Iz deželnega zbora kranjskega. -Ł«7Ž_> VIII. seji dne 11. mal. travna je poslanec dr. Tavoar .11$poročal o prošnji ,,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" za odstranitev nekaterih nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. Petioijo je naš list že priobčil doslovno, in so torej zahteve učiteljev znane. Tako obširna zadeva se ne da rešiti kar na kratko. Preden se sklepa, si mora deželni zbor biti v svesti denarnega efekta zahtovanih prememb, in treba je raznih drugih pozvedb. Govornik je predlagal, naj se peticija odstopi deželnerau odboru, da zvrši potrebne pozvedbe in v prihodnjem zasedanju stavi svoje nasvete. Posl. Šubic je rekel, da je poročevavec stvarno in obenem toplo uteraeljeval predlog upravnega odseka, da je odkazati prošnjo -Slovenskega učiteljskega društva" deželnemu odboru v pretres, proučevanje in poročanje v prihodnjein zasedanju deželnega zbora in potem nadaljeval tako-le: A vendar naj bode tudi meni kot onenm členu te visoke zbornice, ki stoji šolstvu najbližje, dovoljeno izpregovoriti nekaj besedi o prošnji navedenega društva. Meni se zdi, da se posamezne točke te prošnje lahko dele v dve vrsti — v nujne in manj nujne. Med najbolj nujne sodi gotovo uredba pokojnine za ucitelje, njih vdove in sirote. Sedanji pokojninski zakon je povsem zastarel in leži kakor eratiška klada sredi polja novejšega, rnodernega zakonodajstva. Odkar je visoka vlada uredila penzije svojih uslužbencev z zakonorn iz leta 1896., se pokojninski zakon za naše ljudsko učiteljstvo nikakor ne raore dalje vzdržati, treba se bode brez zaraude lotiti njega preosnove ter ga spraviti v soglasje z državnirai določili te vrste. In to bode tem lažje, ker sem uverjen, da bi novi, modernizirani pokojninski zakon nikakor ne obtežil deželnih financ. Ako določimo eksistenčni miniraum in odpravirao odijozne petletnice pri odmerjenju pokojnine, ako vzamemo za zaeetek penzije enako število službenih let, kakor jih zahteva država, in ako se konono celo ojačimo, da znižamo službeno dobo od 40 na 35 let, bi vse to ne imelo direktnega vpliva na letne izdatke, osobito pa tedaj ne, ako bi učiteljem naložili nekoliko večje prispevke za pokojninski zaklad, prispevke, katere bi gotovo vsak rad plačeval, komur je skrb za svojo in svoje obitelji prihodnost pri srcu. Ureditev pokojnin je torej nujna, obenem pa tudi lahko izvedljiva zadeva; kakor priča danes nam izročena priloga 42, je stvar že v tiru in kaže, da jo je naš dež. odbor resno vzel v delo; upati je torej, da se bodemo v kratkem pečali z novim, pritnernim naČrtom učiteljskega pokojninskega zakona za Kranjsko. Druga važna točka prošnje »Slovenskega učiteljskega društva" zadeva petletnice naših učiteljev m učiteljic. Sedaj je odmerjenih 6 petletnic po 40 gld. Učitelj torej, ki je služil dolgih 40 let, je naposled na boljem za 240 "gld. Gospoda moja, to je vsota, ki je naravnost žalostna, da ne rabim drugega izraza. Clovek, ki se je trudil in pehal skoraj pol stoletja, ta avanzira v ti dobi za vsoto, ki je tako kričeča v sedanjih denarnih in prometnih razmerab, da je prošnja naših učiteljev v tem oziru gotovo v popolni meri opravičena. Zadeva petlelnic je seveda v zvezi s splošno regulacijo učiteljskih plač, in tu se mi bode reklo, da je dežela stoprav pred enim letorn izvršila to regulacijo in napela svoje sile do skrajne raeje. To je istina, gospoda moja, a na drugi strani vendar ne moretno zanikavati, da bodemo kmalu prehiteni od naših sosedov in da se z neko elementarno silo povsod dviga na površje prepričanja o potrebi končne in izdatne ureditve učiteljskih plač. Gospoda raoja, kmalu bodemo stali pred zanimivim dejstvom, da bode država svoje sluge boljše plačevala nego dežela Kranjska svoje učitelje! Torej mož, ki ima za seboj štiriletne strokovne študije in raaturo, ki ga celo usposoblja za enoletnega prostovoljca in častnika, ki iraa izpit učiteljske usposobljenosti — ta bode imel manjše dohodko kakor oni, gotovo vse časti vredni stan uradnih slug, od katerih se pa ne zahteva ranogo več, kakor da znajo prenašafci \n dostav- ljati akte, kuriti in znažiti pisarniške prostore ter hitrih nog biti na razpolaganje uradnikom za razna mebanična dela. Ali menite, da bode tako razmerje moglo trajati dolgo časa? Jaz sem prepričan, da nikakor ne in da se bode prej ali slej treba poprijeti nove regulacije. Kakor nekak prehod do novih plač bi jaz smatral ureditev, oziroma izboljšanje petletnic; tu bi se dalo najprej nekoliko pomagati in sicer na način, ki bi vsaj momentanno prehudo ne obremenil jetičnih naših blagajnic. Kot drugo nujno zadevo, katero izprosuje prošnja »Slovenskega učiteljskega društva", bi bile torej petletnice in njih povečanje. Deželni odbor bode z ozirom na te razraere in razmere deželnih dohodkov izvestno nabral in podal zanimiv materijal, o katerem boderno lahko obravnavali ter raogli v prihodnje kaj ukreniti o tem važnera vprašanju. 0 dmgih točkah prošnje nSlovenskega učiteljskega društva" danes ne bodem govoril, ker bode zato pozneje še dovolj prilike; omeniti sem hotel le najbolj pereča vprašanja za učiteljstvo in jih priporočati naklonjenosti merodajnih naših faktorjev v svesti si, da naše učiteljstvo, ki stoji na visoki stopnji omike in se odlikuje po izvenredni delavnosti, žilavosti in agilnosti, takih ozirov v polni meri zashiži!