—   122   —
Še  nekaj  zastran  zjedinjenja
Krajnske dežele z Goriško in Istrijansko.
Posebno   Slovencam   v  Istrii   in  na  Goriškim  v  prevdark.
Za domorodnost in pravico vseskozi goreče vneta ^Slovenija" se v 53. listu pod nadpisam „SIovenci!" tudi prav iskreno poteguje za zedinjenje zgorej imenovanih dežela, od kteriga so ^Novice" v 26. in 27. listu govorile. Med druzimi tudi Krajnsko deželo v resnici zadevaj očimi rečmi svetje ^Slovenija", de naj bi iz Ljubljane d epu taci j a sla k Cesarju in ministranti na Dunaj , ki bi razjasnila samopašno prizadevanje Laške stranke in vbranila ločitev teh dežela.
Mi poterdimo resnične besede tistiga celiga so-stavka; zastran de pu taci je iz Krajnskiga pa nismo s ;?Slovenijoa edinih misel.
P e r v i č: je z vsimi deputacijami na Krajnskim silno težavna reč. Če ne grejo vsi Krajnci s takodeputacijo kakor s procesijo, se bo berž tu in tam kakšin protiv-nik oglasil in bo zakričal: ?,Kdo Vas je poslal ? kdo Vam je naročilo dal?" Resnico tega skušnja uči, in — exempla sunt odiosa.
Drugič: je poklical naš deželni poglavar unidan, ko se je ta reč na ministersko povelje posvetovala, iz Ljubljane in iz več krajev Krajnske dežele okoli 30 zaupnih mož skupej, in sklep tega zbora je bil: se v imenu Krajnske dežele krepko potegniti za zedinjenje imenovanih dežela v eno krono vi-no. Ta sklep se je predpoložil ministerstvu na Dunaj in mi zamoremo zagotoviti, de, če to pismo ne bo nič opravilo, bi tudi deputacija nič ne dosegla. Vošila Krajnske dežele so v tem pismu ministerstvu krepko in od-kritoserčno razložene. Krajnci smo tedaj vse storili, kar nam je storiti mogoče.
Tudi Lahi so za-se storili in še delajo, svoj cilj in konec — ločitev od nas — doseči. Ali so pa Slovani na I str is k im in Goriškim kaj storili, de bi se z nami zedinili in prizadevanje Lahov vničili? Naša misel je tedej
Tretjič: de naj tudi Slovani na Istriškim in Goriškim svoje vošila oglasijo ministerstvu ali po pismu ali po deputacii. Lahi so že govorili; Krajnci smo tudi že govorili, zakaj Slovani molče? Sej ni no-benimu ljudstvu prepovedano, po vstavni poti prositi in svoje vošila v imenitnih rečeh vladi razodevati. Sej tudi ni treba sovražnih besedi do svojiga soseda; z rahlo besedo naj se resnica odkritoserčno pove. Nobeni narod nima pravice dru žiga siliti, — svobodno naj vsaki narod ravna; potem takim ne gre toliko Krajncam deputacija, kakor marveč našim bratam v Istrii in na Goriškim.                 __________