, Polhov gradeč pri Ljubljani.
Primorci pošiljajo pozdrave, zdrave pošiljamo vsem domačinom in znancem slovenski fantje in možje pri voj. del. oddelku na Sedmograškem: Mamut Jožef, Št. Andrcž; Faganel Jožef, Vrtojba; Fon Franc, Smast; Belingar Alojzij, Št. Maver; Krasna Franc, Kodclia Alfonz, Dolga poljana-Budanje; Smrdel Rafael, Česnik Andrej, Kristan Jernej, Št. Peter na Krasu; Ličar Andrej, Premru Ivan, Du-ple; Lisjak Ciril, Kralj Jožef, Saksida Jožef, Dornberg; Pelan Matija, Postojna; Kervatin Jožef, Istra; Furlan Jožef in Lisjak Leopold, Opčina.
Srčr.c po-

L-J
VI
m.
Duhovniški zaslužni križec 2. vrste ni belo-rdečem traku sta dobila vojni kurat 187. brigade Ivan Poljanec in vojni kurat 27. pp. Viktor LIpuš, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: kadet 8. lov. bat. dr. Pavel Mezej, desetnik 8. polj, havb. p. Franc Suppan in tit. četovodja 10. trd. top. bat. Emil Roškar.
Odlikovanja pri 17, pešpolku.
Vitežki križec l.eopoidovega reda 2 vojno dekoracijo jc dobil polkovnik Hugon Vcntur pl. Thurmau.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojne dckoracijo jc dobil stotnik Anion Lukanc pl. Savenburg. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil tit. narednik Andrej Devjak. — Bronasto hrabrostno svetinjo jc dobil orožni mojster Franc Prhne.
izvrstna veseloigra v Kino Central dež. gledališču!
Samo šc dancsl
Smeh!
Krohot!
Veseloigra v 3 dejanjih.
Sestavil F. Hufer.
Rod naslovom »gospod grof« omadeževal, ji torej res, da je gospod Zagorski identičen z omenjenim Rudolfom Zagorskim, ki se je izdaval v poročniški uniformi za Roberta Schmitta, Schonborna in grofa Siegersteina ter uganjal goljufije. Res pa je, da je g. Zagorski bil do 2. januarja letos angažpvan pri gledališču v Mariboru ter da je sedaj vsled bolezni pri stariših v Obcr-Sch\varzu, pošta Spiclfcld na Štajerskem in da letos, kakor Ionsko leto sploh
Sovražniki človeštva.
Drama.
Aktuelno:	Aktuelno:
prodiranje naših čel; iz Ko-tera na Cetinje. - Lovčen. Predaja orožja Črnogorcev. Naši na Cetinju.
Aktuelni naravni posnetki !
£ vi v:eh predstavah sode u e prvovrstni sa.cnski orkester Jiino Centrala.
Predstave se vrše: ob delavnikih ob 4. in 1/26. popoldne, ob 7. in '/29. zvečer; ob nedeljah in praznikih ob i/2 11.dopoldne, ob 3., 1/2 5., 6., V28. in U. zveč.
Spored za tekočI teden:
V	torek 29. februarja ln v sredo 1. marca
FrEptv dan smeh«
Traglkomedija v treh dejanjih.
V	četrtek 2., v petek 3„ v soboto 4. marca
senzacija sezije:
Skrivrces? na 5enscnheimu
Kriminalno odkritje v 5 oddelkih. Po romanu G. VVernerja.
•fffff A& A*A AVA AČA A& AVA AVA V*A aVA
Odlikovanja pri 97. pešpolku.
Srebrn zaslužni križec s krono na (raku hrabrostne svetinje je dobil tit. narednik Valentin Kutin, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil tit. narednik Matija Klinar. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil infanterist Franc Skam-perle.
Odlikovanja pri 20. lovskem bataljonu.
Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila lovca Andrej Kompare in Franc Godnič.
Odlikovanja pri 7. pešpolku.
Srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste so dobili: kadetasp. Artur Maxer, tit. desetnika Nikolaj Reamtu in Simon Paul, tit. poddesetnika Daniel Grabul in Josip Klinar, infanterista Herman Lanzinger in Bogoljub Waidacher. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: tit. poddesetnik Ivan Schader, infanteristi Franc Jane, Ferdinand Jury, Wolfgang Hetzl, Vincencij Lak-ner in Štefan Tiefnig.
Odlikovanja pri 3. gor. topniškem polku.
Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Viljem Heyer, kadetasp. Franc Kaufmann, četovodja Anton Kolbl, enol. prost. tit. desetnik Robert Kr-žižek, predmojster Adolf Schindelbacher in topničar Josip Jezeršek.
Pojasnilo!
Oziraje se na v Vašem cenjenem listu večkrat objavljeno pojasnilo gospoda F. S. škrabarja v Višnji gori, v katerem izjavlja, da je prostovoljno odložil nakup prediva za centralno zvezo avstrijskih predilnic v Travte-navu, sem primoran na isto odgovoriti sledeče:
Ni res, da bi g. F. S. Škrabar prostovoljno odložil nakup vsled neugodno mu stavljenih pogojev, res pa je, da mu je zveza zastopstvo sama odvzela, ter
na to meni poverila, in mi istočasno določila tudi maksimalne cene, kvalitativne vrednosti, koje so razdeljene v pet razredov. Vzorci z navedbo cen so na ogled pridelovalcem, oziroma posestnikom prediva v mojem skladišču. Za stroške in trud me zveza orimerno honorira.
Brezpomembno bi bilo toraj določati cene vsakomur, osobito pa muji konkurenci I
Objednem pripomnim tudi, da mi centrala glasom c. kr. ministrske naredbe od 15. septembra 1915 ponovno javlja, da je zadrževanje otrtega prediva, oddaja nepooblaščenim osebam kaznjivo, kakor tudi za izdelavo vrvar-skega blaga prepovedano.
V najkrajšem času izide nova na-redba, koja je vže v teku, da se vsem posestnikom prediva, ako istega prostovoljno ne oddajo nakupovalnicam, blago rekvirira po novo določenih cenah.
Toliko v blagohotno pojasnilo, ter
se priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem
482 3) Mihael Omahen mlajši.
Višnja gora. dne 18. februarja 1916.

kvačkanje, pletenje nogavic, ogrinjalk. čipk, rokavic, gamaš itd. izvršuje in prevzema Ana Kastellc, Fužine št. 4, p. Spod. Hru-šica pri Ljubljani.
Solidno, lično ln ceno.
Izurjen
526
rkojiovec
za slovenski časniški stavek se srejme takoj v tiskarni W. BLANKE v Ptuju. Plača K 37.
sprejmem takoj.
Naslov pove uprava lista pod št. 544.
Naročajte „Slovenca"!
se sprejmejo
na deželi za
nakup
drv
Zaslužek je dober. Ponudbe na
upravo lista pod Šifro „Nakupovalec" 493.
dobro Izurjen se sprejme za stalno delo pri IVANU SLANA, kroj. mojstru v LJubljani, Sv. Petra cesta 52.	532
Šartljeua moka
brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi fina šartljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — En zavitek stane samo
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Če se pošlje denar naprej, se
ovoj ne zaračuna. Pojasnila o
vporabi se pri lože. - Naročite
obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke
znamka „HASIN"	(538)
IVAN UREK, Ljubljana
Streliška ulica 22 (prej v Borovljah na Koroškem).
Službo želi menjati
K 1-30.
srednje starosti, poštena in spretna, ter v vseh strokah gospodinjstva dobro izvežbana, zmožna samostojnega večjega gospodinjstva. Gre najraje k ugledni krščanski hiši v mestu ali tudi na deželo. Nastop od srede marca naprej. i'o-nudbe pod „Stalnost" 541 na upravo Slovenca.
samski, vojaščine prost se sprejme takoj v graščini »Križ pri Kamniku«.
10 brejih
se takoj proda. Kupci naj se zglasilo pri »Vnovčevalnici za živino v Ljubljani«, Dunajska cesta 29.
KroS 500 kg
belega zavojnega papirja a 26 v n. kilogram ima naprodaj 3{atoL tiskarna. Jfapir je čist, nepo-tiskan, pripraven posebno za mesarje in trgovce.
ovsene, pšenične, ajdove, deteljne, kakor tudt pesa in korenje
se kupujejo
v vsaki množini. Ponudbe je pošiljali na ,,Kranjsko svtnjercjsko družbo v Lukovlci, pošta Ljubljana, Dunajska cesta 29. 545
zdrava ln bolj!« vrste, se kopijo v vifc-
ki množini. Interesenti naj pošljejo vzorce z navedbo najnižje cene v poštnem zavoju po povzetju. Julija Sipek v mlekarni Ivana HorvaUča, Zagreb, ILca 69.
Orehov okrogli les
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se 2ele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
Kdor ima naprodaj
av Mf mmmm kostanjev (domač ali M ^^ ^^ divji), orehov ali če-M	^^^ šnjev, naj stavi v la-
Kl ^^^ ^^M stnem interesu pisme-^^^ ^^^	no ponudbo z navedbo
količine na: Iv. SUHADOLNIK, Zg. Ga-meljno 37 pri Ljubljani.	533
Z vajenca
za kovaško obrt se sprejmeta v trajno delo pri Jož. Kunstler-Ju kov. mojstra Lepi pot 3. LJubljana. Prednost imajo taki, ki so se že nekaj časa učili te stroke. 535
Zahvala.
Globoko ginjeni ob tolikih dokazih tolažilnoga sočutja povodom težke izgube nepozabne naše sestre, svakinje in tete, gospodične
KATINKE GASPARI
izrekamo vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, p. n. gg. uradnikom, učiteljem in sploh vsem onim, ki so pokojnioo spremili k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo nadalje gg. učiteljicam in drugim gospodičnam za osebno sodelovanje pri sprevodu.
Iskrena hvala tudi vsem preblagorodnim gospem in gospodičnam za posete ob priliki dolgotrajne in zelo mučne bolezni pokojnice.
Postojna, 25. svečana 1916.	536
Ferdinand Gaspar.1, c. k. veter, nadzornik v p., Karol Gaspari, c. k. višji poštni kontrolor, brata. — Marija vdova Lenger, sestra — tudi v imenu vseh drugih
sorodnikov.


Potrtega srca naznanjam v imenu svojem in svojih bratov: Jožefa, Edvarda, in Izidora sedaj na bojnem polju, ter sester: Marije por. Gravnar, Olgo por. Klanj-ščsk in Zorke por. Miklus sedaj begunke — vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je ravnokar došla po sestri Benedikti tužna vest, da je naš ljubljeni oče
Jožef Radikon
posestnik iz Podsabotina
umrl v Zalembregu pri Biljani dne 14. decembra 1915. Gradec, dne 25. iehruarja 1916.
Alb n Radikon c. kr. sodnik sin.
Tvrdka z galanterijskim in norimberškim blagom I. Korenčan
v Ljubliani nznanja tužno vest, da je nje dolgoletni potnik, gospod
v v
v nedeljo 27. t. m. preminul. Pogreb so je vršil danes popoldne ob 4. uri na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. februarja 1916.

išče večja občina na Kranjskem. Plača po dogovoru in zmožnosti. Prednost imajo v občinskih poslih že izvežbani. Nastop službe takoj ali v enem mesecu.
Prošnje je vposlati na upravništvo .,S!ovenca" do 5. marca t. !. pod naslovom „Občinski uradnik".
Kupimo po najvišjih cenah domača semena kakor:
črno in rdečo deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, razna travna semena, čebulček, česen, grah, bučne peške, fine vrste fižolov in drugo. — Trgovina s semeni Sever & Urbani?, Ljubljana
Wolfova ulica štev. 12.
ISDK
najboljše kakovosti po dnevnih cenah
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jošel tiostinčar, državni poslanec.