10Z. itcvllha. V UBmjmil v petek J. noja 19ZL Uto W. Izhafa vsak dan popoldn«, lzvsomil ■•d»l|« in pruatk«. lfts«ratl t do 9 petit vrat a 1 D, od 10—15 petit vrat a 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notlce, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zarobe veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 r». Popust ie pri naročilih od 11 objav naprej. — Inserainl davek posebej. Vprasanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravntttvo „tlov. Naroda" la »li i rad at tiskara«*1 Kmallova ulica *L 5, pritllćno. — Telefon št. 304. Uredtttttv* „Slov. Naroda" Saaflova Biloa M. I, L nadatropi« TdUtoa ster. 34. Dopis« sprojama la podalaaae la sadostao franfcowane. «V Rokoplsov sa nm vrafa. ~V0 WtT Posamezne Stevilke: "VI w JugoslavHI navidna dsil 75 par, nedelle 1 O v Inozemstvu navadite dnl 1 Ot nedelje 1-25 O Poštnina plaćana w gotovini. „Slovaaskl Narod11 volja v Llablianl ln po poStlt V Jugoslaviji: celoletno naprej plaćan . D 12 >— polletno........ 6O— 3 mcsečno......» 30*— 1....... 10 — V inoietnstvai ce!oletno......D 216*— polletno ...... . 1CS'— 3 meseCno ..... . 54*— 1 ........13-— Pri moreDitnem povisanju se nna daljsi narodima dopiacati. Novi naroćniki naj pošljejo v prvić naročnino vedno 5fiaT" po nakaznld. Na -amo pismena narobila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Povratek barbarov ali zapadna civilizacija. »Res je — Čujem pogosto do- | navijati, ko se razpravlja o naših časih in o bodočnosti — da razpada danes v Evropi avtoriteta, kakor je razpadla v tnetjem stoletju. Toda danes ni barbarov. ki bi inali izkoristi-ti našo anarhijo!« Res je. Casi so se spremenili. V tretjem stoletju naše ere sta se kultura in barbarstvo borila z enakim orožjem. Danes ne več. Barbarstvo je napram kulturi brez moči. Njegovo nasilje je brez moči proti našemu orožju. Toda ali smo v resnici sigurni? Ali je res, da živijo vsi barbari v šo-torih? Kakšna je definicija barbarstva in civilizacije? Barbarska Je doba. ko zagospo-dujeta sila in materija, ki ju ne ome-juje ne zakon, ne pravica, ne ljube-zeju ne družabnost ne lepota in ne kultura. Barbarski so narodi, ki jim je Liubše nasilno tiranstvo strasti in sile nego disciplinirano carstvo pravice in razuma, težki jarem materije nego svobodna suverenost duha, V tem oziru smo vsaj teoretično vsi enih misli. Za barbarstvo in civilizacijo ni druge definicije. Torej je jasno, da je še mnogo barbarov in da živijo v srcu zapadne civilizacije. SrečuJemo jih oovsod: v akademijah in vladah, v vseučili-ščih in tovamah, med omikanci in analfabeti, med ljudstvom in med velikašu med bogatini in med reve-ži. Ćelo vsak izmed nas ie dvojna oseba: deloma civiliziranec deloma barbar. Poglejmo nekoliko svojo notranjost in opazili borno, da se civiliziranec in barbar ne borita več kakor nekdaj na mejl rimskega imperija, ampak ▼ vesti vsakega izmed nas. Barbari smo. kadar vzamemo maso, težo rn Stevllo kat merilo zasluge in vrline. Barbari smo kadar občudujemo zeradbo. ker Ie masivna in ker pada v oči, cerkev. ker odseva v zlatu in marmorju, obleko, ker je draga, narod in človeka, ker sta bogata in mogočna. [ Barbari smo, kadar pijemo, je-mo, in kadimo več nego ie treba. Barbari smo, kadar razsipavamo bo-gastvo samo zato, da ie kažemo svetu in da ž njim slepimo sosede. Barbari smo. kadar občudujemo z enakim ogniem leDoto Ženske in dia-mant, ki se blesti v njenih laseh. Barbari smo. kadar dopustimo, da surova sila stroiev in frenetična fu-rija naših časov nadomestita našo človečnost. Barbari smo. kadar vr-žemo od sebe največji zaklad, ki nam ga je podaril bos: — inteligenco — da jo zasužniimo materiji ter se ponašamo z vstvaritvami vsak dan inteligentne jših železnih strojev. Barbari smo. kadar — podivjani od morilne mteligence. kl smo Jo zbudili v materiii ter se odrekli svoji duševni suverenosti — stremimo za tem. da zavladamo vsemirju in da se nam klanjajo vsi stvori. Barbari smo, kadar merrimo. da moremo z mehaničnimi izumi in s kemičnimi odkritji odstraniti svoje krivde, svojo slejx>to in svojo bes-nost. Barbari smo, kadar si doml-šluifemo, da bodo para, elektrika, Rontgenovi žarki, brezžični brzojav, radij, kemične retorte, trgovska Dodvzetia. industrijska smelost. ču-deži Doljedelstva udeistvovall drugo odrešitev človeškega rodu. potem ko ie tekla Kristova kri. in da bodo očistili svet slabih strasti, ki ga oku-Žujejo In vstvarili kraljestvo miru in razuma. Notranji barbari so pogosto nevamejši nego zunanjl, kf napadalo odprto in ki jih moremo od daleč opaziti, prešteti in ustaviti s silo. Toda kako nai zanesliivo snoz^amo notranje barbare v brezmeinl zme-Šnjavi naših časov? Ko niti sami ne vedo, da so barbari in ko jih drugi tako slabo razločujejo, da jih pogosto občudujejo kot uzornike in branitelje civilizacije? To je velika nevamost. kl nam preti v strmoglavih višavah naše moči. Zapadna civilizacija, ki je za-menfala mnoge ekscese in zla bar- barstva z z laki napredka. uoa. da io bodo resile razdirajoče in smrtonosne sile. Promotrite vse ornžje. s kate-rim se ponaša zapadna civilizacija: plavajoče jeklene trdniave. ki oku-žujejo morja; tonovi z doleimi prll kakor prepad; mitraljeze, ki napaja-: jo zemljo z dežiem drobne. neprestane in nepremncrli've smrti: kovinski jastrebi, ki bluiejo *trele; miliioni haionrtov. ki se svetUo v solnčnih žarkih ... Zaupali smo temu strašnemu vojnemu orodju. kl naj bi držalo daleč narode, kl iih po pravici ali po krivici imenujemo barbare. V zavet-ju tega železrtega in ognlenega zi-dovia. ki ea ie postavil naš um, živimo v sigurnosti, da nam ne bo treba več bežati nred novim pohodom Moneolov, ki so pogazili v srednjem vekn veVk de' fTvmpe. Toda a!i ni rodilo vibar nasflia, ki ie pustošil pet let Fvropo, ravno to vojno oročile, ki smo mu za^nali svojo sigurnost in svote nade? Zapada civilizacija leži na tleh v agoniji pod težo onega orožia, s katerim se Ie oborožila, da se brani. Orožje, kl naj bi nas bilo branilo pred barbarL se ie obrnilo proti nam. To orožje je pravi barbar naših časov! Železni in jekleni barbar, kl ga je oblikoval oeenl raših rok. ki smo sra ustvarlll ml sami fn proti katere-mu smo brez moči, kakor so bili Rimljani brez moči proti Germanom in Gotom. Smrtonosna inteligenca. ki smo Jo zbudili v materiji s svojim ponosom in s svojo ambicijo. inM7"^'^ kl smo io občudovall kot plod svojega uma, ko Ie uničevala naše sov-ražnlke, ie kojično uničila tuđi nas: zmagovalce In premaeance obenem. Ta inteligenca ie velika sovražnlca zapadne civilizacije, boli neiznrosljl-va nego so bile barbarsko tolpe, ki so razrušile rimski imperij. Pred novim! barbari se ne borno mogli reši-ti z zlatom, ki ga Je Rim tako pogosto metal napadalcem. da jih ustavi, kadar jih ni mogel odbiti, kajt! novj barbari ne hiepllo po našem bopra. stvu. ampak po našem uničenju. »Notranjc< vidliive in nevidliivo barbare, ki nam grozilo, borno mojzli premazati Ie z nevidljivim in nematerijalnim orožjem: z razumom, s pravico in z modrostjo. Ko borno zo-pet priznali raz'irmi prednost nred nasilierru duhu nrednost pred materijo, nam bodo barbari, ki so se vr-nili, da opustošilo Evrono. pokazali hrbet in bodo odšli za vedno. G. Ferrero v »Secolu«. Slovonshl Jez na uzhc. j. Gosp. J. Bourgoin, ki se je muđil lansko poletje par mesecev v Jugoslaviji — predvsem je natančno preDOtoval ćelo Slovenijo — je imel v Parizu v Ligi franeoskih patrijo-tov predavanje o Jugoslaviji, o ka-terem poroča zadnja številka eriasila te lige »Le Drapeau«, pa kateri por snamemo sledeče: V prvem delu predavanja je g. Bourgoin očrtal v glavnih obrisih iu^oslovensko zro-dovino ln dokazal iz preteklosti, da ta nova država ni umetno skrrvncal > diplomatov. amnak rezultat stoletnih teženj, ki so približale ločene dele jugoslovenskeea naroda v eni in isti potrebi narodne zveze in svobode. Zgodovina Jttgoslovenov je dol^a vrsta nobun zoper tnie nasilstvot germansko, bizantinsko, benečan-sko. madžarsko in tursko, z dobami svobode, v katerih se je blestel sijai originalne civilizacijo, Pred vsem ie povdarjal boj Slo-vencev zoper germanski pritisk. njih tradicije, posebno staro vstoličenje koroških volvod na Gosposvet^kem polju nad Celovcem. Leta 1920. je Dotvorien plebiscit izdal Avstriii to zgodovinsko ozemlje in strateško crto Karavank. 120 km od Jadranske-ga morja. Slovenci so si ustanovili društvo, imenovano »Gosposvetski Zvon«, ki zahteva varstvo Sloven-cev, anektiranih od Avstrije, In iih budi. naj cujejo pred germansko ne-varnostio. Nato ie predavatell oplsal slavno preteklost hrvatske države In nje-ne boje zoper HabsburŽane, kakor tuđi dubrovniško liudoviado in Na-polconovo lliriio. O Jugoslaviji pravi: Ona zanira germanizmu štiri nota: pot na Jadran ob Dravi, not na Solun in Egejsko morje, not v Carigrad in v Orijcnt in slcdniič donav-sko pot. Močna Jusroslavija je torej neobhodno potrebna za mir v Srednji Evropi in za svetovno ravnoves-je. Mala antanta je mogočen miro-ven orjran. Niena politika stoii na isti podlaei. kakor pc^itika Franci'e: na nedotakliivosti mirovnih poeo^h. Tako se dvisra od Ba!tske«:a morja do Jadrana slovan^ki Jez zoper eventualno germansko nevamost. Če bo Italiia prcnehala s svojim slepim sovraštvom napram Jurrosla-vili, in če franeoski madžarofill in bulgarofili ne kompromitira jo Fran-cije v prezETodnjem p**ih!ižanin Madžarski in Bolearski, lahko Francoz! računajo na Jugoslavljo. Zagrada ob Renu na za nadu. zagrada Slovanov na vzhodu. To ie formula za vamost Francije in evropskoga miru. ZAKONODAJNI ODBOR IN VO-LILNI ZAKON. — Beograd, 4. maja. (Izv.) Danes dopoidno se sestano plenum za^ konodajneira odbora, da ra/nravlja o razširjenju srbskejra zakona dr-žavnega računovodstva na vso državo. Pododbori zakonodajne«a odbora so imeli v zadnjem Času Stevil-ne seje, na katerih so razpravljali o vseh zakonih. Pododbor je tuđi raz-pravljal o nacrtu volilne^a zakona in je pričakovatl, da zakonodajnl odbor tekom 8 dni predloži volilnl zakon narodni skupščlni. PRED IZBRUHOM ZELEZNFŠKE STAVKE. — Beograd, 4. maja. CIzv.) Za nedeljo 7. t. m. nanoveduje železnl-čarska organizacija, sekcija Beo-grrad. velik protestni shod. Na dnev-nem redu je norrnjilo r> pmotnem položaju železnlških uslužhencev, predvsem vprašanje drajTfnjskih do-klad. Železni^arji napovedujejo, da stopijo v stavko, če vlada ne ugodi njihov;m zahtevam. Lonisa de la Ramće (Oolda): Kneglnfa Vjera. Roman. m. Ob ptetlh sjutraj sa Vero zbudili. Duri so se po Tili odpirale in s&pirale, in po hodnildh se je feiril smeh. Njena mati se je miila % zabave t Ka zini. Vera je vstala, zrla nekaj Časa na morje, potem pa se je spomnila, da gre lehko nekoliko na izprehocL Uro kasneje j^ bila v družbi gospodične Schroderjeve na obali. Zeradi egodnjega jutra je bila obala da popol-noma prazna. Zrak ja bil poln ozona. Nebo so pokrivale lanne ov5ic». V dalji jte vlekel prvi iz Havra prihajajoči parni k % svojim dimom debelo crno crto preko obzorja. Vera se je bila v Bulmerju navadl-la, da je hodila dolge ure po naravi. Tako je korakala tuđi zdaf elastično ▼edno na obali, dokler ni Trouvill« a svojim! vi lami in hoteli ležal daleč za njo. Tedaj Sele j© opazila, da je gospodična SchrSderjev«, opekla. Njene nog^ pač nišo bile več tako vztrajna. >Ali ste trudna«? je zaklicala Vera In obstala. Guvernanta je prikinmla. >Uboga gospodična! Pa Redite nekoliko in počivajte! Meni pa dovolite, dfl hodim ie nekaj minut na desno in levo. Potem sa vrnem k vam ter pojde-va domov.« Guvernanta je neka] ča-«a ug"ovai^ jala, saj je smatrala za svojo dolžnost, d;t ne izpusti V^re iz vidika. Toda bila je izčrpa-na in se je končno udala,. Vzdi-hule je omahnila. na kamen ter nepre-mično obsed^la z rokami, ovitimi bkoll kolen. Vera je si a torej sama po obrežju dalje. Na eni strani «e Je dvigaU nm pećini mračna utrdba, na drugi pa se je sve ti i kal* v jutranjem «olncu kanalova ■voda. Novo življenje j© plalo po Veri. Kakor otrok je t^kla po penkn in pope-vala vesele melodije. Snela &\ je klobuk in njeni krasni zlati lasje so vihr*H v vetru. Morski pis se je polgraval z gn. bami njan1© platnene oblek© in včasih so se pojavijafe pod krilom njene fine aristokratske noi\ce. Ah, če bi zdajle imdla kopalno oble-ko s seboj! Kako bi se vrgla v valovie! Hrepeneče ee je ozirale, po morju. Toda kaj ji brani, da si seru je čevlje in nogavice teT da se kakor otroci poigra po vodi f Sku&njava j* bila i^esnično prevelika, in kax hHrt> je stala do kole, na v penečem se vodovjju. In brodila je vodo veselo dali* in dalje, zašla vedno globlje ter lovila tu kak lokvan], tam kako algo. Radostno je -skakala s skal<> na skalo, iz luže v lužo ter je gospodično guvernanto, ki sedela daleč zadaj ne. obali, popolnoma pozabila. Hipoma je začel v vladajfoči tišini peti glas. Kakor bi prihajal od morske strani, se ji je rdelo. Bil je čist, močan, zvonk moški glas. In pet je odlomke iz Mozertovega rekvija. Vera Je dvi gala glavioo in poslušala. Krasno petjd! Ko je prenehMo, je nalahno vzdihnlla in strmela. kakor očarana po odzvenelih ntelodijah. nepremično pred se. Nenadoma pa se je pojavil pevec ne. štrleči pdčini. Zagledal je mlado dekle. pozdravit in ee oprivičeval, ako jo Je'mntll t samotnbsti. Bil je gospod, ki ga je imenovala Adrienna lepega Correza, Vera se je> prestrašila. Bilo Ji jef kakor da ]& padla iz svojih nebes. Kajti hipoma se je zavedla, d!a stoji tu pred moekim brez čevljev in — ojoj! — ćelo brez nogavie. Hitro te je ozrla po pe^ku. Toda, I joj, prejoj! Medtem ko jd brodila po vodi, je nastopil* plima: čevljl in noga-vioe so izginili. >Odneelo jih je!< je zajiečala ln tamno zardela. Pevec. ki je stal na robu luže pa m je nad njeno zadrego zao«. val." >Jojmene, go»pica.< fe dejal. >vasi čevlji in nb^gavic^ so torej proč?c >Sezxda sem jih, ker sem n>?nila, da sem tu povsam fama.« »Morda niti ne veste večt kje ste se seznvali? Dovolite, da grem sam iskat !c Vera je nepranično stala v sredi luže. Ivica so jl gorela. Sramovala se je -strano. Za bo?&. bosa je preko kolen! Tujec je gledal na vs* strani in iskal. A zaman. >Resnično.< je dejal. »plima, ki na-rasča tod n^navndno urno. je odnesla vse... Ampak tuđi vi morate fcda j kar hitro iz v«odel Ne Vterjjamete, kakto ne-varna je plima v tdm kanalu.c >K »voji guvernanti pb moram vrnl-ti,< fa mrmrala Vera ter skakakt s skale na skalo. Bila je tako zmedena, da Je či-ato pozabila tujicn zahvaliti se za uslugo. >To je gotovo česti ti jiva oseba, ki sedl tamle doli na pečini,< je ngenil pevec >Toda odtod ne morete več do nje. Široka proga rod» leži zdaj med Tama. Le prepričajte se sami!< V istini. Med Vero tn guvernanto, ki Je na pečini —- neverjetno! — ćelo zndremala, je ležala široka, grgrajoča ▼oda. >Utonila bo!« je vrkliknila Vera ter skočila, da bi jl hltela na pomoč. On pa jo je zadrzal. >Go«plca< je dejel, >Č>stita dam* nikakor še ni v nferarnostl. Nič se n« bojte zanio? Samo pokllčiva Jo, da se zbuđt. in svetujva Ji. naj se omakne ri. gje. Tam pa jo *e najdeva.« Gospodična Schroderjeva Je bila ogorčena, ko se j^» zavodi a, kaj ^e jm medtem zgodilo. AH preostajalo ji ni nič drugega: tuđi ona je morala dvigni-ti svoje krilo ter Tezti po strmini, ki sta ji jo bznačevala. vi^je in višje. Končno }e izginila za perino. Bil je pa tuđi že skrajni ča-s. da je dospela Vera na obalo. Voda je nara-ftčala vidno. »Urno. urno, gospica!< je priganjal pev^c, in Vera je razumela, da ga mora ubbgati. Do prvega pomola skal ji je prinesfcl Širokih listov, da si je lehko zavila bose nopre. Zakaj pot je bila kamenita in pokrita z bodečimi rastiina-mi. Tako ae Je sramovala, da ni *po-četka mnDfflfi izpr^govoriti be^ede. Končno pa &e je vendarle načela udeležovati razgovora. Dejal ji je. da ve. kdo je ona: včeraj, ko je prišla v Trouville. jo je videl na obali. Tndi njeno mamo pozna. Čast mu je bila da so je seznanil ž njo v Parizu. On pa da je peveo. Tak, ki poje po gledaliSčfh. Morda j0 že kdaj slisala o njem? Zdaj pa da je bil prlšei na obrežjd, da uri svoj glas. Ko je pri lezi a na vrh strme skale, ji je svetoval. naj se nekoliko bdpočije. In tu na] ga počaka: iz vaši. ki leži ta-koj todle Ji prinese kakoršnokoli obu-tav! >NikakoT nisb svileni čeveljčki,< je rekel, ko se je vrnil, »toda varovali vas bodo vsaj kamenov ln prahu na cesti.c In izročll ji je leaeno cokle! Ali bi naj se zdajla razjok&la ali nasrne jala? __Vera pa se je rajM zasmejala in pevec §e je Kmejal ž njo. >Originalno! Dražestno! Pristojajo vam imcnitno!c ja govoril. »Veste, i»-bral sem pa tuđi najmanjše!< V^ra se je nemirno ozirala na vse strani. Uganil je njene misli. >O, vaša god manta je ie na var. n*m!c Je 6>jal. >Zagledali so jo kmetjie, ko ie lezla čisto po napačni stezi. Zdaj pa mina najmanje d^obr« pol ure pr*Ml-no devap^va do n1e.< Stopal je k mali skupini hiš_ ki *> ležalo za fere^niami in jablani, ona pa ja drohencljala za njim -f* tap! tap! — ^ s\x>jih les^nih coklah. »Dražostno! Originalnofc 3i j°i mL, slil pev^o. a mol^al. Ona pa j« vzdiho-rala: »Moj bo«^, tak Skandal! Oh, če bi mfo zdajle videla momak To!» iaolča^ la je. Pred kmetiško hUn stu ohstala iti sedla potl ocrromen oroh. Pevec je po klical kmotico in jo profil, nftj jima po. etreže b čimorkoli. tlitro jo postavila kmetica pod or^h mi žiro ter jlma pri ne* si a rdečih ftre&enj. mlek^. medu in čm«>-ga kruha. Po plvkah in vrtnioah jo dl-, Salo z vrta, ?^b^le f»o hrnplH» in visoko v zraku so trilkale lastavice. »Idila! Ho, Se živi lepa romantika U si je mislil Correze in pri^ovarjil dx> kletu, naj je in naj zara-ii >podrnantex prav či^to nič no skrbi. Da hi Jo iimiril, je poklical enepja izmed vaSkih dr^ćkov, ki so prodajali zijala, in era jo poslal, naj gr© poglodat, ali ju gospodična li pri čak uje. In potem ji Je zač-el pri po vedo vati o svojem umetniškem zivljonjju. Kar jl je pripovedov.il, pa je bilo tako znnimi-vo, da je Vera docola pozabila srortpo. di^no Schr6dfcrjevo. Pripov^doval ji je o Parizu in Dunaju, Petorburgu in Sl.ul-ridu. Zivel je hlostoče in hnipnn življ«-nje ter bil znan med največjimi r Ev. ropi. Toda dobro 1^ poznal rudi bo«!o in siromaštvo, Preživel je mnopo hridJco-j?a. Oce in mati stn mu bila nrkdn.i h<*-rnSko uboffa človeka. čeprnv jp spfldnla njegova obitelj k najstarejAomu plam. stvn savovskemu. Živahno ^a je prosila, naj pove hm vač o svojih Ptarših. (Dalje prihodnjič) ?fan 2. xSLO VIZMSi; 1 N A I? On« dne & m*;* **??___ ficv. 102. Eisisferenca u fienovi. DRUGA PLENARNA SEJA KONFERENCE. POROĆ1LA FINANČNE IN TRANSPORTNE KOMISIJE- CE$K! INTERESI V HAVSKRlZjU S rRANCOSKIMI GLEDE RUSI/E. — Prasa, 4. maja. (Izv.) DanaSnJc »Češko Slovo* porcča: *Ceškoslovaškad9+ legacija se ni mozla pridružiti v ruskim vprašanju franeoskema statistu, ieprav č*~ škoslovaška republika ne pričakuje po$eb~ mih gospodarskih uspehov po vzpostavitvi tdnošajev s sovjetsko Rusijo. Varovati pa mora svoje posebno rr.zmerie do te države s stališča interesov, ki so nasprotni onim Frincije. — Genova, 3. maja. (Izv.) Za drugo plenarno sejo konference v splošnem ni vladaio tako zanimanje, kakor za prvo, ki je bila dne 10. aprila. Dnevni red konference je bil streho strokovnega značaja. V raz-pravo so prišla samo poročila finančne in transportne komisije. Dva trlavna problema kr>nfer?nce: rusko vprašanje in vprašanje splošnega evropskoga miru ništa še rešena. V veliki dvorani palače San Gionro pa je že pred otvoritvijo seje vladalo pisano vrvenie. Razne delegacije in kernisije so predložile neorej brošnr in spomenic. Brosire so b?le v najrazličnejših barvah tako, da so dajale pestro sliko nasproti elegantnim crnim oble Vam đelesratov -*n ai-plomatov. Nekaj minut pred 10. je stopil v dvorano v spremstvu zuna-njega mirrstra Schanzerja predsed-nik F a c t a in takoj zavzel pred-sednTško mesto. Točno ob 10. je otvoril Facta plenarno sejo. V tem trenutku so kot poslednji stopili v dvorano ruski delegati. Predsedrrk Facta Je v svojem govoru dal kratek pregled dela v komisijah ter omenil, da sta fnanč-na in transportna komisija predlo-3Hli svoie elaborate. Obe komVJi sta izvršili ogromno delo. Predložili sta resoluclje za ureditev gospodar-,sk!h in finalnih voraŠanj. Delo obeh komisii je bilo v interesu celo-kupne Evrope. Predsednik je nato dal besedo predseđniku finančne komisije Evansu. Evans je v imenu finančne komisije omenjal, da je imela komisija težavno nalogo razpravljati o ureditvi financ v>eh evropskih dr-žav. Doseženo je soglasje glođe za-kliUvKov londonske finančne konference in da praktično izvede flnan-čno ureditev konferenca centralnih bank. V imenu franeoske delegacije je govoril delegat P i c a r d, ki je pozdravlja! temelje za finančno obnovo. Italijanski delegat S c h a n-z e r je v svojem govoru slavil de-io Italije. Italijanski narod stremi za mirno obnovo Evrope. Italija je že sedaj znižala vojno stanje na 200.000 mož. Po izjavah nizozemskega in švicarskejra delegata je povzel be-sedo Ć čerin na&lašujoč, da je dala genovska konferenca ruski sovjetski vladi prvo priliko stopiti v med-narodne st:ke. Rusija bo skrbela za možnost, da nrpomore k obnovi Fvrope. Nemški delegat minister Rathenau je Še enkrat omenil stali-šče Nemčije omejltt Lz-datke državnih bud^etov. ne da bi se vorašan'e chvkmr tiralo do skra!nosti. K 13. resekciji o finančnl pomoči državom s slabo valuto fe portu*al«Vi delegat T>ripom-Ril, đa Je finančna pomoč moeoča te s po-močjo Zv^re narodov ta s priternitvijo AmeriVe. ^ kućile so bite e« bloc spr*-tete. V znMh??nem govoru fe Facta !z?a?al velik ofttimi^em t»a u^vene «en©v*Ve Vo*-ferenc^?. Seja fe b'la r»V!Uičena ob 12.30. PREOKT^T FRANCI.TE V RUSKEM VPRAŠANJU. Prihod Barthouia v Parir. — Ruski problem. — Pariz, 3. maja. (Izv.) Danes ob 11. dorjoldne ie orispel minister Barthou iz Genove. — Pariz. 3. maia. (Izv.) Mini-strski predsednik Poincarč Ie takoi po prihodu BarthouJa sklical kabi-netno sejo, ki je Dričela ob 6. zvečer razpravljati o SDlašncm uoložaju. danem na kanferenci v Geno-vi. Službeni komunike kratko Doroča. đa ie mhifstrski predse^ntk Poincarć za-hvaUl v taenn vseh mlnfstroT Bar-tho«>u na talentu in avtcritetl, kakor se !e izkazal v GenoTf. olaBuioč delo konference in f«toča«no brsneč franeoske interese. Kabinetni svet je vzel na znani© poročila Fz Genove in Bruslja. Po razrrravi o vDra-Sanju reparacii ie bilo soirlasno skle-ftieno, da se Franci?a oddall? od Bel-jriie c!eih kabinetnega sveta nišo znane. Položai franeoski listi različno tolmačijo. S posebnim povdarkom na^lašaia đa ie bil na seji dosežen pcnolni sporazum med Poincarejem in Bartboulem srlede franeosko - beljsrU^kih odnošaiev in ruske spomenice. Franciia se več ne pridružuje stališčti Belgije. Jutri ob 10. dopoldne kabinetni svet nađa- ljuje raznravo o noložaju. V glavnem razpravlja o splošnem evropskem mirovnemu paktu. — Parix, 3. aprila. (Izv.) Minister Barthcu odpotule v petek nazai v Genovo. Pri njei?ovem prihodu v Pariz ga ie čakalo na kolodvoru ne-broi novinarjev, ki so hoteli imeti informacije o položaju. Današnji »In-transteeant« lavlja, da Ie Barthou novinarjem Iakonlčno rekel: »Jaz nisem v Genovi izfoibif rdraTenra človeškei?a razuma. Nasprotnol Posta! sem še pametnejšl!« Šef Bar-thoujevejra kabineta pa je ^Javil novinarjem. da Barthou ni mosrel pod-preti bclsrijskefifa stališča, ker Ie Bel-eiia ▼ rusketn problemu prekoračila okvtr določil, storletilh na londonski konlersncf strokovnfakov. — Pariz, 3. mala. (Havas.) Na današnji seji ministrskeea sveta se Je Poincare zahvalil Parthou-u na njejrovi spretnosti In avtoriteti, s katero je olaJSal delo *enov-ske konference In branil Interese Trancije. Po končani rarprav! o situaciji so vs! čla-ni ministrskefca sveta ^o«!asTK) sklenill: »Frtmrih se ne lf*či ud Betgtlef* (Op. ur. Prlobčnjemo dve verziji o skle-pu franeoske vlade rlede Belgije. Prva te-vira iz privatnera vira, drufa ta ©bjav-Ijena po »Hava3«-u!) ĆIČERIN, HRVATSKI EMIGRANTI IN — ITALUANI. — Oeoova, 4. aprila. (Izv.) Kakor smo že včeraj javili, Cičerin v svojem pismu Facti kot odgovor na pismo zunanjejca mi-■istra Schanzerja glede bojev v Georgiji zagoivarja dozdevne politične krivice, ki se baje gode Hrvatom, Macedoncem in Crnogorcem v Jugoslaviji. Čičerin tuđi napada Jugoslavija radi Vrangla. Splošno do-»nevajo. da je dobil informacije o Hrva-♦flj od hrvatskih emigrantov. Zanlmtvo Je ■amreč dejstvo, da so ravno v momentu, ko je Cičerin gorenje plsnv? teročll pred-»«dnika Facti, razni plačani agrentje in slu-C« delili v novlnarskem domu brošuro '»Barbari Evrcpe«. čifierin brani razne na- rođne manišine, napram Andili IndJJee, lapram Franciji Alžirce. a vrloffanimlvo Je eklatantno deistvo, da Čičertn v pisma ne brani naših primorskih manfštn, ki trpe prtđ ifalffanskim farmom. Naših rojakov v /w-Wski BeneftH absotntno nie ne omenja v pismu. ANOLEtl PRTČAKUJFTO, DA POINCARE RATBT.m GENOVSKO KONFERENCOfc — London, 4. maja. (Tzv.) Qe-Itovski dopisnik »Daily Chronlclec javlja, da ie položai na konferenci zelo resen In kritičen, Poincarć do-skuša s končnim korakom razbiti konfercne^ v Oenovi. V osDrcdin je sedai pot Barthonjeva v Pariz. Z od-hođom fz Oenove je preložena sltu-tCiJa v Pariz. ČTCERTN PRIHE V VATfKAN. __ Rim, 3. maja (Izv.) V vatikanskih krogih ie raz«Hrj©nr:. vest. da ^prejmeta Cioerina papež Pij SLL 1b državni tajnik kardinal Gasparrl. Vatikan želi 3 Cičerinom razpravljati o k&toliških misijonih v Rusiji. Vatikana je mnogo ldžečo na tem, da Ruaijn. dovoU prihod katoličkih mi»ijotiarjov. ITALIJANSKI TISK JAVLJA O »HRVATSKI VLADI«. —St Margherfta Lteure. 3. ma- ja. (Izv.) Nekateri italijanski listi so zadnje dneve tk> Inspiracijah gotovih, na Dunaju bivajočih hrvatskih emigrantov javili, da se ie t Zagrebu konstituirala »hrvatska vlada«. Tud! Cičcrina so ti cmijaantjc informirali o hrvatski nolitiki. Prestrtro vlade kralfestva SflS Ie raprosil ita-lijanskt vladn! presbfro, da demen-ttra najodfočneie te tetoBHene veste. Demesti do danes še ni bil orlcbčcn nht po AsencIJ! StefanL IX0YD GEORGB O REPARACCT^ 8KKM VPRAiANJU. — London, 3. maj« (I»v.) Dipl^ matični dopisnik >Daily New»< poroda li Genove, da prinaia Barthou franoo-fkt Vladi nov nacrt Llovđ Gk*>rg©a asa *>bširno ureditsv medK&vesniildh vojnih doljfov in ea reSitev reparAdJske-ga vpm^anja. Nafirt dolova skupni ro-paracijaki znosek na 110 ntilijarđ, ki naj hi bil drijen v dva obroka in «ieer •den pb 66 in dru^i po 45 milliarđ. Prvi obrok zma&a skupno sWto m»dCAT»»-niskrh dolprov in n»j bi s© M>da| n« vpošteval. Ostanek 45 mtiijard pa naj bi tvoril neposredni r«paraei}ski «ne-s«k. Po tukcem znlfabju reparadjske eT%>t€> jn oirto.sočpno Nemfiiji naleti pri zavezrtiklh po^ojllo. TJord O*f>rj»ejev nacrt pldčiln repararij temelji na po-polnoi&^ novih nadeUh* ' PoIHiens $£sif. =s Ju«o«?oieD«ki in taji uovinarji v Genovi. \z Sr. Margn?iite Li^ure v.oro, čajo, da 90 niši rovinnrji priredili or.ed Da čaat gaveeriiškiiu in priiatci ;-kim novinarjem. OI>eda b& je udt-it -i!o A.j po-vabljencev. Prisotni so bili ci^i)\ naše delegacije, nače-niki fteikoslova?kcg.i, poljskoga in fr«n,o«kega pr^shiroja trr poslanik Cenepps Od novinariav »o bili pri»otni Stevvi Mille Crofort, Preia^ \Vells, ErnM, Gijtnini, B!orza# Emanu-*»li, Milelli in orugi. =s Vojvodinski palanci pro^i rai-df^litv»l Voivodin*. Iz Beograd poreda. j*>. da «o vojvodinski narodni poslane!. rasven radikalcev, podpi*«li pn?diog, zn »pr^raembo ui^iibe o rasdelitvi n\ obla-Pti. Ni izkljuftei&o, da se bodo pridružili temu predlogu tuđi radikalni po»Unri. = Na^ poslanik na Mftland.«fttm. Xaš posUnik v Londonu g. Gavrilović je imenovan za poslanika na Holnnd-flkem. = Novi papežev nnnrij v Beogradu. Za papc»ževeg?i nuncija v B^cradu bo imenovan mon-.ijfnor Pellearrini., ki je> do ««ed«j p1u*Kov«1 pri T>aT>##<*vi nuncijaturi v Var*ari. Do«ed«n>i min^ij Che-nibini je prp-me&^n v Rim. = RoMri emi/rranti in romo? gladni Rmijji. Tb Beo^rTMla poročnjo, da j© zu. nanji ministar dohil odlok, da s© mora-jo vsa rusk« udruženja r«*itegniti v odbor za pomoć11- gladni Rusiji. — Obaojeni fant^ti v Z-MTebu. T^ dni we j© vršila v Zagrebu obnvnava T>roti fašistom, ki »o hoteli izvršiti atentat na biv&e^ra prfdsednika r«»Ske kon-fltihiant© Z^nHU. Sodi^če Ie izmed pe-terih obaodilo Maverja in Violo na m**-sec dni zapora, ostale tri pa je oprostilo tar jih dalo izs:nati prrfcf> ita-lijanske = Tri pota tu mskp emiffTant*. Znani niski pisatrtjj rrof Alekw*5 Tol-stoj niSe: >Borba j© končana, rde^i ax> T>optolnOtna zma^ali. Državijan^ka vojna }G kon5«na . . . Ohstojajo tri pota *a nfti Tlu«©: ali da rberemo vojsko obsttoječo i» tu^lcev !n da napad©rr>o Rusijo. To h\ jmaffilo, da ho^^tnb preliti Ie mori^ krvi. Druara možnost, da ubijemo boHče-rike z lakoto. k«r pomeTvfa toliko, kakor uničiti Rusijo. Tr^tja pot j©: da T>riznatno, đa ni v "Ruftijli druar© vlade k«kor boli?avi«ka. Ie t©ot!<- V kroeib ru»Wb ^raljrran-tov i© vzbadil« ta iziava grofa Tolsteer*. ki s© je do^lej boril v protiboljševiških vrstah, veliko »enzadio. = Boljievi^ke bojne priprave. Tz Carigrada poročnio, da rnnat^ajlo bolj-S©viki Pitnscijo. kl je nastala vsled razvit© vitaje v crorskem delti vrbodne G©brsrija. ra relo nevarno. Zato r*a «o odredili v»e, kaj" me iim ja sdelo potreb_ no. *a •snlolno ofenzivo proti grediAcu rl^žel^^ iz kat^recra Ke rarširja vstaia, N>5risi© poTeljetn> ruskih 6et Je popla-lo boll^Pvi§kiTn kom! tatom norire. da moTajo biti pripravljeni na otlločilne boje. = Zveea narodor. Tr Zeneve poro-čajo, da se »eetan^ ^vet Zv*ze narodov 11. t. m. t*m! predsed stvora Spanea Gni-ron*B^. d© "Leon. Na dnevnem r^du je Interpretacija 61. 589 versailleeke mirovna pogodbe fflede sodelovanja boland-skih delavskih delepjatov na tretji med-nn rodni rJelovni konf€*r^nri in glede koinpetence mednarodn© delovn© oriaja-nizacijh^ t ozirom m poliod^lsh-o. Nadalje prediosr nbrvesk© vlade za ustanovi tev T>r>M*1:ova]n© komisije za nisko lakoto, "prošnja albanske vlade, naj imenuje Zveza narođov irosipbdftfpke izve* denee. kl n»J bi Albaniji nredložili nacrt za izkoriKr-anji© naravnih nakladov ▼ Albaniji. Raspravljalo **e bo tuđi o r«ws-nih vpr^saniih pled© ?(Tan«lre *vobodne države, danske ustave itd. Nadalje vpra-*nnja zaSčite narfednostnih manjiin v Albaniji, Estonikl, Litvi in Poljski. TVf^rl porobili razntb Ivotnisi^ Zvez^ narodov je tuđi poročilo finančne in pre-iskovalnd komisije v Albaniji. = Italijansko rnmanje aa ftpilinv-brrlc. Odbor za italiianske romanjlo ▼ ČopkoelovaSko jm doloeil eporaeumno e čeekoslovaSkimi oblastmt nastopni program: 20. maj a zbira nje romarjer v Bratislavi, odbod iu Bratislave in prihod v Brno, 21. raaja spominuka proslava Silvija PelHra in Pstm Meromelija na 8pilirob©rku, 22. mMa. ohisk maroSkih T>od%em«kih jft-m. 24. maja obisfc v Pra-ci in bfieijelni spreierp., 25. in 26. maj* oblak ve*bali§ča v Mllrrvid Itd. Do s*daj m je prisrlaffilo 600 roTnerJav iz vse Italije. Romane bo vodil rrinister Orlando, M©đ romarji bodo |f©n<*T»l D1»». admiral Thaon d© R©veK ftt«vilni po-OanM, -se-natorii. pobliei«ti in fMrdnapji. Na Spi-limberku bodo IUllj&ni vzidali posehno marmorno plo^čo v iUlilanskem jetikri. wm P*al DegbaatL Mril prtđMdrtk If—ooifce r«mAflk«» }e vmrl dne 28. mfnule«! meseea v sttrostl 66 let Dolgo dooo }• bfi predseđnlk franeoske rbomtce m po Fofneftrefevem ođhoda neka) mesecer nretf-sednfle republike. S Clemeneeanfem sta si Mla vedn© pollfidi« na«i>ro4n(1f« I« evropsko i>oi>ofWMt fe vcbudila nfccovs n#t>n* Caltorsni Efntjrt xn vredsednlka reirablflre mđ Clemenceaulem. V primert ž nilm Ie velfaf pofahtl Deshanel v nofrtnll, Vafcw ranaaff potttftcl ra mota ittilefieca voHtie-nerm nt»fepaiijt. Škoti Jedno gtere9fct» d©-bo |e vrir*fno strme 1 t>o svofem e*t!u, 4a piide na m«^to vredsedntlra TepubHVe. To Je malo ?tsa. Icer !e fe«V'<» ebelei nt fhftfh fn te hvđi bolesni Ičoi^em ^nnfle^ef. Pes^anei Je bil dosledeii, oster nisprolnik Ncinccv. —t Izvot k->:ij. Poliedelski m niitfr je f*di.-Jil, da ^e še r eostali Kom n-ent Umij snic irveciu prck-* sledečih obrne::uh cad.nair;c tn ^icer: pre!.o Gor. Rad^^nc 3"'O Konj, prcKo ^ai.lio.a 10""">. Ra-.:k.i UttoG, liruža 500, p/»ko Jcaciuc v luhjo 300 in preko Splita J00 konj. — ZaKoii c i>: raCunskui dva-rraiet'nah. V izredni izdaji $c> vČcrai-šn]e »ShiŽbciif Novirc« nricbcile pri narodni akup^iini snrejeti zakon proračunskih dvanajbiin za mesec maj in junli. E Kmebtl mladenci \t Cilkz v 51!-vcnljl. Ce.'-La knic LJska diuž^a v Fra^, ie f*:>;r_e!a aKcIjo, Ki iir.a namen ?Incrve krrc-tova'.cev iz Ccskc, ki so kmetijsko je iz-obrazeni, poklati v inoz^ui^tvo v prdkso m nair.cst-^ nj:h sprcjrti mlade kmetcvalec \z urii£ !s diiav na oud*^tna krnsiijsk^ iyr> sro^-^n In marljiv, raj ^e mu d?. t-:di kaT<:i dcr^m.i nagrada. Ti m'ndfTi"! c,~ nhvc/.?\r. v " r vsaki dflo v VTrrt'i?!-«!*! cbrrt*?, rav;.;i pn «e ^n^a t njim? k^Vor z r^db'r^M'ni C1f«ni. Kdor želi za^idfati ^vrff^a T^nrMi-skr> \znhrn3f*ne'**. ^'na s če^^im tn^d-'rt'-čem, orirnma h^-če pfevz*H na svsip po^:-«rvo fa^efa km^tovalrji, na* to t a k oj invi KmetiHki drrfbl fa ?lr>venijo v Ljubljani, Turfa^ki trt 3. —Z Bossnsk! kmetski mlađeničl v S!n-venijl. Pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino namerava poklati do deset kmetskih %lnov, ki so dovršili petmesečnn zimnica kmetijsko Solo v Livnu in Modriji, na kmetijska posestva v Sloverijo. da se ttika] praktično iznće v kmetijstvu. Ti kmetski sino-vi se moralo obvezati, da b^-dn vrSiH v«?k^ delo, k! «e lim s:a bo nd-kazaW. vsled Če^ar bodo nadomfst"»vaij dr>hro delovno moč na po«est\Ti. Kdor f?\\ dobitt takepa mladenfča, se na^ rakoi rrt-KlaM Kmctihki d-užbi za Slovenijo v Ljubljani, TurjaSM trg 3. __gr Jfrtvi «tov]irt*Hi b^nlrorH. T?n*ka sovjetska vL'-đa ie izdala '21. aprila t Moskvi nove bankov**© po 50 in 10 miU_ Jonov rob., ki ostaneio v vel]avi do konca L 1924. — g CeSko--!ova?ki L/loyd. Vodilna mi»el ustanovi teljev češkoslovnSkefriv Llovda 30 bila ta^ d^ si v pristani^čih, ra sodaj »amo Čnreira morjia, ustvarijo trdne pozicija in se tako pripravljeio tla im trgovino z Rusijo. S tem. s* ustvari tuđi temelj za nadalinc plovne crte proti daljnnnu Orijentu. Cehor-lovaki Fodiio. d% pojde njihbv izTt>x v bođočnoMi ?r&-tfžno v Ruftijo in sploh proti V7ho imeli Čeh i že pr^d Tt>jno v <*?rn^Tn tnorju 4 ladj^*. ki po s^ pod vodstvom kanetnna Zdonkovića dobro rontirale. V prometno 6rto s^ uv°-do tuđi Carigrad. Spoeetka Ik> im^H družba S ali 4 brodove nninovciHeira tipa s 2000 do 3000 ton. Vozili' bodo đv.i-krat do štirikrnt na m etopil na niono me.*to kot tr-govsko srediž^e. V (l«lac jrravih'rn danes ves angl^ški, italijanski. bolgiieki in fnncbski iisvoz in tja prihainjo tiifli trgovci iz Orijenta. — pr AmeriSko porobilo o stanin 35eleuni^kega st*tema 8HS. »Cotnmnrre Kaports« priobfuje porobilo amoTiŠAe. RA pbelaništva r Beogradu o stanju ža_ letrnlSkega sistem« v Jugoslaviji, o ka-terern pravi, da Je morđa *sia !?mf>d »•ive^jih ovir za p zna^»ilT> ko- i maj polovic*> stroikov dejan^ko irdanih »a obrnt, ne vstevsi normalne poprav-k» in obnovitve. Prizad>\-anje, da bi | «e TrSil obrat v mejfih, določ*mh v pro_ ; radanu, jo imelo baje za posle^ic^ uporabo mani •T*>«©bnega osobja. Dal?«* se pravi, đa Je skoro 80 % ielezni&kih pracov v Srbiji in 60 % y novib po-trajinah treba nadomestirl tn da ie vsled pomanikljivopti teh prarrov brzi- j na vlakov bila znatno zpižđna. Vo^ni | materijal je večinoma v alabem stanju, j REPERTOAR N\RODNEG\ GLCDVLI- SCA V LJt'BLJANL blSAMA. Cctitel: 4. b->: lianilci (zn«.!n;*i6 v ec- zo.i.) lz.cn. 5k>bote. 6. m<:-v. Marija Stuart. C. i'etek, ~\ k/i,!>: Nnmi.šlj* ni bolnik. Pi. ji^.'ia preustavn. Zni«nno c«?rif. l»*r ćet- k ob treb. Izven. i i'oncdr-ljck, t*. maja: Mcrija Stuart. A. j Torck, \). m.-ia: Zapno. J OPET?X j Cctrtek, -1. mr\ja: Lui^a. E. \ i'ctck, 0. maja: Zaprti. Soboia, C. maji: Lrikinć. liven. NeJrljn, 7. n:rja: 1'orisjGodrnov. Gostovanje r- Josipa Križcja iz Za. ČTe^a. izven. To rok, 0. iroja: FfU?t. <-r»itrvvanj^ «J. Jo-r-pa ILririija iz Zcjrreb?.. lzv?n. i !Jm r, r'.-nznrla uIam -7., L \* p.-irk. 5. i irn;a ob 8. zveier »Spavaj mrja deklicas ! drama po fctoimenskl rusVI ronia'ici. ki ic pri prvi upriTcritvi dcr.sfn i'^edno ^^ uspeh. — V ned lio, 7. rr.aja <^s ^. zvcčcr vesetoicera »^pan^ka muha-, rr'^a npj-rri-Einilnej^ih ziplctljajcv. Prodaia v^t^pnic ! v šentlnV:rh*!-u kn?i7nxi r.b đ'?tivn:Klh od ■ 5.—7. zvr^er in eno uro pred pret^tuvo ! pri h^a^ir. j - Vestno ?»lcT't'''>1<\.rTt-croT-R r!^^. Mnorrn t^1- Hol r*rirr»**» v l^^l'- nlna*l?Mh rr^ro^n^^ii^h k"**nsTTf» revii^ >l'rii^t-j\- i7fl,T«i >"KoTpcii 1nro«T^v. crrafikov^ na to str-\ilko t^r Je izdnia- svr.io v^Hip. (1:\. f** («e» spomnil! nn »Ini-rnosti. ki jih ima narofl rinnm n'omn. ?.al t? stevilke zrn* ni doool;nl. Pnbiva c»> v v<-ch ]v^i^crr,rr!r>h. ^ k°r u* po\T»ra-«^t T"*> veliko, bo najbrz knv^lu raz-nr>>(T*ni. __ Y>r. A'fW Tv^. O ?-rtw4; rnr, \ hrvrt+^V^T^ im'-"n. irrMnje knji£a,rni<*^ S. B. Cvii?iT»ovi#ft u r.»opra«lu, ^tr. 1 do ?*\ cena 2 ^inn,ri. ^^oTfi^ 19?!?. Piša teli poiasrmjie v toj tt.tIi bro'nr! oh-^o^ in vpeVno im^n Frb 1n ^rvjit v to-kn Tcr^n'oviTi^. p^^^bnrv r*ft XVT ^t^^^tia, đr> d^P^«^. Po prnviH o^-itrt hr\'Af-^im »crodovlifiri'^rn TD«l«vnko^tT»o mfnmp^-ni« velikih ^o«?irtflkor. Vo \% frvnnih nriror" dn*^t>«» poTHiko r^id^i.Mo Sr-h.iTn ime Vlah, ki i* bilo ^r\ Turkih rabli«-no za rnf^> na-^e krvi \v i>7iVa *T*f \m SHn in t-rim rri~1o r rr^ tn*i vr\ r\n&}\ kroni.'tih. Veseli nnm, d.t fe bil nMfcoH- Mer»»nif» me^fteHoinih rn.*m««r pri narodu !«tp krvi in jezika. N. __ Jt. Idriie. Preieli ?*rnT> z« šol«ko Iffo 1020 V\ TzvfPtje državne \i5ir realke in nižjo crimn^zije v Tdriii. Iz Izve*t-ja zremo. d? ie bilo ob skl^pri S«l. Mi j na rrilki 20 nčitelfev, i7m*Ni kat^rih i riva nifta novčturala, na JriTnnnriji pa 12. \s rcilki jo bil*> ob k^ncii solskeqr«i l*»t^ °SD-'-5 diJakov n«v jrimnaziii pa er.mo 2S (v I. r. 7. v*II. r. IX v 111. r. —, v IV. r. — 8). Ucni uspeh i so lili dobri, i ker na rcpJki jih je padlo ?arno 9'2%. :- Gimna7iin je imela 21 % r»;o-ne=rWrPTir<-'v. Po rnat<*rir5?ini po bili vM dii?!ki Slovenci. L'ritpb'^kn knii^Ti'r1«. j^ kupila tieknj ree lopih slovenskih ilel, a 7ato p.i jih jo đija£kn nmri. Obbi.-fl ro podarilo vic? pntrijotičnih K-ki'i knjir in ppieov. Slovor*c"inft so ie poučr\nln na roniki od I— TTI. r. po i iu-^ nn redrn, v IV. V. in VI. r. po 3 un> in v VfT. r. zopet po 4 urm. LnšiMno so s« uri li v I. r. G ur. v IT. 5. v III. in TV. r. po 4 ure, v viMih razrrnlih i^a po 3 ure na I toiirn. P"o!?£r tcz^ ^ }° r,nTT"^\nla ob-vezno huli franco^oinA in n*»rn {;inn. Nji I «rirnm7iti 1e irr*lft rlnven.^irn v I. r. j 4 nr\ v II. in IV. r. r>o X lo.s-'ina pa. v ] I. in JI. r. tvo 7 ur. v IV. 5. Zdi «#* mm, dt\ 1^ ploven>?-ina n?» p-imn*»7ii: nn-nram : vf»b*1cfTT»u rt^viin ur v lr»š'i"ni prova [ n^pfork.i. K>*r2i'vina in pT>v:na g-» pri-I c^niflta tnkAi p i. ri7/-ViOT»k Jp/v<-st> pp-! st^ii iz 2 «\*lovr prvi <\^] i? In^ki. v dru-' prm de!n tp "=** f*r^rovr^ni« v pk^^dnlo-, "zno "^okvn^irrn fTovor-'" irv? r^^-r»-> ^pto. . 7u-\ ^'•-pt'-ii^V'e vl.^rJr* if» iTidr-ini« i^r^ek^ r^^lk/* pnmo slo^-p^*Vc Trv*^fltV». n. r>rn\ sedanio nprnrn ;o i7.rn.Mla to » vo^n «fa-: ro nrrvjf*o. "°a ?i*tnH< io pnti=n1rm d^-U>*?. p! o vr^ * T'i rt i v k " f-. v**~ -" ' r ^-pi rvr. n ■ i-n Tnor.tr1>--* r^M^v^fi. da irdp** rnvnv S*-ini ^^ or>rnvli.i \-r*tT»o Vor^krtiro 1T-' ^knnih r*n). kar po v tem filu^niu nri*- ni ■ TtroA:.\o. Tnlio nni^Pfpo r». i>r. n« 17. ^tra-j ni Pin'-^rcl-pfff, fi^l^ ?«"» tltko\"nib n.in-^l;, ki prić^io o Tif^oriuMli*v**Tn ov-^IovRže-| v^r.iu nf}??"rn leneT« i^^ik«. To dMro , tip« v tt?*"»**ir*«-rn ^omi^in T><* ^irhfOi'*- ] te.srr*. >vmotvorr><, nn^ vr^^li da ie : ostalo t»i PVr^'ih (tlir^ben'h mertih še ; pr^^i lepo £ tovilo 7* b^n-ror l\ud?tva ; vnefib prof«*ori(^- i7 Jul. Krniino, ^a Pri^^ftviti p© Tnorfi-r»o. ^a irrt« Trinia viorno onr^tn'iVpo ♦*>V«rno. Vi ^* ?,* ri^. i tipp.ila 7^ SoUV-^ lo+o 101e-'10 doV*i li^no in pravilno t«k >^nruinr1o-«"*0 štcv. 102. tSLOVCNSKI N A R O I >« dnt? ">• maja 1022. Sirdii 3. Dneone ocsli. V Ljubljani. 4. maja 1922. — Kraljev povratek \z Pariza. Kakor nam javljajo iz Beograda, se povrne Nj. Vel. krali Aleksander I. dne 5. t. m. iz Pariza v Beograd. Skupno s kraljem Drideio tudl člani kraljevske obitelji: princ Arzen. knjesinja Jelena z deco in princ Pavle. Nekateri listi javljalo, da priđe v Beograd tuđi princ Gjorgie. — Prihod mmunske kraljeve obitelj! v Beograd. Iz Bukareštc iavliajo uradno, da odpotuie romunskl kralj Ferdinand s svojo kraljevsko obiteljo dne 29. majnJki v Beograd, kjer prisostvuje svečani poro ki kralja Aleksandra. — Karte se razkrlvajo. Po vo- litvah v konstiuanto. kjer so dožive-li klerikalci nepričakovan poraz, fe klerikalna stranka začutila, da se ji inajajo tla pod nogami. Z^čjitila je. da se vedno bolj odvračajo od nje preje ii zveste ljudske mase in da ie « mali'mi izjemami vse narodno ra-zurrmi?tvo v nrotiklerikalnem tabo-nt. Jela je iskali sredstva, ki bi zaie- I žila nadaHno odpadanle narodr "' I mas od klerikalneKa prapora ter spravila vsaj del narodne intelteence ako ne naravnost v klerikalne vrste, pa vsaj med bojevnike za iste končne cilie, ki jih je klerikalna stranka napisala na svoj or ograni. Kmahi po kterikalnem debaklu dne 28. novembra 1920. ie jel v Ljubljani izhajati »Avtonomist«, organ, kl !e nod krinko borbe za avtoTiomno Slovenijo započel odkrito defetlstično akcffo 1 protf ujedinjeni naši fujcoslovcnski državi. Stara rimska pravnjška teza sicer pravi, »da je mati vedno znana in gotova, oč© pa negotovc v tem slučaiu pa se je zgodilo, da smo pač vedeli za »Avtonomistovegac očeta — Prepeluha. ni pa nam bila znana njegova mati. Dasi se je mnogo ugibalo, kdo je prav zaorav dal živlienje temu detetu in kdo ga hrani, vendar se do zadnjega ni dala odgrniti koprena, ki ie zakrrvala »Avtotiomistovo« rojstvo z nenro-dorno tajnostjo. Ta koprena se Je v zadnjem času jela oolagoma enfleri-vati. Danes vemo. da ne stoli za »Avtonomistom« nihče drugi, kakor klerikalna stranka. Zasluga, da se ie I to ugotovilo, pripada klerikalni I »Straži« v Mariboru, ki je nedavno teea razkrila, đa je urednik »Avtano-mista« Petrič obenem tuđi član »Slo-venčeve« redakcije. S tem te pove-dano vse in nihče ne bo v?č v dvo-mih, čigavo politiko đela Prepeluhov »Avto^prafst«. Sfcer na se zdi, da se »Avtrmomistu« samemu ne zdi več potrebno, đa bi zastiral in zakriva! krvne zvezt, ki ga družilo z javnim organom fn klerikalno stranko samo. Eato priohčute v radnji SteviTki do-cela ne?**iir?no nofr*. kl bi r>rav lahko **a!a trdi v »Slovencu». Nntica se glas!: >V Pelo^odski ž!mnfjf ie grrsko snor^dansko sofnee scedflo vse centraliste. Ortr*!!«*^?* ?KS ima samo ene^ra ^rlstaša« dočin? fma avton om istina SLS 112 rednfb CTa-nov in so vsi ostali farani nieni so-mišljenfici. Kh ie več'na? Poraženi centrpifzem si naj zapoie *HT*era me« ob odprtem grobu ... * dočim je veliko nr?dobila SLS na svojem v^livr? med ljudstvom in ćelo med njenlmi nasr^rotn'kf. SLS nozfvanro. da še nadalje vstraja na braniku naših ver-skih in kulturnih rravic.« Kaj hočete še vee° Al? se h^^n tWro inteli^en-tom, ki so se dali »Avtonomistu« spelfati na led, sedaj odprle oči. da bodo videli. v katerf tabor sta Uh ha-tela odvesti Prepeluh in njegov od klerikalne stranke hranjeni in vzdr-ževani »Avtonomist« ? — Kaj se prinravlfa na Korošktm? Dobili fnw to-1«* z^nimivo pi?nid: >Prav-kar sem c~if.il med dnevni mi novieaTni I notieo: >Kaj se pripravlja na Koro- I Škem?« Prepričan •sera. da je na tej vesti precej retnice. Bil eem sedaj 5 ted-*iov t&m v Resniku pri Bofovljah in sem vsak dan imel priliko plivati, da Fe nekaS pripravlja. Raztrošena je bila vest, da nameravajjo Vernemri or^an!birani v »Or#ešu< napasti delavc© (■soci-jjaliste) z orož.iem. Delavci T>a srro^©, da bodo ker nimajo dmgega orožjla 5im od-dndo >Orgegch-ovcic prvi etrel, načeli T>ožigati hiš<*. Ve^krat sem »liSal, da bb-atoji nevaniost, da bo prišlo do kakega apopada z orožjem med Vs^ncmci (Or^esrh) in socijalisti. Socijalisti eo u^otovili, da nosijo >Orgeschovci<, da drug đTiwn&.£?R spoznajo, športne klobuke t krivci in to bo resnica k©* sem opazil tak« klobukft na moje "zaSndenje tuđi pri Ptflreigih NtTncih. Na etrelišču v Borov!}ah in^ajo (Ora^eschovri) vsa-ko nedeHo »trelne vaje, kar socijaliste zelo v*n«rtirT[«. %?»to pravico: >Takv>I© nas T>oitv.< ko f^liSijo pokanje T>u§k. Socijalisti pa iiflajo na pol 1« v bliiini Bo-rovelj sestanke, posv^tovanja in telo-vadne vaje. Da eo >OrgeschovcU obo-rozeni do rob, je «i«mrno.< Dopisnik na-T»ia r.nrf^He zanimive podrobnosti, ki nišo za javnotst. p.iiS pa IkkIo nemara 35a-nimal^ neše vojašk© oblasti. Zato izto- — Krave se sraeielo. Na našo ugotovitev, da so škofje po prevratu zahtevali v naše cerkve uvedbo slovenskega bogoslužja, da pa so dobili iz Rima dolg nos. pravi »Slovence« docela resno: »Siovaji-sko boKOSlulJe se ni avedlo ne morila radi odpora Rima« marveč ker so škoOe sami vsled nuoolaženla ljudstva to misel tokrat opusttU.€ Tejnu ne toliko naivnemu, kakor bedaste* mu odgovoru, se morajo šc krave smejati, priobčujemo pa era ad per-petuam rei mempriam. ako bodo klerikalci morda kasneie skušali zago-varjati jugoslovenske cerkvene dostojanstvenike, kadar se iim bo očitalo, da nišo storili svoje dolžnosti glede slovenskega bogoslužja. Kon-statujemo. da »Slovenec« z vso apo-diktičnostjo zatrjuje. da Rim nfrna ntčesar proti sfovanskemu bosrosluž-iu, da pa so seđaj škoHe tistl. ki na-sprotuiejo temu stoletnemu postulatu vseh slovansklh katoličkih narodov. Et meminlsse hi vat! — Zaconetna afera. Kakor smo ie za-beležili. so se vršile v klerikalnem društvu »Dobrodetnost«, kl sta ga vodila duhovni svetnik Janez Kalan in Župnik s Homca, Merkun, velike nerednosti Janes Kalan je bil primoran odstopiti in škofihki ordinarijat ]e imenoval za koml^arla, kl na) napravi red v društvu, kanonika šiško. Po Ljubljani se govori, da so Izginile velike svote denaria, kl so bile namenjene v dobrodelne svrhe. Ka] 9e na teh vesteh resnice? Opetovano smo že pozvali klerl- . kalne liste, da nam pojasne to zagonetno afero, toda »Slovenec« fn »Novi čas« z »Avtonomtstom« vred moTČita kakor jbtod. Stvar postala vedno bol! sumljiva in treba li bo posvetiti nafveCJo pozornost. + Mihael Verat. V Mar?Horu jd v ter^k umri £. Mfhnel Nera-t. Sol. ravnate*^ v tx>1c.. dolg^letni i7fl^j«tpli m urednik pedsero^k© revija >Fr»TK»rnik<. Pokojnik je bil eden najodHSnHSJh n«-5ih r»edft4E?bfirov in iohiikov. U?tanovil Je >PopottiikaBra-nibor«. Prei? vojno j© bilo v LfJTibliani Iustanovljieno narođno-obranibno druSt\ro >Braniborc kot ptrotiutež T>roti x>ogTtb-Mmu delovanjn >Slidmark^<. Pm jtd drnfitv© privelo s svojim dolovanj^ra. je izbruhnila vojna. Med vtojno je Wlo vpa-teo društveno delovanfc nemo^oče. Po pravratu 90 se ustanovile druge organizacije, ki ■so si nadele iste cilje, kl jih j1© zasldd*ovel »Branibor<. Zato je postalo draStvo ©dvieč V torek se je vrli! obftii rbor te^ra društv«. na knte-rem je bilo sklenjeno, da «e »Brani-borc razdroži in da «e r pmislu pravil izroči vse drugtveno |mert^ >Družbi Sv. Cirila in Metoda.« Likvidacija je bila poverjenA gp. vlad. svetnikri Andreju Senekovifcu, inaj. Ješku Ma6kovŠku in R. Pus*oslem$1ai. — Na renlni gimnaziji v LitiMJRni f& imenbvan sa profesona p. Friderik Juvan?.ic. bivši nnravnik Narodneg« plier7nlig?a v LluMiani. — Socializem. Se?to javno predavanje Zvonimir^a Bernota, elavnega urednika >Napr«*$Mf*etnesra doma< v Tjjubljrmi. Za^etek to^-no ob 20.. konec najpozn^'e ob 22. — Peđcži v T. vrsti po 5 Din, v IT. do VI. vT3ti po 2 Din, v VII. do X. vreti po 1 Din. RtejiSga. ?>0 rmr. — NaduMielfslco mesto na okotim? goli ▼ CelJo. Iz Celja nam piSelo: V zadnji seji viS. gol. sveta Je bilo že četrtfč na dnev-nem redu imenovanje nadnCftelJa na eeflski okoliSki goli. Zopet se }e odložilo % ute-meljitvijo, da mora okr. SolskI svet ternru prediojj izpopolnitL Mesto Je vafrantno že od Oradfgnikove smrti. Vsa celjska favn^st se upravfCeno straža nad tem aivlačeva-nfem Imenovanja, ker irp\ pri temu avto-riteta vIRfe oblast! m Sola ne more pri« do normalnih in urejenfn rarmer. Na to me«to spada izboren Solnik bre* offirt na osebne amWđ!e In rtnte protekefle, ker se be m*v ral ne^af tet nopolnoma posvetftl tako va?-nemti IJitđ^koSolskeTmi vpraganfu celjske okolice. — Lfa*3fc4> vseoSff^Sče ▼ Cclfii. Radi f. m?^ ?ft pređavaftfe z?đnji ponedef'e^c odpadlo. PrihodnJi ted«n, dne A. t. m. nb ?n. Ttrrfava *r. ?>ravait!e nf^ta oraKl-fiTCfvii v O!!if. N^rođnn «^cf«lrr» itlrauVi ^rkorl^S^ o*tvttfno krfvfco. M «e Je zso*Wa ^r^avnirn slupam s t^m, da so se ms»ksf-"»frali Tv^^vi pi*p'^rr»W, na «r»v drmacro-SM n^čff. Tildi v C&llu J* !*kl!c?»'n v t*>"«lc. I rfr»e ?. ?. tn. nrotestno rbore*van?e. na Ica- I terem ?e «drllr»t narod«? fMVKfan^c ^^flndt-*** r*o v«?n tfRfK. M <*o <9'<^1ef w»^*f^ <♦*>-rit. da se fe Rtnofn« |>f>lo*?if ftvr-'h vwt-i^ncftv vffat nelrofltro *bolila1. Of^^frif !ma d»fiw v»cn^v«:ođ venm po^^j^nfstvo. — rTrf*« **vP**n % trt* »•» obisVnb v iorek mrć 17. \v 1^. !H*n, Ccl!» tn "^ol^o. Neprestani nalivf f'držtif^'o d^lo n?» po-Ifn fn nh>Tafr twđ» «T*^ sadno Ictlno. Tem-prratttra '• relo rf-V». tmmočnik! v Cello. Osrednia sveca Vrnta* I «o Ljubljana - Celje od dne 7. m a ja nič več pri postaJaliSču pri »Belem volu« v Cellu, temveč pri hotelu »Pri Zamorcu« (Skober-ne). Vožnjo v mesto smo morali ustaviti radi prenzke pasaže v Oo^poski ulici. — Knleserjenje po državni cesti L?ub-Uana - Ježića. Opozarja se, da Je glasom raz?1a^a x dne 17. avRU.^ta 1021.. 5t. 25973 «a kr^lfsarjenje po dr?avni ce«?ti Lltibliana-Jcžica in nara! dovoljen Ie levi banket državne ce^te in plasom rarsrlasa 1 dne 17. septembra 102?, $t. 28.643 za vožnjo z roč-v\vc^ vori^kr 1« dfsri banket te ceste v obrh sir^i^h rrf^Tfrno od vidika LliibUa-na - Jc^'ca. Presfonk! t*»«ra ra7riTn tM*» zdrarntve-no fftf'tl^tPvO 't* rr&rto T^ublii-ror rtororMf»ni 17, od t^ mo^Vi 4. žAn-fke 13, rrrrtvoroioni 3. TTmrli 26. nd tph mORlri 15, ž^nsTrib I1, doir^Mriov 13. tuj-c**v 13. v zftvodih 1R. F^rtni rrroki: ^ivlien^ka plnbopt 2. irtika 8, T»lJu?T?1f!a lt ekrlatVa 1, za-^tnirlion^ ran« 1. &n\-pe *-?>legijive bolesni 2. srčr«a bina 1. rak ?. f?ru?n naravni vrroki S. *»rr>rrne rb- škodb© 1. __Na-7nani<*ne nfilezljive bo- lezni: dr»vir?i 2, sirrlatlen 2. trahom 3. — Mestna zastavifatafca Ima toroe-sečno dražbo septembra 1921. zastavljenlh predmetov dne 11. maja pr>poldne. — Smrt CTcšfccg* Travnika. Tz Gradca n?m Javl.iafo: Dnres ponoči Je ruka! umri fsef-rf5ra^T»n' jarrf>551ce re5evafne porf P!*d!i ?e ?1a v torek IzJrtraj v Salo. Pri hrvteTtj -Perrai?« Je na-đel nanio kr-s !e«n. Vf Je Ti?r»l Tiekemti d*-lavcu pr! por»r^vlinn|u strehe iz rok. Po-lenn Jo je zadelo naravr^st na srlavo i" J« đoblta izfVn po^kodbo. Prepelfali so !o v if^bljarsVo bolrie^. — Nesreća pri požaru. V ponedeljek popoldne Ie izbrulinil v Šupi posestnika Frana Suhađolca v Podsmrcki hud ogenj, IM Je rniičil vso §upo. Na do sedaj nepo-jasnjen način pa Je nriSel med egenj nje-KOV 31ctnl slnček Stanko in dobil težke opekline po obrazu in r:bch rokah. Prepe-IJalf so jra v bolnico, kjer Je pa včeraj vsled zsadobtjenih opekfin umri. — Nesre£a in nezgode. Konii so m splaSili kuharici Mariji Novak radi mlmo-drvečeza avtcmobila. Pri tem je padla pod voz in si zlomlla desno nogo. — Delavca Antona Jeriho Je pograbil stroj za levo roko ter mu zmečkal dva prsta. — Tvan Snšelj, za vi raj Južne železnice Je padel z vlaka, ko je ta privozi! na križiSče. Sre5a pa je bila, da ni pad cl pod vlak. Zadobil je Ie lahko poSkodbe. — Razne tntvlne. Na trmi )e bila Josi-pini Cernigoj iz žepa ukradena denarnica z 380 K. — NTcži 5krbec pa prazna pom-padura, vredna 50 K. — Ivanu Klobnčarju, dflavcn v tovarnj kleia ie nekdo ođpeljal 3000 K vreden vozfček. — iz tovomega vora na kolodvora |e izj^inflo 5S metrov rjave kotenine. — Nekemn delavca v ku-rilnici Južne železnice je bila lzmaknfena denarnlca z 200 K. — Dva mUljoTij« lrron na«rra*te __ n#ro?ltih »«v*^a! obliuMja neka rhinai-f^kn tvrcPra onemii, ki izeledi ukradeni avtomobil. __ OiMMBorilo! Fnnovno ?f» n^1. Poliriia br> n'A^to-pila zrelo stro-«ro in bo^o z^s^^en.i trgtorvci ob^utno kazno va ni. __ Senf*}! vn ye!esnir«]i! Tereriii FamovS is SfiicVn^^vr vH Mariboru j# bila med vožrio Karlovu«—Ljubljana ukradena ienamicn a 2fK) K in neka] drn«Tih vredno^ti. — Trpovcu Koeta nika do "*f^ril«ora. ukradenih 3080 K. — Corri««DTSn« n«d*Mr Ht*j v predz^d-nii VT«!tW 2. kMon© >odb«*aJa< naime«to >nbV*^la<. V % Voloni ?a 19. vr*ta plašiti: ...>r>r>dn tuđi taki sramotni in-ciit^nti n«no«roči.c V 1. vrati 5. kolone od zgoTaj !** Mts-ti: >r* procvit nale Ijub-i^n^ cfor^ovin^ < a v rnflnj^m utavkn-1 >kv»n~rr nemiru, za vselej konec onih netođe... NA* ODLOtEN ODGOVOR CK FRINII. _ PIIOTKST PROTI ITALMAN, SKIM LA2E.M U HRVATSKI VLADI. __ St. Margherita, 4. maja. (lzv.j • Naša delegacija je dane* poslala Ciee-rinu cdJočcn odgovor na njegove orit-ke glede zatiraup. llrvatov, Mace don- cev in Crno^orrc v. l).)r-utm J<* orp.vila estor pri>tc-i proti itaKjriufl^ai la^em o hrvatski vladi. rfiinisfrskl sul*. ODOBRFN1E RAZNIH KREDITOV.— PO.MOC NA§!M INTERMR \N-CLiVt V RUSUL — GR3 KRALJEVINE SHS. — ANULEžKA POSO- J1LNA 1 ONVHJA. — Beo2ra4 4. maja. (Izv.) Sc:a ministrskeKa sveta je včeraj trajala cd 17. do 18.30. V razpnvi so bila razna tekoča vpra^anja. iMinistrstvu prosvete ic bil odobren kredit za zsrradbo žonsire ^ininnzije v Berjrra-du. Dalle ie mlirstrski «vct odovril kredit za ooraoč intcrn^rrilm našim državljanom v Rur"i. — Mini-strstvu saobračnja ic bil odobren kredit za transiranje pro^e Bihać-Zrmania in ie bil rr.inister sa^braCaja poob!aš!en, da da v popravilo već lokomotiv in želcznišlcih vozov v delavnicah v Brodu in Smederevu. — Ministrstvu vojne in rromarice ie dan večji kredit za izvršitev jrotovih prediyiprav povodom svečanosti kraljeve poroke. Of'cJricm tf^ dnvo- lien kredit za nabavo paradne uniforme. — Sprejet ic bil nacrt grba kraljevine Srbov. Hrvatov in Slcv vencev, kakor to doioča člen 2. vi-dovdanske ustave. — B^o;rrad, 4. maja. (Izv.) Mi-nistrskemu svetu ie bila predložena tuđi ronndba analeškega bančr-esa l-ronzorclja criede najetja posojila v Londonu. An^cške banke r-onujrio 25 ni'Hioncv funtov šterlinsfov. *Mi-n7«;!-^1'! svrt o tei prn^dbi ni rnz-pravi'r.I. Tucji ni rn včera^nf« scii raz7>rav!fal o aincri^^i roso?ilnl po-nnd^i. k^r pri:nknie v krntkem Povratka firnnčne^a ministra dr. Ku-manudiia iz Oenovc. f'nančni mini-ster dr. Kum.^.nudi priđe jutri v Bco-jrrnd. 2ELCZNISKI PROMET LJUTOMER-SPILJE. — Oradee, 4. maja. (Izv.) Z nrirom na včeraJSnjo interpelacijo nekaterih po^hn-cev v dunajskeu parlamentu radi ukinje-nja obmejne^a prometa Ljutomcr - Spilje ugrotavlja podružnica Korespondenčnc^a urada, da ta promet v zadnjem času ni bil nikdar ukinjen, oziroma pretrgan. (Mi smo to že zdavna ugotovnli. Uredništvo.) ŽITA ZAPUSTILA MADEIRO. — Madrid, 4. aprila. (Izv.) Po pnro-čllu iz Lisbone, Je Žita s svojo rodb:no odpntovala iz Funchala in piispela v Lis-bono. Borzna poročila. — Curih, 4. maja. (Tzv.) Pred>>or7a Zagreb 1.8375, Berlin 1.7575, Pra-a 10.—, Milan 27.55, Dunaj O.0o25. Budimpešta 0.G675 Londoa 22.% Pariz 47.30. Newyork 5.17. — Zagreb. 4. maja. (Izv.) Zaklju- ^ek. Devize-. Curih___—t 13.50, (1250,— 13___), Pariz 6___♦ 6.10, (6.10. 6.12) London 295.— 300.— (290.—, 305.—), Berlin 24___, 24.50 (24___. 25___), Du- rw*$ 0.80, 0.84, (0.8K, 0.875), Pratra 180 — 136.50. (150.— 137.50) Trst 3.JV*. ^.70. (3.50, 3.67), Newyork —.—, 8.95. (ček), (_____67___), Budimpešta S.95 9.— (9.25, 9.50), Valute: dolar 67.—,* 67.50, (69.25, 67___), če*ka krona —.—. l°>0.— — Curili, 3. mala (Direktno ob 17.35). Zrk 5.1R2fi. — Tr«*, 3. maja (Oddano ob 1^20). Beoarrad 2^.20. Berlin 6.30. Pra?« 3^.55, Lrmdon 83.40 Curih 361.50 Pariz 172.50. Newyork 18.70. Milan. 3 .mai*. Tntreh ^.V>. Berlin 6.TA Praga 36>O. Pn.riz 172.90. T,on- I don 83.65, Newyork 18.50 Curih 365.— __Prara, 3. moja. (Oddano oh 15.) Beograd 72.25 Berlin 17.72 Vilan 274.1__T.ondon 20S.SS7. Curih " 1000.—. P«rjz 471.—, Ne^vork 51.^0, Dunaj 65___. __ Dnnaj. S. m«j^. Devir«: 7^?rcb 2847.— 2853.—, Praga 15990___, 1W>10,— Curih 15^875.—. 15912">___. Valuto: "nin^rji 1137S___, 113S1___č*l. kron© l"or>5 —, 150^.—. __ r>onsj, 3. mnja. Tečaii dunjijisVe efektne horze. Jul i MM 5O1OA—. Cr^U 75fi0.—. Sor. žoleznice 40?000.___ Drž. *M«zni.-a 111200__, Almnk? 7^'^o.—m Kranjska industrii^kn dru^h? r.7000.—[ Skoda 72100___, TrbbveljskA 33000.—. — Ljubljanski Sokol prirr 7i r pp-đeljo 7. maja pt)ldne\Tii pesizlet rfz Do brovo na Podutik. Odhod tofr.o ob 1. ^op. i7rprod Narodnoga doma. Oblrka civiir-a. Clani in sirnice odzovite «© čim števil-n'eje. — Zdravo! — Spko'^ko jrlcdali§^© v Radovijiri uprizori v ned^ljo. dne 7. t. m. oh treh poncldne F. Govekarjevo igro >Grun-tarjic. __SokoO U. ©Mavli«. da se vr?i to- lovadba posameznih oddolkov po ?^ode-fem urniku: člani ob torkih, četrtkih in eohotnh od pol 9. do 10. na realki: gfcv-rej§a vrsta ob pon^pljkih in prtkih od po 7. do pol 8. na realki; Članice oh po-ntnleljkih in petkih od 8. do pol 10. n* realki; nx)ški naraštaj ob torkih. Cetrt-kih in ^obotah od pol 7. do tričetrt pa R. na realki; roopka d'eca ob torkih. c etrtkih In »obotah od pol 6. do pol 7. nn. ror"'J; i«naki nara&ča] ob ponedeljkih in petkih l od G. tlo 7. in rn-Vtrt na Prulah; žen.-ka d-?ca ob predah in petkih od 5. do 6. na Prulnh. — Korf§ka Bela — Javrrnik. Tukaf-Snfe sokolsko društvo razvije dne 2S. rrnja \of*turno< iz D-diir krartota; b) Glnsoiiriow: »Seh^r^^i \r. Suito op. £.■>. .^.) Schuhert: Kvartot v D-molu (Smrt in dovoika): Alle^ro. Andnnt^ 000 moto. Sch**rzo. Allocro mol to. Prosto. Konr*>rt se vr.-i v dvorani Fithfi-rmoni6-n-^ družbe. Vftopnir*© pc v prcdprodajl od r^tka 5. t m. dalje v piearni Gla»b^-ne Matice. — V.ija, ork(».tralnofira dm^tvrn Olirtene Mfitifv fo ta t*«!«^ no vtM v rHrt*?k 4. t. m., teinveć v pct«ik 5. t. m. \ si člani r.ni ?e jt> rrotovo u^oložn ker pp prione? rodroben studij 2» koncert, kl bo S2. t m. __ Slovensko Kdra\-ni>ko di*uštvo ▼ Ljul>ljani . V petek 5. t. m. ob pol C. popoldne fo vr5i sostanek n vahlicni. Po čT^nih in starc5;ra!i \-pc'1'»nf go-tie d brod^rli. (Wd na^proti I. dr-žnvne ffimmrVte.) O'Jhor. Pr?d o^lc^^nTn. mrre v?rkdc v^fk1* r-in opažati knko rc Ir^'c tn mln'še f^fVrfa, v^o se n^orablii le» Vrrr!?r:Li Fc-Vrn /c C-cz ?5 let priljub licTi^ in pri7P?f« sre^stvn za li*r»os to: Fcll^rov^. ^rir=?>« prnv^^. za lice Fc'icrova -^KI«"^^ Triochina rom:u da za rc*+ l«s (2 \o~~-*1"" t.p vr?fj tc-1? ^^"Td s!r?t"ri ^ ro^t^inrv ^n kron) Fcllcrnvo ^Hls2<--*!?1i?iro mi^čro mi lo, n«Tbo!iše »milo lcnot^« 4 Vo^ Feller.'Sti'blca donja Elsatr* si 23^ Hrvatsko pom CtlavvA urednik: Rasto PnstoslemSck. Odgovorni urednik: Ivan PodriaU HODansce Fmiiii [iiniii zdrawi protin • revirss • is!>^sSfc% Že v rtoinem sezijs em obratu. Izborne brzojavne zvp/e. THERMIA PALAt'E kapaliSM hotel, zgrajen nad vrclci GRAND HOTEL ROYAL vzdraviiske-n psrku. Gose iz SHS dobe v izenafenje v*lnte precejšen no pust cen. PoJ*^1"** o domaćem zdravljenu z orig. zdravMno lnževino .Pi.Q-.j3." daie Tf«>-:st O.-fl-CE, Ljubljana, M»klo5čeva cesta 6. in zdiav. ra.n. Piiy.in. Dalje Međunarodna banka d.d. Z^reb, Rikolićcva ul. 7n ki preikrbuje tuđi dinama naUiUa, £ekc ta krcdiUu pisma. -*0*1 stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 5. maja 1922. Itev. 102. Kili [olttl Josip ViteR, mm Krekov trg Itev. 8. m Glavno lastopstvo I Prva ftoftko doln. družbo „ORIM" I prej A« Marintr I Kralovl Vlnohrady. I laietdo LEOn ROHEn ■—M- Berlin H. 0.18. EilsabethstrasK 28 - 29. >c TtltL RBnlgitadi 1972. >: >: Tdgr. molrariMa. « Ifrši sledeCe posle: Eksportni oddelek nabavlja vse predmete iz Nemčije. Importnl oddelek p! a čira vse domače proizvode na tukajSnjem trgu. Tehnienl oddelek vrši projektovanje vseh vrst Industrijskih podjetij. Nabavlja stroje in aparate vseh vrst, kakor novih tako tuđi rabi enih, gradbe-nega, elektrotehničnega in ostalrga materijala izpod tvorniSk>h ccn. Ekspeditni oddelek odpravlja blago z direktnlmi vagoni po najpovolj-(ne[21 tarifi. Industrijalcem fn vojnim oSkodovancem, ki Jma;o pripojeno pravico do repa-raci], daje o takih poslih vsa obvcstili in usluge. Q0" Vtakemu trgovcu, kl prlde v Nemčljo, "V0 se prlporoča v njegovo lastno koristi da ob.šče naso firmo. . 3149 Ulzlflte, knoerte In plsemsltl papir s firmo ba-bor osahoorstne drage tiskooine Izorfnle točno NARODNA TISKARNA HaroOla sprelema tuđi „narodna hnJIganuT. i [ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jav- I ljamo tužno vest, da je gospod M. J. Nerat I šolski ravnatelj v pok., častiti ćlan „Saveza", ča* i otnl občan občine Karćevlna pri Maribora l.t.d., v torek, dne 2. maja 1922. ob Vi 20. po kratki bole-zni v 78. letu svoje starosti za vedno v Gospodu zaspal. I Pogreb se bo vršil v petek ob 7215. iz mrtvašnice ! mestnega pokopališča na Podbrežju. Sv. masa zadušnice se bo darovala dne 6. maja Ob Vi 9. v frančiškanski cerkvi. V Mariboru, dne 2. maja 1922. Karei, stavb. tehnik, Anton, učitelj, Marko, trgove«, Mlr-i ko, operni pevec Jože, treovec. sinovi; —- Olga, hfl; — i Ana Morat roj. Mečko, Angela Nerat roj. Farćnlk, Ana Nerat, roj. OJiedniajei*, MaFenka roj. Novak, Lotka Neratova roj. Jenko, sinahe; — B ralja, sestro, vnukl, | vnukinjo, noČaki, nočakinje. Zahvala. j 2a obile izraze iskrenega sožalja, ki so nam doSli J povodom smrti našega iskreno ljubljenega gospoda | FiiKitonu | se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo. ! Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhov&čini, j pevcem pod vodstvom notarja gosp. Sinka za gan-ljive žalostinke, dalje vsem onim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so tako mnogobrojno spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti in poklonili krasno cvetje. Vellhe Laiče, dne 3. maja 1922. Žalufočl rodbini Grebene In Hraika« j Zahvala. Za vse dokaze sočutja in sožalja ob prebridki izgubi naše srčnoljubljene in nepozabne mame, gospe Hitni Srni roj. IMš I ter za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti, j j in za poklonjeno krasno cvetje izrekamo našo najto-I plejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastitemu gosp. p. Placidu za njegove tolažbe polne obiske med bo- ; leznijo. ! Moste pri Ljubljani, dne 3. maja 1922. Globoko lahjoia reifeiia Sni Ženitna ponudba! VHetrgovee in pooe&tnlk lite dražico od 18 do 72 lef a nekaj premolenjem. Samo rttns ponudbe • sliko pod .Dnilica 3160* sa apcavo Slov. Naroda. Tajnoit častna radeva. 3160 Prodam S sulasMli topili pao«, pristala boroardincev. — Domlo Ivan, Lan-cov© pri RadovljlcL 3163 Prodalo se za 2 okni eltg., popolnoma nova ia> sjrlnjaUi (hatlatttore) ter nekaj drugih novih stvsrl Na ogled: Broej 3, II, 2. vrata desno, od 12.—2. in od 5.-7. rvečer. 3161 KiiUmdii-pafljL Ve§£ dvostsvnega knjigovodstva, «to> venskega in nemikega jezika popolno-rna, tamec in ne nad 40 let — Prosto meblovano stanovanje s kurjavo in sve-čavo. — Ponadbe z zahtevkt ter pre piši spričeval |e rolllisti na upravi« toljotvo knoijllt volopooootev v Konjleah. 3.55 gospodična lAoo ttanovanje s hrano ali brei nje pri boljsl rodbini. Ponadbe pod »Čednost 3144* na upravo Slov. Nar. 3144 Moveoa iia dobavi večjo množino promptno tvrdka St. Praznik, Coljo. 3159 Ceno se proda popolnoma novo pohištvo za sobo samico, iz hrastovega lesa. Ogleda se na Vrtači 3, prHičje prva vrata, vhod Iz Bleiweisove ceste 3 in 5. Kupi se dobro obranjen otroškt športni voziček Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3141 Balila Mm (mojsjalftioa)- Za izvrSctanje podcijene koncesije v Mariboru se iSCe slnsaaibailfc s po- rebnim kopitalom. Ponudbe pod .Dm-fsbnik* na An. zavod Drago Bet«i]ak A drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3143 Proda oo dobro obranjeno Samsko kolo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3137 J(a()zornica k 3 defleoma (9 i«tnim) se i&če za na Bled. Naslov pove npravniStvo Soven- skega Naroda. 3136 Naprodaj topo s«flile) poaeatvo nm okrajal cesti pri Msribora. Cana 400.000 kroti. Ka« Zorfco v Zorkoveu 66, polu Maribor. 3151 Proda se resast foxtors4or. Naslov pove upr. Slov. Naroda.__________________3135 Zciss-triCvCr 6 X in dobra vIoIIns •• »roaa. — Naslov pove uprava SI. Naroda. 3154 Lopo posestro 13 ora'ov na prodaj; leži pri Ort«ncku blizu fame eerkve tat Sol«, 6 oralov lep. gozd za sekanje, 7 oralov ajiv, travnike sidnl vrt hiša tilevl Ud Naslov pove Karol Brosstlkf Celje, Dolgo polje 1. Orailc v lepem mettecu Slovenije« $ sadnfan vrtom, s pohiStvom ali brez njega, te proda. Dobava drv je od meSčanske korporacije zasigurana. Vpraša se pod „LetoviSCe" na Anončni zav. Drago Beteljak A drugt Ljubljana, Sodna ul. 5. Prvovrstno brivsko in naleti? lils kolonjsko vodo, kremo za kožo, puder, šminke; nadalje mrežice za lase enostavne in dvojne ter vse potrebičine za maskiranje priporoča PirtiHiiiJ „Strasti" Prodajalka pridna In poltena, laralbana v delikatesni itrolri, i večletno prakso, m Uoo ■a LJsjblJano. Ponadb« pod .Poitena 3146* na upravo Slov. Naroda. 3146 Gospodlina driavna nradnica, imoina slovenski ne in semlfine, deloma srbohrvaičine. stro-jeptaja In stenogrefije, Uče privatne shižbe. Gre, da sa zadostno vpelje v stnibovanje, nekaj časa za popoldantke ure brezpla^no. Ponudbe prosi pod .Praksa/3150" na uprav. Slov. Naroda. Hoprodo] motorno kolo nova pnevmatika, 2*/4 HP C*na 2500 D, nov plaalnl atroj 9Adlariv prej-v ino blago. Naslov pove uprava Slov Naroda. 3\ss J eno jraflnlo. Perfektno nerniko stenograf i nio, zmožno sloveničine ali brvaSčinr, vcičo hitromu »Tfttptiiu, sprejm« mlinsko aoeV Jetje. Ponudbe z lahtevo pta e \n ooi-som dotedanjega službovanja pod ,Per frktna 3162« na upravo Si. Nar. 3162 Jrtircn samce la&a mesečno, meblovano ali nemeMo-vano sobo. v mestu alt predmestju. Ponudbe pod »Soba 30b0€ na upravo Slov. Naroda. 3080 Spreime se Izurjena prodajalka w papirni •trokl. Ponudbe pod .Vecitas 30^* na upravo Slov. Naroda, 3096 Iooobno aanoaljlvogaf roanega ponotnega čuvaja za skorajšnjl na stop. Samo reflcktsnti & prvovTj»tnimi spriČevatl in referencem naj se nudl|o z navedbo zahttvane plače Zolezarfil Isluta na Muti ob Dravi. 3072 Proda se komplet«, dobro ohnn cn foto«r. aparat 9 X 12, dopp. enastgmat. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 3139 Uradni'a Išco za tako] sebo s hrano. Naslov pove uprava Mov. Naroda. 8096 Proda se hiša v itođentovshl nllcl 9. Gospodinjo va}etio vsega jroepodin)srva iiče na Ae-feli ilveč gospod s tremi lolo obisknjo-čini otrooL — Naslov v upravn. Slov. Naroda in tuđi ponadbe naj se tja poštjejo pod .Gospodinja.'3132* M. Moral, koraapondenco alf debato, avent tuđi franeoićino, bi podučeval v zgodnjih večem'h orah mi domu. PonuđSe pod .Stenograf/3122* na upravo tega lista. Tnjovstl Silnik 19 let star, Želi plemeniti mesto v manufakturno ali ovent mesa no trgovino. Nastop lahko tako). Ponudbe pod .V. T. 3148" na upravo SI. Naroda. 3148 Pozor! Pozor! Dežnike popravlja na]ccn«je in najrtitrcjc Anton Pavlini Straoska pot 17, Ljubljafia. 30>5 Šiiiilriii na kaklnem dvoriSčii oo Ifteo proti posebni pogodbi. Ponudbe pod .Delav-nica/3121" na upravo Usta. FrostOTOlJna lovna dražba rohfltva. obleke itd se bo vršila na dan 0- sna|a 1 U ob 9. uri dopoldan pri g. F. Dofcroekf Pot v Ružno dolino it. 28, vila Pire 3140 Slike z naše* rivijere. SpftsaJ Ivan PodrUi. Cena 3 dlnarje. Dobiva se v „Narodni kn)l-flarnP* In drugod Prošla ao oono popolnoma nova :: krožilnica :: ca kleparje ali kljuoavnlčiirje v Ljubljani, Jeranova ulica 5. Klavir dobro obranjen se proda za 4000 Din. Na ogled od 6 — »>3 8 ure, SlomSkova ul. 4/11. »evo. 3069 "Trjovsc nDleleii" v pr ietnem in pn raetnem kraiu, 40 km od Ljubljane, hiizu železnične posta;e. stell osidati svojo Izvrs'no idoč.> trgovino z mešan.m b'tgom ter sta-novanj**«"!, < bitoječe iz 2 sob, kuhinje, v nnjfm proti prep'Htitvi enake^a d'u-žlnskt93 stanovanja v L'ubij.in'. Poncdbc pod .Resno in nitro 3123" na upravn Slov. Naroda. 312.1 se takoj odda. Naslov pove uprava Slov Narc-d*. ?H0 za salonski orkes'er setakoj sprej-nte. Naslov pove upravniživo S oven-s^e -a Naroda. . 092 %*yzz%k\,L* ^^k^|9liSs\ se vfame k bcljSi rodbini r.i stanovcnle >n lirjro kot sostanovalec. Naslov pove upr.iv a Siov. N?rrda. 3112 na Blsdu je naprodaj. Nitančnc^ v notarski p sarni v Radovljicl. 3056 KoresponBentinja veSčs strojepfsjii in pisarn ških del, išče mesta. Upcrnbna tuđi pri knigovod-s'vu. N-stf p takoj. Ponudbe pod ,Vpo-jabna 3126' na upravo SI. Nar. 3126 posestva naprodaj: Krasna tp-aščina tez KO oralov zemlje Lcpa Rosp. posestva 6, 8, 10, 20, 2S 30 oraiov. Kmetijska rosestva lepa vinogradska posestva, postilnc, trgovine, hoteli, rolini. žage.fužma z veliko vodno tfiio hiše, vile i. t. d. Naslov: Karol Bresnik Celj«, Oolgo polje 1« Klavirje solidno in todM ter gre tuđi na delelo. rAlT-Sr« Pr.-'~£a i1«*1!«"« Hajvečja Izblra rffit B!eieds. liii. Dcnailt ln rolitivlc pri tvrdki h,£t i*. Ui)iMini M:stiu trg 10 jfcenitua ponudba! Mlad zasebni urađnik z akadems'^ nn-cbr-.-^o išče znanja z gospodično ali damo, t-idi z de^ V, ki je po* f)olnom3 ssmostojna gospo* dr.rica kak€c^ večjeqa posestva ali drugetta pedjetja. Kore-snonienco je nasloviti pod iitto ,,Urad-n:k 'Jj\$" na u ravo SI. Naroda. Ab^o lutna tajnost zaiamčena pod častjo 3048 ?8J|om|u|1 LUJiUiIJIiU za pisalne stroje „Torpedo* za vso Slovenijo ifičo glavno za-5top?tvo za državo SHS, ,,Ma-taaor", Zagreb, Ilica 5. 3058 iiiiji Andrijo Golu&ič, Zagreb ium M:UMmilW§M na mala! Poslotnica: juriilćeva ulica 5tev. 10. Telefon ittv. 20-16 |l« prodaja na vagone in na malo hrvatska beia nova in stara, dalma- IIIF||| tinska crna, IJutomerčan leta 1917 In 1921, ter \r. lastnega vinograda, V IIIU Odpremlja naravnost od nabavnega mesta po ze!o povoljnih cenah. Nsdalje se r>riporoća izvntna domaća tn leta stara sllvoviea, doma dvakrat Vehant. 3Q59 Proda geil 1. Voiomereo (Voltmannflugel). 2. Tbeodoltt. 3. Fivel^eiinstr. 4. Blsalno in pi^riae mlie, pišam, omare. 5. Betvlagion p. ?t. 6. CestrUisgalne trpallif. 7. Boohdruokturbinpn»pe, 8. laga za rezanje hlodov (Kopfsage.) 9. TifrMna 5/8 HP. 10. Pol]tka kov&talca« H. A«Icaaa okna. 12. Piloti r ka. 13. Đvigelo (Flaschcnzug). 14. Plataan-▼OSOTt za ozkot. žel. 15. Na kovalo (Ambo*). 16. Sod flW»tproof(1 17. Več ledenih vrat ld. Opeka zidna. 19. Aaoa vgašeno etc. VSE TAKOJ V|LJUB-LJANI! Vprašanja pod „KALANDERO* na An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. S. 1 Proda gel Trsovska h»a Braća Klein, totaliiav trg 3, Zagrebi t^lofo« latar. 16-74, prodaja cenć angieški sukanec Do Mo Co mavG£o Cumaste Soge. G u maste žoge. Rabilo na Slovenske eskomptns banke v Ljubljani, ki so bo vrsil dno 20. maja 1922 ob 11. prodpoldno v bacčnib prostorlh- DNEVNI RED; 1.) Odobritev vseh sklepov, storjenih na zboru delničarjev dne 23. marca 1922. 2.) Sklepanje o razdražbi in sočssno skiepanjc o združitvi Slovenske eskompine banke v Ljubljani s Trgovsko banko v Ljub ljani ter odobritev tozadevne pogodbe. 3.) Absolutorij upravnemu svetu in nadzor^tvu. 4.) Slučajnost*. Opomba: 1.) V smislu § 13 bančn*'h pravil se smejo ude* ležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili oscrn dni pred zborovanjem vsaj de^ct delnic: pri blagajni našega zavoda v Ljnb-ljani in njega podužnicah v Novem mestu, Rakeku in Slovenj-gradcu, p»i Trjjovski banki v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru, pri Hrvatski eskomptni banki ali pri Srpski banki v Zagrebu. 2.) Pri razpravt o razdružbi zavoda morajo v smislu § 22 bančnih pravil navzoči delničarji zastopati vsaj polovico vplaCanc glavnice in se morata dve tretjini oaJaniii glasov izreći za raz-družbo in fuzijo. V L|ubl>al, dne 3. maja 1922. __________________________Djragal svet Laitaina in tusk »Narodne ti*karne«% Za insoratni del odgovoren Valentin Kopitar,