ieto LXXHI st 34 P"»tn»na plačana t fotovlnl - O«« Piw»KebBki bat betafcll IZDAJA n HAROPHE PIONIRJE Preis • Cena L 2 Ureduištvo in uprava: Ljubljana Kopitarjova 6. Tolefon 23-61—23-6* Mesečna naročnina 32 Ur. — Cek rafi Ljubljana 10.050 za naročuin« ln 10.391 na inserato. Izključno za-etopetva za oglaRe lz Italijo lu inozemstva: UPI 8. A.. Milano. Rokopieov ne v r a č a ui o. 7966 Sowjetpanzer und 457 sowjetische Flugzeuge vernichtet Dic Materialverluste der Bolschevvisten in den erstcn vier Wochen der Riesenschlncht — Starke fcindlichc Angriffe zvvischen Bielitz und Ratibor aufgefangen — Erfolgreicher deutschcr Gegenangriff \vestlich Breslau — Englischer Durchbruch zvvischen Niederrliein und Mnus verhindert Truppen des Heeres nnd der Waffcn-SS, sovvie fliegende Vcrbiindc und FTak-artillerie der Luftvvaffe 7966 Pnnzcr, DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 12. Februar. — Das Obcrkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Ostlich des Plattensees und im Siidteil der S 1 o w a k e i scheiterten Einzelangritfe der Bolschevvisten. Zwischen Bielitz und Ratibor Tvurden starke. von Panzern nnd Schlachtflicgern uuterstiitztc feindliche Angrilfe in heftigen KSmpfen aulge-fangen. In Niederschlcsien nalim die Schlacht an Ausdchnung zu. West-lich Breslau vvarfen nnsere Truppen im Gegenangriff den nach Siidcn stos-snnden Feind bis in den Raum Kant lili ostenblut zuriick und verhinder-ten damit seino Vereinignng mit den aus dem Briickenkopf B r i o r nach Nordvvesten strebenden feindlichen Kriif-teu. Am Bober- Abschnitt sind niirdlich B u n z I a u und ostlich S a g a n heftige Kiimpfe im Gange. Zvvischen Fiirstenberg und dem Oder liruch hat sich bei harten, jedoch iirt-lich begrenzten Kiimpffcn die Lage nicht veriindert. Im Siidteil von P o m m c r n und \Vcstpreussen vvurden nordwest lich Deutsch-Krone und an der Front zvvisclien L a n d e c k und G r a u -den* Durchbruchsversuche starker so-vvjetiseher Krafte nach anltinglichem Gelandegevvinn vereitelt. Dic Verteidi-ger vnn von S c h n e i d e in ii h I und P o s c n stehen in schvveren Strassen-kiimpfen mit dein in das Innere der Festungen eingehrorhenen Gegner. Nach vvochenlangem heroisehem Kampf ist dit Besatzung von E I b i n g der Cbermachl des feindllchcn Ansturms erlcgcn. Ein Teil hat sich unter Mitnahme der Vcr-vvundeten zu den eigenen Linicn durch-gcschlagen. In O s t p r e u s s e n zerbrachen heftige Angriffe des Gegners gecen dic Abschnitte vop W o r m d i 11, P r e u s -siseli-Ejrlau nnd Zinten an den hartn&ckigen Widerstand unserer Divisionen, die 4fi Panzer nnd 47 Gcschutzn zerstorten. Im S a m 1 a n d wurden dic nordostiich Fischhaused eingeschlnsse-nen Teil« der sowje,tischcn 87. Garde sc' lendivision vernichtct. Schlacht- und Jagdflicgcr vcrnich-teten 39 Panzer, 12 Geschtitze und 257 motorisierte und bespannte Fahrzeuge 21 sovvjetische Flugzeuge vvurden zum Absturz gebraeht. In den bislierigen vier Wochcn der Wintcrschlacht im Osten vCrnichtcten Položaj na bojiščih vielc Ilunderte Geschfitze und mehr als 10 000 motorisierte und bespannte Fahrzeuge der Sovvjets. Ausserdem vvurden 457 feindliche Flugzeuge nbgcschos-sen oder um Boden zerstiirt. Die blutigen Verluste des Feindes sind ge-vvaltig. Zvvischen Niedcrrhein und M nas konnten die Englander nach erbitterten Kiimpfen zum Ostrand des Reichs-w a 1 d e s vorstossen. Der angestrebte Durchbruch blieb ihnen jedoch dank der Standhnftigkeit unserer Truppen vviedcrum versagt. Durch das Offncn der Rortnt-sperre vvurde das Riirtal weitcrhin ttberschvvemmt nnd der Feind dadurch gezvvungcn, seine Stellnngcn in ineh-reren Abschnitten am Flussufer zn raB-inen und seine Angriflsvorbcrcitungcn iinterbrechen. Im Abschnitt von P r ii m sind eigene Panzer zum Gegenangriff iibergegangen und haben den Feind aus das West-ufer des Prumflusses zuriickgevvorfcn. Die Stadt selbst vvurde bcficit. Siid-vvcstlicli davon wird um einzelne Ort-schaften in unseren \Vestbefcstigungcn gckampft. An der unteren Sauer, wo der Feind vor nllcm nn der Onrc-Miin-d u n g und bei F>htcrnach seine ort-lichcn Brtickenkiipfc versueht, vvurde in heftigen Kiiinpfen cin grosserer Er-folg des Feindes verhindert. In Mittelitalien vvarfen unsere Truppen, hervorragend von eigener Ar-tilleric unterstiitzt, beiderseits der Kti-stenstrasse Viareggio-Massa vor-iibergchcnd vorgedrungenen Feind wie-der zuriick und vernichtetdn dnbei 15 feindliche Panzer. In der Ilerzegovvina vvurden fortgesetzte feindliche Anpriffc im Raum von M o s t n r abgcvvicsen. Die Saubcrung der Bilo Gora und des Gebietes zvvischen Viroviticn und der D r a u ist in schnellcm Fort-sehreiten. Im vvestlichcn Reichsgebiet setzten nnglo-ainerikanischc Terrorllie-ger ihre Ticfangriffe gegcn die Zivil-hevolkerung fort. Nordamerikanische Bomber griffen erneut Orte im M ti n -s te r 1 a n d an. Das Vergcltungsfeucr auf London dauert au. Berlin, 12. febr. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: Ob koncu tedna so berlinski vojaški krogi takole razdelili bojišča na nemškem vzhodnem področju: 1. Bojišče vzhodne Prusije, ki poteka od Sumlunda mimo Kiinigsbergii, vzhodno od Preussisch-Evlaua, severno od lleilsbergu, preko področja \Vormditta do vzhodno od Elbinga ter je približno 170 km dolgo. 2. Bojišče ob Nogatu in Visli, ki varuje Gdansk ter meri od Elbinga do področja Tuchclcr lleide približno 200 km. 3. Bojišče v južni Ponicranski, ki je 350 km dolgo ter poteka iz področja severno od Bidgošča, preko ltatze-buhru, Deutsch-Krone, Arnsvvalda, Py-ritza, Konigsberga (Neumurk) ri-četkom napada posrečilo razširiti svoje napadalno področje proti severovzhodu in proti jugovzhodu, medtem ko so se morali Amerikanci in Francozi na ostalih bojiščnih odsekih zadovoljiti z manjšimi uspehi. Kot pa kaže, niso boji med \Vuulom in Muuso pričakovana velika ofenziva, marveč šele njen uvod. Vzdržanje - rešitev Nemčije 7966 sovjetskih oklepnikov in 457 sovjetskih letal uničenih Tvarne izgube boljševikov v prvih i tednih orjaške bitke — Močni sovražni napadi med Bielskom in Ratibor jem prestreženi — Uspešen nemški protinapad zahodno od Vratislave — Angleški prodor med spodnjim Renom in Manso preprečen bitke na vzhodu so uničile čete vojske in vojaške SS skupno z letečimi od- Fiihrerjcv glavni stan, 12. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Vzhodno od Blatnega jezera in v južnem delu Slovaške so se zrušili posamezni boljševiški napadi. Med Bielitzom in Ratibor-j e m smo prestregli v silnih bojih močne z oklepniki in borbenimi letalci podprte sovražne napade. V spodnji sleziji se je razširila bitka na druga področja. Zahodno od Vratisla-v e so vrgle naše čete sovražnika, ki je napadal proti jugu s protinapadom nazaj na področje K a n t h - K os t e n-b I u t ter preprečile s tem njegovo združitev z oddelki, ki napadajo iz mostišča Brieg proti severozahodu. Na odseku ob Bobru so severno od Bunzlaua in vzhodno od Saga-n a v teku silni boji. Med F ti r s t c n -bergom in Oderskimi močvirji se položaj pri trdih vendar krajevno omejenih bojih ni izprem.enil. V južnem delu Pomorjanske in zahodne Prusije smo severozahodno od Dcutsch-Krone ter na bojišču med Landeckom in Grndziadzom po pričetnih napredovanjih preprečili probojne poskuse močnih sovjet. sil. Branilci S c h n e i -dem tih I a in Poznanja so v težkih ponličnih bojih z nasprotnikom, ki je vdrl v notranjost trdnjav. Po večtedenskem junaškem boju je posadka Elbinga podlegla premoči sovražnega navala. Del posadke sc jc prebil do lastnih črt ter vzel s seboj del ranjencev. V vzhodni Prusiji so se razbili siloviti nasprotni napadi proti odsekom pri Wormdittu, Preus-s i s c h - E y 1 a n in Z i n t n u ob trdovratnem odporu naših divizij, ki so uničile 46 oklepnikov in 47 topov. V S a m b i j i smo uničili severovzhodno od Fischhausa obkoljene dele 87. sovjetske gartlne strelske divizije. Borbena in lovska letala so uničila 39 oklepnikov, 12 topov in 257 motoriziranih ter vprežnih vozil. Sestrelila so 21 sovjetskih letal. V dosedanjih štirih tednih zimske delki in protiletalskim topništvom letalstva 7966 oklepnikov, več sto topov in preko 10.000 motoriziranih in vprežnih sovjetskih vozil. Razen tega so sestrelile ali uničile na tleh 457 sovražnih letal. Sovražne krvave izgube so ogromne. Med spodnjim Renom in Maaso se je posrečilo Angležem, dn so po srditih bojih prodrli do vzhodnega roba Reichsvvaida. Nameravani prodor pa se jim spričo odpornosti naših čet znova ni posrečil. Z odprtjem jezu na Roeri smo še nadalje preplavili roersko dolino ter prisilili sovražnika, da je na več odsekih izpraznil svoje postojanke ob bregu reke in prekinil svoje napadalne priprave. Na odseku pri P rti mu so napravili lastni oklepniki protinapad, s katerim so vrgli sovražnika nazaj na zahodni breg reke Prtimn. Mesto sumo smo o-svobodili. Jugozahodno od tod se vrše boji za posamezne kraje v naših zahodnih utrdbah. Ob spodnjem Sauer ju, koder skuša sovražnik predvsem ob izlivu O ura in pri Echternachu razširiti svoja krajevna predmostja, smo v silovitih bojih preprečili sovražnikov večji uspeh. V srednji Italiji so vrgle naše čete, ki jih je sijajno podpiralo lastno topništvo, ob obeh straneh obalne ceste Via Reggio — Mas.s a začasno prodrlega sovražnika zopet nazaj. Pri tem so uničile 15 sovražnikovih oklepnikov. V Hercegovini smo zavrnili neprestane sovražnikove napade na mo-starskem področju. Čiščenje Bilo Gore in ozemlju med Virovitico in Dravo hitro napreduje. Nad zahodnim področjem Nemčije so nadaljevali angloameriški letalci svoje napade iz nizke višine proti civilnemu prebivalstvu. Severnoameriški bombniki so napadli znova kraje v Miinsterlandn. Povračilni ogenj na London traja dalje. Berlin, 12. febr. Namestnik tiskovnega šefa nemške vlade štabni vodja Helmut Sundermann se bavi v nekem članku v listu »Naitionalsocialistische Parteikorrespondenz« s položajem na bojiščih ter odgovarja nn vprašanje, ki si ga danes stavijo mnogi Nemci: kako IkkIo lahko Nemci to vojno še zmagovito končali? Ni nobenega dvoma, tako piše štabni vodja SUndermann, mi vsi stiskamo zobe ter sino edini v odločitvi prodati naše življenje čim dražje, toda prav zato preveva marsikaterega Nemca misel: kaiko lati ko ob danih okol-nostih še izvojujemo temeljne * Izpremembe našega položaja in kaj moramo storiti, da dosežemo to in s tem zmago? Sundermann o|>ozarja najprej, da sovražnik nikakor ni mogel uresničiti svojih probojni h namer na vseh bojiščnih odsekih. V Kurlandiji, na aachenskem področju, v Italiji in tudi na vzhodnopruskem obmejnem ozeml|u pred pri-četkom velike sovjetske ofenzive, je bil sovražnik odločno zaustavljen. Kar pa je bilo in je tam možno in sicer zaradi odločne in trdovratne obrambe z nikdar zmanjšamo odločnostjo, biti močnejši kot vsak sovražnikov naval, to so mora izvršiti tudi tamkaj, kjer se sedaj zopet gradi nemško bojišče. Treba je bdti vztrajen in takšen ostati. To ni samo vprašanje vojaške organizacije, vodstva ali oborožitve, marveč prav tako vprašanje vzdržan ja, volje im živcev vojakov in vseh rojakov. Sovražnikova naimera s hitrimi premiki sovražnih oklepni&kih oddelkov, s katerimi hočejo spraviti v zmešnjavo velika področja ter jih tako zanesti s čim manjšim odporom, se bo zrušila, če bodo Nemci oJi^arovali nemški prostor, na katerem ee seiiaj odigravajo takšni sovražni sunki, pred vsako paniko ter če bodo odločno vzdržali. Po- odločno pri-k;. kor je to vsod je treba organizirati pravljenost do obrambe, predvsem utemeljeno v zamisli ljudske vojsko. Misel, izrabili področje kot orožje, jo dokončno mimo. Vsak meter zemlje, ki ga zasede sovražnik, jc nemška zemlja, tako piše Sundern.ann ter jo moramo zaradi tega t) ran i ti z vso močjo, ki jo posedujemo. V vzdržanju ni lc rešitev Nemčije, marveč tudi gotovost nemške zmage. Sovražnik, ki je prišel le, da bi zavzel in uničil Nemčijo, bo odločilno pololčen v trenutku in na mestu, kjer bodo,izrekli branilci besede >do sem in niti koraka dalje«. Če !>o sovražnik spoznal, da svojih ciljev ne more doseči, da ne moro premagali Nemčije, niti iztrebiti nemški narod, potom bo boj opustil. Podeliti mu ta zgodovinski nauk tor s tem dovesti do od-looitvo vojne, mora biti glavni zakon nemškega narodnega obstoja. Vse je sedaj odvisno od nas samih, nadaljuje štabni vodja Silndermann. Če se l>o židovski napad, ki hoče uničiti nemški narod, zrušil, ker ne more doseči svojega cilja, potem Ik> živel nemški narod dolgo časa v mini. V vzdržanju je rešitev Nemčije in gotovost zmage. Razpolagamo z vsem, kar nam daje moč izvojevatl odločitev v našo korist, nadaljuje Silndermanu svo-in izvajanja. Imamo močno in odločno vodstvo, ves narod jo edin. posedujemo socialistično idejo, ki bo odločala o bodočnosti, zremo nazaj na 2000 letno borbeno tradicijo in vidimo prod seboj pot v dokončno mimo bodočnost. Če bo sedaj vsak na mestu, kamor ga stavlja dolžnost in ne bo kolebal, zavedajoč se. da je v njegovih rokah sedaj življenje in bodočnost Nemčije, potem bomo izsilili preokret vojne, zaključuje Stin-dermanai. Sovjetske izgube pri Vratislavi Berlin U. 2. Kakšne posledice bo imela od Moskve zahtevana »ofenziva za vsako ceno«, nam kažejo poročiln z bojišča ob Odri južno od Vratislave. Tamkaj eo izgubili napadalci v območju nekega nemškega oklepniškega zl*>ra v zadnjih devetih dneh 70 oklepnikov, nad 70 protitankovskih topov m velike količine ostalega težkega in lahkega orožja 12 težkih protitankovskih topov je padlo nepoškodovanih v nemške roke. Sovražnik je pustil na Itojišču okrog 12.000 mrtvih, vrh tega pa je imel izredno mnogo težkih ranjencev. Nevške čete so se sijajno borile. Pri Ratibor ju so napravili bavarski lovci iu pionirji protinapad, s katerim so vrgli sovražnika kljub žilavemu odjioru iz več krajev. S tem 60 preprečili njegov načrt, da bi se polastil važnih mostov preko Odre. Stalno prizadevanje boljševikov za razširitev njihovega predmostja pri Briegu proti zahodu, jc naletelo na žilavo obraiu-1k> nemških grenadirjev . Skupno s četami se bore tudi vsi 51e-zijuki moški za svojo domovina S popolnim mirom 6o so uvrstili mladi in »tati v bojno trto. Boljševiškim množicam ju sicer uspelo ponekod potisnili bojišče nazaj, nikjer pa se jim ni posrečilo zlomiti od|>ora nemških čet in bataljonov Ijud.-ke vojske. Vsak korak na nemških tleh mo-! rajo plačarti z izgubami, katerih posledico se bodo kmalu pokazali. Zverinski umor nemške posestnice Ženeva, 12. febr. Moskovski dopisniki vsega londonskega časopisja javljajo naravnost s sadističnim zadovoljstvom o umoru nemško posestnice vou Richtenau na njenem |>osestvu v gornji Sleziji. Ko so se približale sovjetske čete, so jo boljševiški agenti na njenem jk>-sestvu na zverinski način umorili. Na posestvu, ki ga io vodila la žena, čiije mož jo polkovnik na bojišču sta bila samo dva nemška delavca. Kakor poročajo londonski listi, so napadli boljševiški agentje ženo let sc ji rrzbili glavo. Prej pa so šo zahrbtno umorili obadva nemška delavca. Beograjčanka pripoveduje Dunaj. Srbsku deklica Natalija Vu-kadinovič, ki so jo pri begu i/. Srbije nemške čete na Madžarskem. »Pero se upira« Madrid 12. 2. »Sovražniki Nemčije so coivridno pozabili, da se je pokazal Berlin mod dolgimi leti silovitih angloamerižkih bombniSkih napadov kot izredno hraber in vztrajen,« javlja dopisnik Castiillo ma-diidekemu listu »Arriiba«. Kljub poslednjemu napadu ni bilo v Berlinu nobene panike. Vsak se obnaša odločno ter je pripravljen braniti nemško glavno mesto, hišo za hišo. ulico za ulico, če bi res prišlo do tega, da bi izzvati Sovjeti Bertin-čane do takšne zagrizene obrambe. Vsi potrebni ukrepi so izvedeni z zglednim mirom. Vsak je na svojem mestu in vsak ve točno, kaj mora v danem trenutku storiti. Prebivalci nemškega glavnega mosta so tako miirnii, da vzbujajo občudovanje vsakega opazovalca in nihče, kdor ni sami tega doživel, si ne more ustvariti slike, s kakšnim junaških pogumom gledajo ljudje bodočim dogodkom v oči. Kar so mi povedali ljudje o obnašanju boljševikov, nadaljuje Castillo, se kratko in malo ne da ponoviti. Dopisnik navaja številne izjave, kl jih je dobil neposredno od beguncev, kako so boljševiške horde pobile nemško ženske, otroke in starce, kjer koli so jih dobile Pero se upira pisati o zverinskih grozodejstvih, o katerih vedno znova poročajo begunci, nadaljuje dopisnik svoje poročilo. Mnogo beguncev jo ponovilo stavek nekega sovjetskega častnika, ki se zdi, da je povelje in ki se glasi: »Moške je treba zajeti, ker lahko delajo, ženske pa je treba pobiti, ker jc to edini način za iztrebljenje rase. Tako v ostalem tudi ne Ik> nobenih 6krbi za bodoča leta.« Kar pri tem preseneča, tako zaključujo dopisnik, je dejstvo, dn ves svet še ni spoznal, kaj so resnični cilji i;n na/meni Sovjetske zveze, ki sedaj uporablja boljševiške tolpe, da bi obvladala Evropo ter uničila njeno civilizacijo, kot 60 to hoteli pred 1500 leti huuski navali. Kdo je Berut? Stockholm, 12. febr. Ameriški tednik »Time« navaja neko jwoči,lo poljske telegrafske sekcije h Londona, ki tnki, da je predsednik lubliniske vlade, ki jo vzdržuje Moskva, Berut že 20 let v sovjetski službi. Pod imenom Bienkovvski je bil vodja poljske sekcilje komunistične internacionale, pod imenom Rutkowski pa vodja [>ol,jske sekcije GPU. V resnici se piše Berut Krasnodebski. Pri tem je omembe vredno, da je imel tudi Tito slično preteklost z najrazličnejšimi imeni. Takšni temni elementi so Sovjetom ravno dobri za izvedbo njihovih temnili načrtov. Zadostuje, da so šli skozi vse faze boljševiške šole ter da so dobro poučeni o krvavih motodaJi tega sistema, da jim izročijo evropske narode z nalogo, da jih pripravijo za boljševizem ter spremenijo v moskovske podružnico. Kot so določili Tita za balkanske na.rode, tako so postaviti Beruta za krvnika poljskega naroda. Kako izvršuje svojo nalogo, je razvidno iz poročil o uničevalnem procesu, ki ga jo pričel proti fiodtalnc-mu gibanju, da bi odstrani' s tem one sile, ki se opirajo na londonsko poljsko vlado in ki so očividno Moskvi napoti pri izvedbi njenih načrtov. Ženeva. V zadnjem času Jo močno stopil v ospredje boljševiški vodja Stan los, ki je odločujoči človek grških boljševikov, javlja atenski posebni dopisnik »Timesa:. Dosle| se je držal vedno ozadju tor je od tamkaj vodil operacije po zasedbi Boljševiki mlada dc-18 let, kn-kum. Na »Naš rešile >oročn, da so Sovjeti takoj jcogrudu izropali vse hiše. so nuUi uprizorili lov nji klcta v starosti od 14 do tera so odvlekli neznuno vseli večjih cestnih križiščih so postavili nabiralnike ter pozvali prebivalstvo, naj jih uporablja za denun-cirunje boljševiških sovražnikov in Titovih nasprotnikov. Nu temelju teh anonimnih ovadb je prišlo do množičnih uretocij in streljanj. Življenjski pogoji so bili v srbskem glavnem mestu neznosni. Vode in luči je manjkalo popolnoma. Deklica poroča, da so dobili hrano samo oni Beograjčani, ki so se lahko izkazali s potrdilom, du so delali za komunistično stvar. Takoj po nemški izpraznitvi mesta se jc pričel pobeg ogromnih množic > gozdove. Tito je proti Šuteju Ženeva. K sporu o Jugoslovanskem regentskem svetu jioročn sedaj Reuter iz Beograda, da so Tito i.e upira imenovanju Simoviča zu srbskega regenta. Pač pa nasprotuje kraljevemu predlogu o imenovanju hrvaškega regenta ftuteja. Reuterjev komentator Ran dal Neale |>o-roča iz Londona, da se kriza v rogent-skem vprašanju nadaljuje. Ženeva. Ankarskl radio javlja, da so na solunskem področju proglasili vojno stanje. temni zaveznik« Ženeva. Vse presegajoče šesto vojno leto je s 6vojwn naravnost ogromnim jh> menom za vse človeštvo brez primera v zgodovini, pravi cardilfski nadškof Urath v svojem pastirskem pismu, objavljenem v »Universu«. V prvi in v drugi svetovni vojni je trdila Anglija, tako pravi nadškof, cla se bori za pravico samoodločbe malih narodov. »Danes pa gleda Anglija popolnoma brezbrižno, kako izginjajo mali narodi drug za drugim v žrelu sovražnika, ki je trenutno vsekakor naš temni zaveznik.« Turčija v skrbeh Madrid. Turška javnost je jx> poročilu španskega dopisnika Daniela Alva-reza iz Ankare izredno močno vznemirjena zaradi boljševizacije na Balkanu in še prav posebno spričo sramotnih sofijskih olisodb. List »Tanin« označuje pokolj vodilnih liolgarskih politikov kot »največjo podlost te vojne,c ki je neverjetno potisnila nazaj zgodovino človeštva. V Turčiji so resno zaskrbljeni zaradi pomanjkanja balkanske zveze, ki bi zajamčila varnost balkanskih narodov. Turški publicist Jalčin poziva turško vlado, naj prepreči z vsemi sredstvi osnovanje slovanskega bloka, ki ga hoče napraviti Sovjetska zveza in čigar šef nnj bi bil Tito. Ta slovanski blok. v katerem bi bila vključena tudi Macedoni ja, bi bil naperjen proti Grčiji in Turčiji. Turški tisk predlaga zato osnovanje turško-grško-albanske zveze. Druga zaščitnica Francije Amsterdam. Pariški radio javlja, da je povzdignil papež na željo franc--koga veleposlanika v Vatikanu sveto Terezijo Deteta Jezusa iz LisLculxa v drugo zaščitnico Francije, »SLOV K NEC*, torek, 18. svečana 194& - št. 34. Cvetke iz komunističnega besedoslovja Komunistični tolovaji ki jim je vsaka narodna svetinja manj vredna kakor njihova zločinska lnternacionala, ludi nič ne gledajo na lepoto narodnega jezika, v katerem pač tudi oni govore. S posebno vnemo uporabljajo skoraj v vsakem stavku kako tujko, samo da se njihova govorica sliši bolj internacionalno, čeprav bi se isti pomen dal odeti v še lopšo ljudsko besedo. Seveda je to kopičenje tujk za nevedne tolovaje velika težava. Hočejo biti komunisti, pa uporabljajo kar vprek rdečim tolovajem priljubljene tujke. Ob tem pa jasno nastane zmešnjava in zamenjava, da gre civiliziranemu človeku kar na smeh. Da bi komunistični komisarji — čeprav v veČini sami veliki reveži — vsaj nekoliko pomagali navadnim tolovajem v uporabi komunističnega besednega »zaklada«, so izdali navodili« za tujke in kratice, ki naj razlagajo an dvajsetih straneh komunistom najbolj priljubljene tujke. Zanimivo je prebirati te tujke že zaradi tega, da človek vidi, v čem sploh živi miselno okolje komunističnih tolovajev. Šo veliko večjo zanimivost pa nam nudi vpogled, kako komunisti no katere besede razlagajo. Ob tem nas l>osebno zanimajo tiste tujke, ki jih komunistični zločinci predvsem zato uporabljajo, da med preprostim ljudstvom s krivim pomenom ožigosajo svoje nasprotnike. Najbolje je, da si te besede ogledamo kar po abecedni vrsti. Antisocializem. Komunistom je gotovo sovražnik vsakdo, ki socializem zavrača , zato to tako razJaga. da vse te pripadnike očrni: »protisoeiali-zem, protidružabnost«. (Kakor da bi bil socializem družabnost!) Buržuazija. (Beseda, pri komunistih vsak dan s sovraštvom izgovorjena.) Komunisti jo razlagajo: »Meščanstvo« — zraven pa so takoj pridali ost — »ix-koriščevalski razred proti proletariatu». — Ce damo besedi buržuazija pravi pomen — meščanstvo — moramo nasprotno kakor komunisti zatrditi, da je prav buržuazija s svojo omlednostjo v načelih glavni krivec, da je komunizem mogel začeti s svojimi zločini. Boljševiki (najhujši in najbolj slo-člnskl odklon pripadnikov komunizma). Komunisti se v navodilih skrivajo v plašček poštenosti in nesebičnosti ter zato razlagajo: »stranka proietariata v Kusiji«. Seveda, kdor ve, kaj komunistu pomeni beseda proletariat, bo tudi to razlago dobro razumel. Kdor p« je v komunističnem izrazoslovju neveden, bo vse razumel narobe. Zaradi večje jasnosti takoj razložimo besodo proletariat! Priznanje pogumnemu reševalcu Proletariat. Komunisti razlagajo: »De-lavstvo. Delavski razred, ki se bori za svoje pravice.« Kaj komunisti pod tem pojmujejo? Pripada tudi katoliški delavec, ki se bori za svoje pravice, k pro-letariiatu? Nikakor ne! Kajti komunisti imajo tudi Kidriča in Vidmarja za pro-letarca, pa vendar nista delavca. Komunistom jo proletarec tisti, ki je za komunizem. To dobro razlaga tudi ruski sociolog Sorokin. Tako komunisti sprevračajo besedam pravi pomen. Komunizem tolovaji zavestno ne razlagajo tako, kakor bi bilo treba, namreč: »Komunizem je nauk, ki mu je kolektivnost vse, poedLnec nič«, temveč tako, da nevednež gotovo nič ne zve; »Nauk o skupnosti dela in imetja, gospodarska in družabna enakost vseh za-drugarjev.« Na koncu naj omenimo Se eno besedo iz te potvarjajoče komunistične razlage tujk — klerikalec. S to krivično besedo so že v prejšnjih desetletjih katoličane blatili naši stari nasprotniki. Katoličane drugače niso imenovali kakor klerikalce, ker, tako so se izgovarjali, imajo vedno namen, uveljaviti se v politiki z diktaturo. Kako je to krivično, ve vsakdo. Komunisti se na to niso ozirali, temveč hlastno izrabili ta izraz, da bi čim bolj pri preprostih ljudeh o&rniili Cerkev. Zato v teh navodilih razlagajo: »Pristaš duhovščine«, lz tega se dobro vidi, v kakšne namene je biilo to navodilo sestavljeno; ljudem bolj zmešati pojme o resnici in v čim lepšo luč spraviti zločin in zločince. Veliko škode bodo pri nas naredili ti komunistični zločinci, a nikakor ne toliko, da bi resnica tudi nad temi zločinskimi potvarjanji besed enkrat pri vsakem za-peljancu ne zasijala v popolni svoji moči. Takrat 6e bodo tudi ti, ki so jih komunistična potvarjanja pojmov zmedla, prijeli za glavo, roko pa vzdignili nad tolovajske zločince, da jih preženo z naše zemlje. •ftUsmilkt uoptn JUnnh prtarnK* gADi O LJUBLJANA Dnevni spored za U. februar: 7 Torotila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenSčinl — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert -- 13.30 Poročita v nemSčini. o položaju ln slovenščini — 11« Koncert za razvedrilo - 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Va-Ška rodha In povski duo — 15 NomSki spored — 17 Poročila v nemSčini ln slovenSčinl — 17.15 Popoldansko glasben, kratkočasjs — 18.30 Medigra - 1645 Zdrav. niSka ura — 1» 81ov. ljud. oddaja — 18-3C Poročila v slovenSčinl — 19.45 Predavanje — 20 Poročila v n'»načini — 20.15 Slovenska slikanic« — !B Poročil* v nemSčini, T nodeljo dopoldne ob devetih J« sa opravljanj« županskih poslov pooblsMenl generalni tajnik g. Jančigaj ob navzočno. stl šefov mestnih uradov sprejel Albina Križnika, ki Je prejšnjo sredo refiil lz valov Ljubljanice potapljajoče se Rupnik Ano, tn njegovo družino, da se mu za junaško velikodušnost zahvali in ga nagradi. Po kratkem nagovoru, v katorem je generalni tajnik poudaril predvsem, kako plemenito je v nesreči bližnjemu pomagati tn z nJim sočustvovati, je Albin Križnik dobil v priznanje kolajno mesta Ljubljane In denarno nagrado 5000 tir. Oinjena družina se je po govoru generalnemu tajniku preprosto zahvalila, navzoči pa so odlikovanen 6e-stltali. 8 tem Je bila »udi kratka sloves- nost zaključena. <1 letni Albtn Križnik, detavee mestnega oestnega nadzorstva. Je drugI Ljubljančan, ki Je dobil kolajno mesta LJubljane. Prvo kolajno Je podelil »a Saša svojega iupsnovanja sedsnjl presldent general Bup-nik znanemu sooialnemu delavou ravnatelju v p. Antonu Jagodlcu. V nedeljo po-deljeno odlikovanje kolajne mesta Ljubljane pa je toliko pomembnejše, ker je odli. kovanje dobil delavec, katerega bo odslej naprej »teti med odllSnlke mesta Ljublja. ne, kakor je v svojem govoru dejal gene-ralnl tajnik. Hrabra žrtev mestnega delavca pa nam je v teh za llvljenje težavnih časih v zglod ln tudi v ponos, kako je treba Ijnbiti svojega rojaka. Prva številka »Gorenjca« 9. novembra je v Kranju izšla prva številka novega slovenskega časopisa za Gorenjsko »Gorenjca«. Tako sta na Gorenjskem v kratkem času pričela izhajati dva lista, »Zlatorog« in »Gorenjec«. »Zlatorog« je namenjen bolj protikomu- Varčevanje naša narodna dolžnost če kdaj, tedaj v sedsnjlh časih res vsi varčujemo — prsvl marsikdo, ki se more odpovedati kaki ngodnostl In misli, da res varčuje. In vendar se moti: odpoved Se nt varčevanje. Vse kar koli uporabljamo, porabimo In Izrabimo lahko hitro ali počasi. Ce varčujemo — predpogoj Je seveds, da varčevati znamo — obvarujemo sebe pred novimi stroški, obvsrujemo pa v današnjih časih tudi vso našo narodno skupnost pred prehitro Izrabo sil porabo marsikdaj začasno nenadomestljivih dobrin. Vse kar bo naša narodna skupnost v bodoče pri obnovi potrebovala, bomo morali sami pridelati In Izdelati ali pa — prihraniti U sedsnjlh razmer. In kolike dela, koliko nalog nas čakal Zato naj vsakdo: gospodinja, obrtnik, podjetnik pa tudi sleherni zasebnik dobro premisli, Je v svojem vsakdanjem življenja In deln ne bi mogel bolj varče-vaU z vsemi dobrinami, ki Jih nporablja la trošl. Ce naštejemo na prvem mestu električni tok, vodo, knrlvo, Hvlla, obleko In perilo, »e dale« nismo zajeli vsega. Stroji, orodja, prometna sredstva so prav tako dragocena dobrina. Skratka: vse, kar sestavlja naše narodno premoženje Je naša skupna last. Vsak zase smo dolžni, da po svojih močeh storimo vse, da se v sedanjih časih čim manjši del tega premoženja z gabi v nI«. Zato bodi varčevanje aafis prva aarodna dolžnosti nističnim borcem Gorenjske, »Gorenjec« Si hoče biti informativni list za vse orenjce. Prva številka je marsikoga presenetila s svojim, pri nas nenavadno velikim formatom. Ob velikem naslovu krasi Ervo stran velika vinjeta, ki prikazuje lejski otok s cerkvico in v ozadju planine. Da se predstavi svojim bralcem, prinaša list kot uvodnik dolg članek z naslovom »Gorenjec — Gorenjcem«. Članek poudarja, kakšna vodila bodo spremljala izhajanje lista. Članek piše, da prihaja nov list »v imenu tistih svetinj slovenskega naroda, ki »o izražene v besedah: Mati domovina, Bog.« Naprej pa poudarja, »da v zdravi družini, složni skupnosti iin živi veri temelji obstanek našega naroda in zato je dolžnost vseh, da z vsemi silami stopijo v odločilno borbo proti breznarodnemu komunizmu in židovski plutokraciji, ki sta v zadnjih letih večini evropskih narodov, še prav posebno pa nam Slovencem prinesla toliko gorja.« Tretja naloga novega lista, kakor sam piše, pa je >okre piti narodno zavest.« S temi vodili hoče »Gorenjec« informirati, voditi in učiti svoje bralce. Na štirih velikih straneh prinaša list obširno vsebino z bojev na vzhodu in zapadu, dolg članek »Kapitalizem ln boljševizem ne moreta biti nosilca večnega miru,« komentar k Fiih-rerjevemu zadnjemu velikemu govoru, na predzadnji in zadnji strani pa novice iz Kranja in ostale Gorenjske, posebno pažnjo pa polaga na gorenjsko domobranstvo, o katerega delovanju prinaša daljše poročilo pod naslovom »Naše domobranstvo«. Z zadnje strani je treba omeniti tudi gospodarska poročila z vseh delov sveta. Takšen se Je »Gorenjec« predstavil Gorenjcem. Gotovo bo Gorenjska vesela OSEBNE NOVICE Poroka. V nedeljo 11. f«br. ob pol enih sta se porodila pri oltarju Marije Pomagaj v stolnici gospa Ksenija Suvajdžlč, hčerka Prezidenta generala Kupntka, z znanim slovenskim pisateljem dr. Stankom Kociprom. Poročil ju Je z lepim nagovorom Prevzvišeni gospod Škof dr. O. Itožman, za priči pa sta bila nevestin brat major Vule Rnpnlk tor poveljnik Slovenskega domobranstva polkovnik Krener. Odličnemu pisatelju »Qo-rlčanca«, pesniku Slovenskih goric ln pro-pagatorju domobranske Ideje ter gospe eo-protrt želimo na eknpno pot obilo ereče tn blagoslova. I Superlor Contala petdeaetletnlk. 1». februarja 1895 je zagledal luč sveta v Moto-vilolh v Oornji Lendavi. V duhovnika je bil posvečen 9. februarja 1919. Potem je deloval kot misijonar pri sv. Jožefu v Celju, sedem let je bil eemenlški ravnatelj v mi«i-jonlSču v Orobljah. Od L 19S9 pa Je ravnatelj novoustanovljenega mladinskega Zave-tiSča v Zeleni jami. K tej skrbi pa je prevzel Se predstojniSko mesto v misijonski hiši pri Srcu Jezusovem. Vnetemu delnv-eu na polju krščanske ljuiier.nl *a njogov življenjski jubilej častitamo ia mu želimo obilo novih uspehov. NOVI ©ROBOVI t Dekan Frane Peflee. V nedeljo 11. februarja 1945 je v Šmarju pri LJubljani umrl g. Frano PeSee. župnik in dokan v pokoju. Pokojni se je rodil ». septembra 11» na Igu. V maSnlku je bil posvečen 19. Julija 1890. Služboval Je kot kaplan v Vol. Laščah in v Cerknici ta kot župnik na Ro-bn, na Krki, od 1. 1914 do 1. 1933 pa je bil župnik ta dekan v Šmarju pri LJubljani. Po dolgem ta hudem trpljenju ga je v nedeljo previdenega s sv. zakrainenU ta popolnoma vdanega v božjo voljo poklloal * sebi Dobri Pastir. Pogreb bo v torek ob 1» v Smarjn. Naj v miru poŠt val f Prane Jele«. V Ljubljani Je po dolgem trpljenju zaspal v Bogu carinski nradnik v pokoju g. Frano Jslen. Pogreb blaffega rajnega bo v torek ob t dop. Is kapele st. Jakoba na Žalah. f Feliks Vidmar. V Belgiji Je P*a IS-KINO SLOGA - »Nedolža« ljubice«. — Predstave ob 16 ia 18. Tel. 27-)0 KINO UNION - »Nadaljevanje aledl« - Viktor Staal, Gustav Dieesl, Franke Lanterback. — Predstave ob 16 to 18. Tel. 22-21 h T globoki žalosti sporočamo mm, k! ao ga poznali, da n>! je umrl moj edini »in, brat, nečak in bratnnec Miroslav Kregelj dijak VII. razreda III. dri. gimnazije Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 14. t. m. ob 9. ari. T Ljubljani, dne 12. februarja 1941. Žalujoča mati MARIJA, sestra DRAGICA in ostalo sorodstvo. + Županstvo občin« ftmarje sporoča žalostno vest, da Je po dolgem trpljenju odšel k Bogu po plačilo dolgoletni dobrotnik ta marljiv javni delavec tukajšnjega kraja duhovni svetnik in dekan, gospod Franc Pešec Pogreb pokojnika bo v torok dno 13, t. m. ob pol 10 na farno pokopališče v smnrje. Blagega pokojnika priporočamo v molitev. Šmarje, dne 12. februarja 1945. Županstvo. N AHRBTNIK, katerega sem izročil v nedeljo ivečer ob izstopu : vlaka Iz Postojne sku poj vozečemu poznanemu pionirju, pro-ilm, da ml ga takoj vrno pri blagajni ra Demšar, Sv. Petra c it. 4, ker vsebina nI moja lasL_ l.l5t!!Ll NJIVO ISčem v najem zs letošnje obdelova. nje. — Veliko okoli 1000 m'. Najraje v okolici šmarlinske ceste. Najemnino plačam r gotovini ali v protivrednosti. Ponudbe nn npravo »Slovenca« pod »Tudi kupim« 953. 1 Posestva | Stavbno PARCELO kupim v Ljubljani, do 200.000 Hr. Ponudbe opravi »Slov.« pod: »ufez pcsredocalcsi štev. 952. + Župnijska duhovščina In verniki župnije Šmarje pri Ljubljani naznanjajo, da je V«cmogofni poklical k »ebi v nedeljo, dno 11. februarja 1943 preč. gospoda Franca Pešec-a bivšega šmarakega župnika in dekana Pogreb blagopokojneea gospoda dekan« m bo vršil na župnijsko pokopališče v Šmarja T torek 13. februarja ob pol 10. Priporočamo K« v molitev in blag spomini _ANTON RAVNIKAR, župnik.