J I
u
l A tO^t
■ aM
aito puMt •— FoStmnji plačana v gotovini
Leto XXIII.. št« 27
Ljubljana, četrtek 4« febroaija 1943'XXI
Cena cent. 80

JpravmJtvo; Ljubljana, Pucomjeva olica 9«
Telet.« k. 51-22. 31-23 M-24 inseraiiM oddelek: Ljubi jana. Pucanlieva aH-
ca j - Telefoo fc. 51-25. 31-26 Podružnica Nore mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi r za Ljubljansko pokrajine on poitno-čekovnem zavodu 4t- 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Lonti. Con Post Nc 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Ki.
Italije in inozemstva ima
Unione Ptibblicirž Italiana S. A MILANO
lakaja vsak dan razen ponedeljka cnaja mesečno lit 1®.—,
vključno s »Ponedeljskim Jenom« Lit 36.50.
Ut edoJiteo: Pnccmijeva nllcs ker. 9. >sleioB _ker. 51-22. 31-29. 31-24._
_lotoplsl se ne tiščijo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob-
bliciti di proveoienza italiana ad estera: Unione PubbliritJ Italiana S A. MTI.ANO
odgovor Duceja Anglosasom
popustili, dokler bomo mogli držati v pesti kako orožje"
Rim, 1. febr. s. Ob 20 letnici Miuce je Duce pregledal v nekem kraju srednje Italije zaste pstvo oborožene straže Revolucije. Postrojene legionarske sile so sestojale hz treh bataljonov »M«: enega bataljona specialnih miličnih skupin, 4 predlegionar. skih bataljonov, 2 bataljonov univerzitetne Milice enega bataljona protjkemuni-stične Mil'ce, enega bataljona mornariške milice in mladih fašistov-prostovoljcev ter enega bataljona kolesarjev. Poleg: veteranov iz več vojen so bili najmlajši, novi odredi, ki se pripravljajo za vstop v borbo.
Duce je prispe! ob 10. ob spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Mi-
lice. Ob dolini borov, na katerih so se dvigale zastave trojnega pakta in znamenja Rima, so Duceja sprejeli kvadrumvir, maršal Italije De Bono, predsednik Senata in Zbornice fašijev in korporacij, člani Vlade in direktorij Stranke, šef Glavnega stana Oboroženih sil, poveljniki Kr. karabinjer-jev in Kr. finančne straže, generalni pod-poveljnik GILa, šef Glavnega stana Milice. poveljniki specialnih Milic, poveljnik področja legionarske Mihce, predsednik združenja pohabljencev in vrhovni kaplan Milice.
Z zastopniki .oblasti je Duce stopil na naravni oder, s katerega se obvladuje ob-
I lit Tunisia
mite
Gravi perdite fssMtte al nemie® — 21 veli v sli e 18 carri
arrnati nemici distrutti
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 3 febbraio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra No 984:
Nei settore della Tripolitania occidentale attivita di pattuglie esplorantL
In Tunisia il nemico ha continuato i suoi attacclii sostenuti da concentramenti di fuoco e da notevoli forze motocorazzate; le posizioni sono state saldamente tenute dalle truppe italiane e germaniche che hanno inflitto all'avversario gravl perdite tra cui 18 carri arinatL
In eombattimenti la caecia tedesca abbat-teva 12 apparecchi, uno precipitava ad opera della difesa contraerea, altri otto venivano distrutti al suolo su di un aerodramo.
A tarda sera di ieri alcuni veiivoli nemici sorvoLivano Cretone ostacolati dal preciso tiro delle batterie. Nessuna vittima, qualche danno.
#
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 febbraio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra No 983:
Intensificata azione di pattuglie esplo-ranti ineila Tripolitania occidentale; nostre form azioni aeree hanno battuto con evi-denti effetti ammassamenti di automezzi nemici.
Ripetuti attacchi condotti dall'awersario con l'appoggio di mezzi blindati sui fronte tunisirio non hanno conseguito risultati: dovunque 1'attaccante č stato respinto con perdite in uomini e materiali; sei carri ar-mati venivano distruttL
II namero dei prigionieri presi al nemi-
co durante i eombattimenti delle due ultime giornate e salito a 800.
Cacciatori germanici abbattevano in duel-ii aerei cinque veiivoli.
Le attrezzature portuali di Bona sono state efficacemente colpite da bombardieri ita-liani.
Su Lampedusa e nei dintornl di Cagllari aeroplani nemici sganciavano alcune bombe che causavano danni non gravi e cinque fe-riti nella zona di Cagliari.
La difesa contro-aerea di Lampedusa cen-trava un apparecchio che precipitava in fiamme.
Le vittime finora accertate in Trapani per l'incursione di leri ascendono a 18 mor-ti e 64 feritL
NOTA AL BOLLETTINO 984
B valoroso contegno delle unit& italiane che tanta parte hanno avuta nei recenti aspri eombattimenti sui fronte russo, ha suscitato in questi giorni rinnovate manife-st azioni di ammirato compiacimento da parte dei comandi germanici. Al comandante della divisione »Ravenna« č pervenuta dal generale di corpo di armata Retter Pico una comunicazione di fervido ringrazia-mento per la validissima collaborazione prestata da queila nostra unita in fedele fratellanza di armi con i camerati tedesehi. NelTelogio e nelTaugurio che 11 generale germanico — al cul ordlni la »Ravenna« si 6 battuta — ha rivolto al nostri eroici fanti, vieno esaltato 11 fiero comportamento di tutte le nostre truppe impegnate nelia gran-de battaglia difensiva tuttora in corso sui fronte orientale.
Postsianke v Tunisu trdno hranjene
Hude izgube, prizadete sovražniku — Si sovražnih letal asi 18 oklopnih voz uničenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 3. februarja naslednje 984. vojno poročilo:
V	odseku zapadne Tripolitanije delovanje ianrldnic.
V	TUnisu je sovražnik nadaljeval svoje napade, ki jih je podpiral z osredotočenim ognjema in z znatnimi motoriziranimi in oktopnimi silami. Italijanske in nemške čete, ki so prizadele sovražniku hude izgube, med drugim 18 tankov, so trdno držale postojiuike.
V	borbah v zraku so nemški lovci sestrelili 12 letal; enr> je treščilo na tla, zadeto c>d protiletalske obrambe, nadaljnjih 8 pa je bilo uničenih na nekem letališču.
Pozno snoči so nekatera sovražna letala preletla Cretone, a jih je točno streljanje baterij oviralo. Nobene žrtve, le nekaj škode.
Glasni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil dne 2. februarja naslednje vojno poročilo št. 983.
Ojačena akcija Ezvidniških patrulj v zapadni Tripolitaniji. Naše letalske skupine so z očitnimi učinki obdelovale zbirališča sovražnih motornih sredstev.
Ponovni napadi sovražnika s podporo oklopnih sredstev na tuniški fronti niso dosegli uspehov. Povsod je bil napadalec odbit s izgubami na ljudeh in materialu. Sest tankov je bilo uničenih.
število ujetnikov, zajetih med borbami v zadnjih dneh. se je zvišalo na 800.
Nemški lovci »o v letalskih dvobojih sestrelili 5 letal.
Italijanski bombniki so učinkovito zadeli pristaniške naprave v Boni.
Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na Lampeduso in v okolico Cagliarija. Bombe so povzročile lahko škodo in ranile 5 oseb na področju Cagliarija.
Protiletalska obramba v Lampodusi je zadela eno letalo, Id je strmoglavilo v plamenih
Dosllej ugotovljene žrtve ob včerajšnjem napadu na Trapani znašajo 18 mrtvih in 64 ranjenih.
DODATEK K POROČILU ST. 984.
Hrabro zadržanje italijanskih edinlc, ki so v tolikšni meri sodelovale v poslednjih ostrih borbah na ruskem bojišču, je zbudilo te dni nove manifestacije občudovanja in zadovoljstva pri nemških poveljništvih. Poveljnik divizije »Ravenna« je prejel od generala armadnega zbora Retterja Pica sporočilo navdušene zahvale za nad vse hrabro sodelovanje te naše edinice. ki je bila zvesti pobratena v orožju z nemški-naS tovariši. V pohvali in voščilih, ki jih
je nemški general, pod čigar poveljni-štvom se je divizija »Ravenna« borila.^ izrekel našim junaškim vojakom, poveličuje ponosno zadržanje vseh naših čet, ki so bile zaposlene v veliki obrambni bitki, k! je še vedno v teku na vzhodnem bojišču.
Nadškof Mositalbettš žrtev angleškega barbarstva
Reggio Calabria, 1. febr. s. Vest o smrti msgr. Enrica MontaJbettia, nadškofa iz Reggio Calabria, ki je bil žrtev sovražnega letalskega napada., je boleče užalostila ne samo naše mesto, temveč vso nadškofijo. Vsi so ga ljubili zaradi njegove dobrote in raeutrudljivega pastirovanja. Smrt ga je zadela, ko je opravljal svojo dolžnost v Melitu Portosalvu, kjer je bil na pastirskem obisku. To novo dejanje sovražnega barbarstva, ki znaša svojo ubijalsko srd nad civilnim prebivalstvom, je še bolj oja-čiJo sovraštvo italijanskega naroda. Msgr. Montalbetti je bil rojen leta 1888. v Benetkah. V duhovnika je bil posvečen leta 1911. Papež Pij XI. ga je imenoval v maju 1935 za nadškofa v Derku, v juniju 1938 je bil imenovan za nadškofa v Reggio Calabria.
Rim, 1. febr. s. Doznale so se podrobnosti o smrti nadškofa Eksc. Montalbetti ja. Odpravil se je v Melito Portasalvo na pa-strski obisk ter se pomudil v Anni v neki zasebni hiši na odprtem polju. Sovražno letalo se je nizko spustila ter je obstreljevalo s strojnicami hišo. Ubilo je pri tem nadškofa ter kancelarja msgr. Trapanija, domači župnik pa je bil hudo ranjen.
Vatikan, 1. frb. s. Nj. Sv. papež Pij XII. je poslal z brzojavko po kardinalu državnemu tajniku nadškofijski kuriji v Reggiu Calabria izraze svojega globokega sožalja ob smrti nadškofa msgr. Enrica Montal-bettia. Kardinal Maglione je k izrazom bolesti Pija XII. dedal svoje sožalje.
Odposlanstvo PNF v Monakovu
Monakovo, 2. febr. s. Semkaj je dospela, sprejeta od najvišjih zastopnikov krajevnih oblasti z generalom vitezom v. Eppom na čelu, misija PNF, kateri predseduje Pod-tajnik Stranke Tarabini. Kr. konzul Italije in celotni direktorij fašija v Monakovem sta pozdravila misijo za italijansko kolonijo Delegacija je položilla lovorjev venec v častnem svetišču padlih za narodno-socia-listično stvar, nato pa sn je ogledala Rjavo hišo in ostala poslopja narodno-socialistične stranke.
širna daljava, kjer je bilo 6000 legionarjev postrojenjh v redu za manevriranje. Na oder je Duce povabil vojaške zastopnike Nemčije tn Japonske, ki so se nahajali v skupini ".tašejev iz držav trojnega pakta. Bataljoni so po valovitem ozemlju izvedli nagle manevre z napadom na grič ob ognju sprcrajevaLnega orožja, nakar so odšli pred hišico poveljmštva, kjer so se postrojil v ogromen četverokot, katerega bojna oprema je bleščala kakor jeklo. Na skrajnem koncu je vihrala trobojnica in znamenje Duceja.
Duce je stopil na poveljniško mesto in se je tako zopet prikazal vojakom. V železnem zastopstvu se je izražala vsa sila Malice: v njenih napadalnih bataljonih, v njenih neprekosljivih specialnih oddelkih, v njenem junaškem duhu, v njen} nepo-rušljivi veri, ki izvira iz čistega srca ljudstva. kajti Milica je najbolj viden izraz italijanskega naroda. Med nedavnimi zgledi te vere je tista vdova nekega legionar-ja, ki je padel v Afriki, in mati 16 letnega
legionarja, ki je padel v Rusiji ln ki ja odkrila vso svojo gorečnost s pomembnimi besedami: Verujem v nnago kakor v zakrament!
Blok oboroženih, ki so bih pnstrojeni pred Duce je m, je idealno zastopal 8200 v vojni padlih legionarjev, 12.356 ranjenih, 19 vojaških savojskih redov, 75 zlatih kolajn, 1497 srebrnih kolajn, 3112 bronastih kolajn, 4844 križov za vojaško hrabrost, ki so tkalj slavno zgod vino v prvih 20 letih Milice.
Proslava je bila resnobnega značaja. Po ponovitvi pczdrava Duceju so vojaki dvignili visoko bodala in peli »Molitev legionarja pred bitko«. Kakor obljuba razsežen religiozen in goreč zbor je napolnil dolino. Sledila je himna bataljonov »M«, ki se je sveže mogočno in podžigajoče razlegala: »Zmaga vedno tisti, ki bolj veruje, ki dlje ča£a prenese trpljenje«. Neuničljiva gotovost je bila v ozračju. Himna »Giovinez-za«, neminljiva pesem 20 let, je kronala učinuovito petje v zboru.
Duce govori
Potem je nastopila tišina in Duce je govoril:
»Oficirji, podoficirji, legionarji!
Milica' ki je nastala po odločitvi velikega sveta revolucionarnega skvadrizma, proslavlja danes v ozračju, ki ji je svojstven, svojo prvo 201etnico. To Je ozračje železa, borbe, odločitve, v katerem se končno izkažejo ljudje glede na to kar so in kar so vredni. Od leta 1923. do danes ste Vi v tolikih bitkah, dokazali z žrtvijo in krvjo svojo najčistejšo ljubezen za Italijo in svojo popolno predanost Fašizmu. Tako ste zvesto izpolnjevali zapoved.
Nikoli ni bilo bolj resnično kakor v tej vojni obsežnosti, katere lahko imenujemo nadčloveške, da odloča tisti, ki vztraja četrt ure dlje od sovražnika in da zadnja bitka prinese zmago.
Naš sovražnik št 1 «;e je boril samo proti nam in šele po 32 mesecih najtrše bitke je lahko zabeležil neki uspeh. Itp.liianski narod je sprejel z moško, rimsko mirnostio vest c sovražni zasedbi Libije, kaiti neporušljivo prepričanje je v srJobini njegovega srca: Tja, kjer smo bili, kjer nas naši mrtvi čakajo, tia. kier smo pustili mogočne in neuničljive sledove rnše civilizacije, tja se bomo zopet vrnili.
Nujen, kakor fizikalni srivifaciiski zakon snovi, je zaken politične gravi-
tacije narodov. 50 milijonov Italijanov je gravitiralo in bo gravitiralo proti Afriki, kajti oni imajo prav tako in morda še bolj kakor kateri koli drugi narod sakrasanktno pravico do življenja.
Legionarji!
Ob prvi 201etnici odgovarjam spričo blazne zločinske javne dileme iz Casa-blance, skupno z našimi tovariši Osi in trojnega pakta, da ne bomo nikoli odnehali. dokler bomo lahko držali v svoji pesti kako borbeno orožje. Vi boste še naprei marširali v prvih črtah in boste vedno in povsod vsem za zgled. Vem. da ne hrepenite po drugem privilegiju,«
Goreše ovadi e Diseefu
Pozdrav Duceju je kronal lapidarni nagovor.
Dva lovca sta se odtrgala od letalske skupine, ki je pozdravljala v imenu sinjega orožja, in sta kakor puščici zelo nizko preletela množico vojakov. Ko so legionarji dobili povelje za odmor, niso mogli več zadržati svojega navdušenja in nadvse goreča manifestacija, ki je trajala več minut je zaključila vojni proslavljalni obred 20 letnice žrtev, poguma ln slave.
Duce je ob bučanju neizčrpljive manifestacije potem, ko so se mu zastopniki oblasti zopet poklonili, v spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Milice zapustil kraj proslave.
Vesel dogodek v Kraljevi hiši
čestitke Duceja
Rim, 2. febr. s. Danes ob 6.15 je Nj. Kr. Visokost Pijemontska princesa rodila v kraljevi palači Kvirinala princeso, ki ji bo ime Beatrice. Vzvišena mati in novorojena princesa sta pri odličnem zdravju.
Duce, ki mu je minister Kraljeve hiše takoj sporočil srečen dogodek, je poslal vzvišenemu Vladarju in Vladarici in Pie-montskemu princu in princesi izraze svojega zadovoljstva in veselja kakor tudi veselje fašistične Vlade in vsega naroda.
Minister Kraljeve h:še je obvestil o veselem godoku tudi viteze reda Annunziata, predsednika Senata in Zbornice fašijev in korporacij, ministra državnega tajnka, in estale državne visoke funkcionarje. Obveščeni so bili tudi prefekti in drugi zastopniki oblasti v pokrajinah.
Duce je odredil opustitev disciplinskih kazni za pripadnike Oboroženih sil. Imenovan po imenu vzvišene novorojenke, se ustanovi v Rimu dem za matere in otroke. Predsedništvo ministrskega sveta je izplačalo za potrebni fond vsoto en milijon lir iz svojih fondov za podporno in dobro-tvorno delo. Odrejeno je izobešenje zastav na javnih poslopjih do 4. t. m.
Rim, 2. febr. s. Duce je poslal Nj. Vel. Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko:
»V imenu fašistične vlade in naroda Vas prosim, Veličanstvo, da blagovolite sprejeti skupno z vzvišeno Vladarico goreča voščila in čestitke ob najsrečnejšem dogodku, ki ga italijanski narod pezdravlja z ganljivo radostjo. — MussoUri.«
»Nj. kr. Vi«, princu Pijemontskemu, Rim. — Z velikim veseljem sem doznsl o rojstvu princese. Tudi v imenu fašistične Vlade Vas prosim, Visokost, da blagovolite sprejeti skupno z vzvišeno Princeso goreča voščila in čestitke, katerim se pridružuje v predanost! in ljubezni italijanski narod. — Mussolini.«
20 letnice ustanovitve Milice
Ducefev venec v svetišču padl*h legjlcatarjev
Rim, 1. febr. s. Ob 20 letnici Milice je bila prva Ducejeva poklonitev, ki je dal položiti po šefu glavnega stana v svetišču legionarjev padlih v borbi, velik venec. Ves dan je bilo svetišče cilj udanih poklonitev s strani oblasti, političnih, vojaških in civilnih prvakov, ki so položili vence cvetlic na votivno žaro. Poklonili so se v svetišču po direktoriju Stranke z ministrom tajnikom Stranke, šefom Glavnega stana, in tajnikom za vojsko na čelu, uradna zastopstva Senata in zbornice fašijev in korporacij, ministra za Italijansko Afriko in za koraporcije, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta, ki je izroč'1 šefu glavnega stana vsoto 100.000 Ur za kolegije otrok črnih srajc, šef in podšef policije, guverner Rima, zastopnik Kr. karabinjerjev, predsedništvo narodnega združenja družin padlih v vojni, predsedništvo »UNIČI«, za-
stopstva italijanske afriške policije, ki so darovala 25.000 in 10.000 lir za kolegije otrok Črnih srajc, poveljništvo narodnega združenja vojnih prostovoljev, združenja vojnih pohabljencev, predsednik pokrajine in zastopstvo rimske Kvesture, poveljništvo skupine specialnih agentov javne varnosti, zastopstvo povratnikov lz Italijanske Vzhodne Afrike, ki je položilo cvetlice v imenu ujetih legionarjev, zastopstva vseh rodov orožja ter bojevniška združenja ln številni šolarji. Od jutra do večera, je trajalo neprekinjeno ganljivo romanje v svetišče kot živa priča ljudstva za legionarje, ki so prostovoljno dali življenje za Italijo.
Dnevno povelje generala Galbiatifa
Rim, 1. febr. b. Sef glavnega stana Milite je dal naslednje dnevno povelje:
1 na vzhodni fronti
Odbiti sovjetski napadi pri Nov©rosi|sku — Obrambni "" ]i med Donom in gornjim Dcncem
ske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	Stalingradu je sovražnik po siloviti topniški pripravi napadel z mnogo močnejšimi silami zadnje oporišče bralnicev v tovarni traktorjev. Ponoči je sovražnik izkoristil dejstvo, da so naše junaške čete skoraj popolnoma izčrpale svoje strelivo in ma je uspelo vdreti na raznih točkah ter razbit; obrambni obroč, katerega je do danes trdno držal 11. armadni zbor.
Od Kavkaza do odseka srednjega Dona in ob Ladoškem jezeru so naše armade ▼ hudih obrambnih borbah, katerih ostrost se je v nekaterih odsekih še povečala.
Na južnem krilu vzhodne fronte so se poizkusi sovražnika, da bi motil v naprej določeno kretanje naših in zavezniških čet, izjalovili.
Na fronti Don ca In v odseka Voroneža je sovražnik ponovno napadel z uporabo močnih svežih sil. Poizkusi sovražnika, da bi obvladal krilo naše postrojitve ln izvedel obfcolitev, so se izjalovili s hudimi izgubami za nasprotnika. Borbe se nadaljujejo.
Močne skupine strmoglavnih in bojnih letal so napadle v vrhunskih točkah hudih borb množična zbirališča sovražnika, postojanke in kolone nasprotnika. Zadale so Sovjetom najhujše izgube na ljudeh, motornih sredstvih ln orožja.
V	gorah Tunisa je bil dosežen z našimi napadi, katere so strmoglavci učinkovito podpirali, poln uspeh.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Med Kavkazom in spodnjim Donom so dosegle naše armade v načrtnem nadaljevanju pokretov zapovedane dnevne cilje. Močni napadi sovražnika pri Novorosijsku in mi> tilni napadi bolj vzhodno so bili zavrnjeni.
Hudi in menjajoči se obrambni boji na prostoru med Donom in gornjim Doncem se nadaljujejo. Tudi včeraj so podpirali močni oddelki letalstva borbe na kepnem in prizadeli sovražniku velike izgube.
Ob Ladoškem jezeru so se zrušil! šibkejši napadi proti nemškim postojankam. Protinapad proti neki višini, ki jo je zavzel sovražnik, je še v teku.
V severni Afriki je biHo na fronti v zapadni Tripolitaniji samo delovanje izvld-niških oddelkov.
Močni sovražnikovi napadi v Tunisu so bili razbiti od nemško-italijansldh čet z najtežjimi izgubami za sovražnika, prt 6o mer je bilo unjčenih 18 oklopnih voz.
Angleška letala so napadla preteklo noč zapadno nemško ozemlje. V stanovanjskih okrajih nekaterih krajev je nastala škoda predvsem zaradi požarov. Prebivalstvo j® imelo izgube. Sestreljena so bila 8 sovražna letala.
•
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. februarja. s. Vrhovno poveljstvo nemške voj-
Legionarji! Pohvala, ki naj Vam jo po Ducejevi naaložitvi izreCem, je vsebovana v dogmatični zatrditvi: Se naprej boste marširali v prvih črtah in boste vedno in povsod vsem za zgled. Enzo Galbiati.
Tajnik Stranke v svetišču padlih
Rim. 1. febr. s. Ob 201etnic' ustanovitve oborožene straže Revolucije se jc tajnik Stranke ob spremstvu nac. direktorja poklonil v svetišču padlih članov Milice. Potem ko je izročil potzdrav Črnih srajc bore-čiim se legionarjem, je tajnik Stranke 'zro čil šefu glavnega stana generatlu Galbiatiju 300.000 liir. Tolikšno vsoto bo Stranka vsako leto prispevala za skrbstvo Milice.
Velik odmev Ducejevega govora
Berlin, 2. febr. & Glavni neonski dnevniki posvečajo svoje prve strani Ducejevemu govoru ob 201etnici Milrice in objavljajo z velikimi črkami in naslovi poročila o manifestaciji. Mussolinijev govor, piše »Vol-kiseher Beobachter«, spada med tiste, ki so najvišji izraz rimskega duha fašističnega gibanja. Dva stavka zaslužita predvsem poseben poudarek. Tisti, s katerim Duce fašistične Italrje zatrjuje, da bo zmagal oni, ki bo četrt ure dalje vztrajal kakor sovražnik, in da prinese zmago vedno zadnja bitka. Li&it podčrtava nato Mussolinijevo železno pojmovanje odpora. Ne bomo nikoli odnehali, dokler bomo lahko držali ▼ pesti kako borbeno orožje. Te zadnje besede niso samo odgovor polfttrčnega značaja na rcose vel tovska širokoustenia, temveč tudi polno, prisrčno in svečano priznanje vsem hrabrim borcem Osi, ki so v tej titanski vojni med dvema nasprotnima svetovoma z legendarnimi junaškimi dejanji visoko držala in držijo prapor revolucionarne veličine, za katerega kujejo narodi dobre volje svojo neizbežno veliko bodočnost Duceje besede so takoj široko odjeknile ne samo v italijanski javnostr, temveč tudi v javnosti prijateljskih in zavezniških držav ter v drugačnem smislu tudi v javnosti nasprotnih držav. Plutoboljševi-ška kamarla, zaključuje list, ni mogla dobiti bolj primernega in naglega odgovora. Duce je dal zopet razumeti s svojim nedvoumnim in izklesanim govorom, da niti laskanje niti grožnje ne morejo obvladati granitne volje Italije in njenih zaveznikov do dosege končne zmage.
»Borsenzeitung«, glasilo nemških oboroženih sil, je podčrtalo neupogljivo vo'jo za odpor in veliko duhovno silo, ki kažeta velike koncepte, ki jih je izrazil Duce kot zvest tolmač -talijanskega naroda. List posveča pozornost dejtsvu, da zahteva vodja fašizma za Italijo sveto pravico do življenjskega prostora v Afriki. Te pravice, podčrtava list. ni mogoče odrekati 50 milijonom, ki tvorijo itaHian^k-1 narod.
»Deutsche Allgemeine Zeatung« opozarja na besede, s katerimi povc!;čuje Duce najvišjo žrtev tisočev in tisočev borcev na raznih poljih časti, ;n poudarja odločilni prispevek italijanskega orožja in slavne Milice k veliki skupni stvari Osi in trojnega pakta.
»Lokailanzeiger«, »Zwolfuhr - Blatt« »Morgenpost«, ki prikazujejo kakor ostali nemški listi bojno udejstvovanje v števil-
Nadoljevanje na 2. strani
t
»J UTiCO« si. z i


Zahvala generala GalMatlfa
Na brzojavko, ki jo je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odposlal ob 20-letnjci ustanovitve Milice je načelnik glavnega stana Milice odgovoril takole:
»Milica se zahvaljuje za tople čestitke in pošilja svoj tovariški pozdrav. — Galbiati.«
ftadtztževzn§e s 1. stresna
nifi pohodih fašistične Milice, poudarjajo v svojih komentarjih, da :zžareva iz vsakega Ducejevega govora, katerih značilnost je i. n teza in lapidarni smisel, prepričevalna sila, ki je več kakor običajna govorniška odlika, kajti nahaja se :n obvladuje v glo b;ni vse duhove.
Madrid. 2. febr. s Z nasilovi »Vrnili se bomo v Libijo m zmagal bo tisti, ki se upira četrt ure dalje«, objavljajo list4 z velikimi črkami Ducejev govor ob 20Iet-nici Mi'ice. Govor se smatra za doka? vedre moške mirnosti italiian&kega naroda, zopctno potrditev popolne gotovosti zmage f.n neporušljivo odločitev, zmagati za vsako ceno. Govor je tudi nova manifestacija neporušiljive vzajemnosti narodov Osi in trojnega pakta proti brezkonstnemu obrekovanju sovražne propagande.
Bratislava, 2. febr. s Slovaški tisk objavlja s poudarkom Ducejev govor Črnim srajcam ob 2()!etnici ustanovitve Milice ;n podčrtava z velikimi naslovi voljo do skrajnega odpora do zmage in prepričanje v po-vratek na ozemlja v Afriki.
Sofija, 2. febr s. 201etnico ustanovitve Milice so proslavili v Domu Italije vsi oficirji in vojaki, bivajoči v Sofiji, v ozračju velikega navdušenja. Minister Italije je prečrtal Ducee besede legionarjem ob zgodovinski obletnic1 in omenili dolžnosti, ki se nalagajo v tej odločilni uri fašistom, le imajo čast pripadati oboroženi straži Revolucije. Zborovanje se je zaključno z vzkli-kanjem Duceju in gorečim izpričanjem vere v zmago.
Sofija, 2. febr. s. Vsi bolgarski listi objavljajo z velikim poudarkom Duceje besede legionarjem ob 20!etnici ustanovitve Milice. Listi objavljajo tudi siliko Duceja v uniformi poveljnika Milice. V naslovih je izraženo prepričanje Italije, da se bo vrnila v Libijo, in njen sklep boriti sc do zadnjega naboja za odločilno zmago. Pol-utadir »Večer« piše v uvodniku, da so Du cejeve besede ponovno pokazale, kakšen je duh, ki preveva fašistično Italijo. Ves italijanski narod ima v sedanjem trenutku samo eno geslo: dolžnost za ceno vsakršne žrtve za dosego cilja v zgodovinskem poslanstvu in mesta, ki pripada Italiji v Afriki. kjer so konstruktivni genij, kultura in omika Rima ustvarili čudovita in neizbrisna dela. S svojimi 50 milijoni prebivalcev gravitira Italija proti jugu, kjer ima pravico do življenja. Na tisoče Italijanov je dalo svoje življenje v Afriki za veliki ideal omike. Duce je znova potrdil pred svetom neporušljivo trdnost italijanskega naroda v zasledovanje njegovega cilja in v odporu za dosego zmage. Lahko smo prepričani, da se bo ittailijanski narod boril, dokler se ne bodo slavna znamenja Hktorija zopet vrnila na afriška tla.
Stockholm, 2. febr. s. Listi objavljajo obširno Ducejev govor ob 20Ietnici Milice. Govor je po svoji obliki in odločnem tonu napravil velik vtis na švedsko javnost. »Dagens Nycheter« piše med drugim, da se Mussolkiijev govor ne sme smatrati za retorično kretnjo, temveč za izraz trdne volje Italije, voditi vojno do zmagovitega konca. V enakih komentarjih podčrta vajo vsi listi, da pričajo Ducejeve besede o ne poruši j i vi volji po odporu vsega italijan-Sksga naroda.
Novi Italifsiiskl
v Helsinkih
P®
Helsinki. 2. febr. s. Minister Italije Gr. Uff. Gvarna&chelli je izročil poveri'na pisma predsedniku republike Rityju. Ob spremstvu prvega tajnika in vojaških, trgovinskih in tiskovnih atašejev so ministra Guar-naschellija sprejeli v predsednikovi palači pobočniki predsednika Po 4zročitvi poverim ih pisem ob navzočnosti zunaniega ministra Wittinga je minister Italije predstavil predsedniku svoje sodelavce. Nato je bil predstavljen soprogi predsednika Gerdi ki ga je z njegoivimi sodelavci zadržala v pogovoru.
Churchillov obisk v Turčiji
Rim, 2. febr. s. Reuter javlja, da je na svojo prošnjo angleški ministrski predsednik Vinston Churchill odpotoval v Turčijo. V Adani se je razgovarjal s predsednikom republike Izmetom Inenijem in s turškimi državniki. V razgovorih je bil proučen sedanji položaj v Evropi n zlasti v področjih, na katerih je Turčija direktno interesira-na, kakor tudi vprašanje pomoči za utrditev obrambnega položaja Turčije.
Ankara, 2. febr. s. Predsednik ministrskega sveta in šef glavnega stana vojske sta se vrnila v glavno mesto s sestanka z ministrskim predsednikom Churchillom. Predsednik republike je pa obiskal mesto Malatia. Turška brzojavna agencija je objavila o sestanku uradno poročilo, v katerem se zatrjuje, da je predsednik republike Izmet Ineni med potovanjem v južni Turčiji in sicer v Adani sprejel brzojavko, v kateri se ga je v Churchillovem imenu prosilo za razgovor. Predsednik republike je prošnji angleškega ministrskega predsednika ugodil in oba sta se sestala.
Rim, 2. febr. s. Reuterjevo poročilo za države na Bližnjem vzhoiu o sestanku, za katerega je Churchill naprosil turške voditelje, pravi: Ta sestanek je normalna posledica prijateljskih odnosov, ki so vedno obstojali med obema državama, čeprav uradni in pristojni angleški krogi še niso komentirali te vesti, ki je bila komaj razglašena, in čeprav jo bodo mogli angleški listi komentirati šele jutri zjutraj, se lahko že sedaj reče, da sestanek ne bo spremenil položaia Turčije, ki bo ostala nevtralna.
Ankara, 2. febr. s. Doznava se, da je postal anglešk; veleposlanik v Turčiji sir Knarhbul Hugssen. ko se je vračal iz Adane, žrtev hude avtomobilske nesreče na Atattirkovi poti Podrobnosti o nesreči is ni.
m Mussolinijeve besede
Batalj onom legij onarjev, ki so se zbrali nekje v srednji Italiji k proslavi dvajsetletnice ustanovitve fašistične milice, je Duce spregovoril nekaj kratkih, toda jedrnatih, klenih in ognjevitih besed. Le v nekaj stavkih se je dotaknil sedanje vojne, a kar je v tem pogledu povedal, je povedal tako jasno, da je lahko vsakdo razumel. Njegov pogled je bil odločno obrnjen naprej in s preroško jasnostjo je Italiji nakazal njeno veliko sredozemsko nalogo. ki je zgodovinska nujnost: »... kjer smo bili. kjer nas čakajo naši mrtvi, kjer smo zapustili mogočne in neporušne sledove naše civilizacije, tja se povrnemo.« S temi besedami je Duce italijanskemu narodu pokazal mimo današnjega položaja pot v bodočnost. In zgodovinsko in sveto pravico Italije do te zemlje je še bolj poudaril, ko je dejal: »Petdeset milijonov Italijanov je težilo in bo težilo proti Afriki. kajti kakor vsak drug narod in morda še bolj izmed vseh drugih imajo sveto pravico do življenja.«
S tem je Mussolini na zelo preprost in jasen način obrazložil načelo politične gravitacije narodov. V tem načelu ni le utemeljena sveta pravica Italije do »četrte obale«, temveč je tudi zgrajeno zaupanje italijanskega naroda v zmagovito
bodočnost, Id jo bo izoblikovalo življenje samo. Navzlic ogromnim naporom ki segajo polnih 32 mesecev nazaj, se britanskemu imperiju niti s pomočjo svojega ameriškega zaveznika ni posrečilo pregnati Italijanov iz Afrike in s sredozemskih obaL To bo sedaj sovražnik znova poskusil, toda Italijani »ne bodo popustili«, kakor je dejal Duce, »dokler bomo še lahko v svoji pesti držali kako bojno orožje«.
Fašistična milica je bila in je zgled vsem drugim po svoji najčistejši ljubezni do Italije in po svoji popolni predanosti fašistični stvari. Po njenem zgledu pa je danes ves italijanski narod strnjen v en sam neporušen blok, ki ga preveva ista volja, ista odločnost in isto zaupanje v končno zmago. V tej vojni, kakor je dejal Mussolini, pa je bistvenega pomena za zmago prav ta duh odločnosti in vztrajnosti, kajti uspel bo »tisti, ki bo znal vztrajati četrt ure več kot sovražnik«. To pa je vse, kajti »zmago nam prinese zadnja bitka«.
Te klene in jedrnate Mussolinijeve besede so dale italijanskemu narodu novo vero, novo zaupanje in vlile novo odločnost: vse to pa so najboljša jamstva njegove končne zmage.
sija Pokrajinske ©lavske zveze
Pofoella predsednikov posameznih odsekov Visokemu
komisarju
Kakor smo poročali 31. januarja, je Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli sprejel v vladni palači zastopnike Pokrajinske delavske zveze, ki so mu izčrpno poročali o njenem poslovanju. Tedaj objavljamo poročila, ki so jih podali ob tej priliki predsedniki odsekov za ndusv.iske delavce, trgevske nameščence, nameščence v kreditnih in zavarovanih zavodih ter za kmetijske delavce.
Poročilo predsednika odseka za industrijske delavce
Z izjemo mesta Ljubljane in njene okolice kakor tudi lesne industrije nista bili na ozemlju Ljubljanske pokrajine industrija in obrt pred italijansko zasedbo znatno razviti. Po italijanski zasedbi se je posvetila večja pažnja zlasti izpopolnitvi rudarstva. V ostalem pa so tudi drugi odseki industrije in obrti — izjema velja samo za polagrarne — pokazali stremljenje k napredku v kolikor so to dopuščale omejene dobave sirovin.
Izredni položaj, ki je nastal v pokrajini, je omejil razvoj industrije v splošnem in proizvodnjo. Občutno je skrčil tudi javna dela.
Industrijski delavski odsek zastopa danes 15.022 delavcev in nameščencev. Od teh jih je bilo 31. decembra 1942 vpisanih 2755 delavcev in nameščencev v 12 pokrajinskih sindikatih z 18 skupinami in v. 6 že ustanovljenih občinskih sindikatih.
Pred 11. aprilom 1941 je bilo mogoče skleniti v večini primerov kolektivne delovne pogodbe samo s posameznimi podjetji, kar je znatno oviralo celokupno ureditev delovnih odnosov. Zaradi tega so morale pristojne oblasti same izdati enotne predpise za minimalne plače.
Poslužujoč se dobrot nove zakonodaje je industrijski delavski odsek smatral za svojo najbolj perečo nalogo, urediti delovne odnose svojih zastopamcev s pokrajinskimi kolektivnimi pogodbami.
Uspeh tega dela za kolektivne pogdbe, opravljenega v zadnjem letu, je 30 kolektivnih pogodb in sporazumov o dogovorjenih plačah. Med temi velja 19 pogodb ža vso pokrajino. S tem je 9000 delavcev od 15.000 zastopanih doseglo ureditev svojih delovnih odnosov. Doslej so bili iz ureditve izključeni predvsem delovni odnosi manjših kategorij Ln tistih, ki jih je v sedanjih razmerah težko urediti, ker imajo svoj sedež izven mesta Ljubljane. Odsek bo napravil v bližnji bodočnosti vse, kar je v njegovi moči, da konča uspešno tudi to delo.
Petem, ko je omenil položaj plač, je poročevalec nadaljeval:
Industrijski delavski odsek je nudil s svojimi predlogi in izpodbudami podporo pokrajinski delavski zvezi v vseh akcijah, ki so stremele za izpopolnitvijo zakonitih določb, ki se tičejo določevanja plač, uslužbenskega davka, posredovanja dela, olajšav zaradi posledic blokade in plačila zaslužkov tistim delavcem, ki so bili odsotni od dela brez svoje krivde.
Prvo leto odsekovega delovanja je bilo posvečeno predvsem ustanovitvi sindikatov in sklenitvi delovnih kolektivnih pogodb. Vsa organizatorična vprašanja in vprašanja, ki so se tikala plač, so se razpravljala na sejah, sestankih in občnih zborih. Odsek je imel skupno 32 občnih zborov, 134 sestankov svojih članov in 141 sej.
Te številke dokazujejo, kako tesni so bili odnosi z delavci, ki so razumeli nujnost dela, ki ga je opravljala Pokrajinska delavska zveza. Ugodni rezultati opravljenega dela so očitno tako v pogledu same organizacije (število članov industrijskega delavskega odseka presega znatno celotno število članov vseh bivših sindikalnih organizacij na odgovarjajočem ozemlju (kakor glede soicalnega skrbstva, kar dokazuje število sklenjenih kolektivnih pogodb.
Poročilo predsednika odseka za trgovske nameščence
V odseku trgovskih nameščencev so zastopani nameščenci trgovskih podjetij, javnih obratov, brivnic, mesarij in pekarij, pomočniki profesionalnih študijev ter zdravstvenih zavodov, kakor tudi domače služabništvo.
Večji del omenjenih podjetij med vojno ne more razvijati svojega normalnega dela. Zato je razumljivo, da se ta pereči položaj pozna tudi pri naših članih. Število delavcev, zastopanih v našem odseku, pa ne kaže eksistenčne krize. Treba je priznati, da delodajalci naše kategorije v teku vojne ne odpovedujejo svojim nameščen-
cem v oni meri, ki bi bila v skladu z odstotkom zmanjševanja celotnega prometa v trgovskih podjetjih in javnih obratih.
To dejstvo je pripisati dvema razlogoma: na eni strani izhaja to seveda iz čuta vzajemnosti delodajalcev z njihovimi poklicnimi sodelavci, dočim so na drugi strani zakonite določbe, ki se tičejo racionira-nja, znatno zvišale kakovost dela ter s tem tudi zahteve samih obratov.
Odsek trgovskih delavcev predstavlja skupno 9058 delavcev, in sicer: trgovine 2660, javni obrati 862, brivci, lasuljarji ter kozmetični obrati 819, domače služabništvo 3442, nameščenci v profesijonalnih študijih 1275.
V	lanskem letu je odsek za trgevske delavce ustanovil 5 sindikatov, namreč vse one, k so bili predvideni v organizacijskem okviru zoruženja, razen sindikata pomoč-mkov pri profesijcnalnih študijah. Skupno število vpisanih v odsek trgovskih delavcev doseže 299 enet. Odstotek vpisanih se ne zdi zadovoljiv pri kategoriji nameščencev javnih obratov.
Odsek je 1. 1942 sklen'1 nekoliko zelo važnih kolektivnih delovnih pogodb in sicer: kolektivno delovno pogodbo za delavce brivske in lasuljarske stroke 24. VH. 1942-XX za trgovske pcmočnike 27. XI. 1942_xXI in za osebje javnih obratov 22. XII. 1942-XXI.
Kategorija domačega služabništva je še vedno brez kolektivne delovne pogodbe, vendar se nj:hove delovne pr-like zde zadovoljive.
V	zaestanku so delovni pogoji pomočnikov v profesijonalnih študijah, katerih »spodaraki položaj v zelo mnogih primerih ne dosega niti od daleč tega, kar določa naredba o najn žj'h mezdah. Zato se je cdsek trgovskih delavcev odločil, da posveti svojo posebno skrb omenjeni kategoriji.
Naš odsek je storil vse mogoče, da claj-ša položaj delavcem v primerih redukcija osebja. Predvsem je gledal na to, da zaposlujejo večji javn« obrati ket službeno osebje v prvi vrsti meške kvalificirane delavce, ki so po večjni očetje družin.
Zato predlagamo Vaši Ekscelenci naslednjo prošnjo:
Ugotovljeno je nekoliko primerov, ko so b'li javni obrati in trgovine zaprti iz razlogov javne varnosti. Za take primere, — pravi poročilo, naslovljeno na Visokega komisarja, — prosimo, da se pod vzame jo ukrepi za zagotovitev zopetnega sprejema v službo in gospodarskega obstoja onih. ki so odvisni od tak'h podjetij.
Kakor je bile objavljeno, je Visoki komisar že odredil, da naj stepi Zveza delavcev v stike z oblastmi, da se taka vprašanja ugodno rešijo.
Poročilo predsednika odseka za nameščence v kreditnih in zavarovalnih zavodih
V	novih prilikah je kazalo, da bo položaj kreditnih ln zavarovalnih zavodov, hranilnic in socialnih zavodov, od katerih so odvisni člani odseka Industrijskih delavcev, postal izredno težak.
Večji del delavcev te kategorije je bil v opasnosti, da dobi odpoved, zahvaliti pa se je posredovanju Visokega komisarja, razumevanju samih podjetij ter kreditnih in socialnih zavodov, deloma pa tudi našim naporom, da se je povsod posrečilo rešiti delavstvo te kategorije hujših posledic, izhajajoč iz novega stanja.
Skupno je delavcev; zastopanih v našem odseku. 1365.
V	soglasju z organizacijskim okvirom zveze so bili ti delavci včlanjeni v štiri sindikate: posoiilniškl, hranilniški. zavarovalniški in sindikat za socialne zavode.
Naš odsek je imel nalogo, včlaniti tudi nameščence kreditnih zadrug Ker pa je finančni položaj kreditnih zadrug zelo različen in ker so dotične zadruge raztresene po vsem ozemlju pokrajine, se je naš odsek znašel v tem pogledu pred zelo težko organizacijsko nalogo.
Skupno število delavcev, vpisanih v odsek, je 384
Odsek delavcev posojilnih in zavarovalnih zavodov je sklenil kolektivne pogodbe za delavce kreditnih ln zavarovalnih zavodov ter za nameščence treh glavnih hranilnic v Ljubljani. S tem je bil zboljšan gospodarski položaj prizadetih delavcev. Doslej še niso urejeni delovni pogoji zadružnih nameščencev. Delovni odnosi osebja zavodov za socialno skrb so urejeni s primernimi pravilniki.
V	1. 1943 bo odsek skušal uresničiti vse ono, kar še ni rešeno v smislu gornjih poročil. Organiziral bo predvsem tudi delavce, odvisne od kreditnih zadrug, Jim ^boljšal delovne pogoje in poskrbel za pod-
porno akcijo. Posebno skrb bo odsek posvetil koristim nameščencev pri raznih socialnih zavodih.
Vršeč svojo dolžnost, predlagamo Visokemu komisarijatu to poročilo o doslej opravljenem delu našega odseka in ugotavljamo z zadovoljstvom, da naš trud nI bil brez dobrih uspehov. Obenem si dovolim izraziti Visokemu komisarju našo toplo zahvalo za naklonjenost, s katero je pri vsaki priliki podpiral našo kategorijo.
Poročilo predsednika odseka za kmetijske delavce
Kmetijski delavci so bili doslej izključeni od dobrot zakonodaje, ki se tiče socialnega skrbstva za delavce in njihovih zavarovanj. Zato niso imeli možnosti ustanoviti se krepko strokovno organizacijo in skleniti kolektivne delovne pogodbe.
Glede na po6ebni položaj socialne in sindikalne indiiferentnosti, v katerem so bili v preteklosti kmetijski delavci se je odsek kmetijskih delavcev znaše! sedaj pred izredno velikimi in težkimi nalogami: treba je organizirata kmetijsko delavstvo, ki doslej ni imelo možnosti spoznati sindikalne organizacije; treba je urediti njihove delovne odnose s kolektivnimi delovnimi pogodbami; treba je končno razširiti tudi v notranjost pokrajine zakonodajo, ki se tiče socialnega skrbstva in socialnega zavarovanja Število delavcev, ka jih zastopa odsek kmetijskih delavcev, je precejšnje. V naši pokrajini je okoli 9000 hlapcev m dekeL Razen tega je okoli 20.000 oseb, katerih glavni dohodek obstoji iz mezde, prejete za delo, opravljeno za račun tretjih v poljedelstvu, v gozdarstvu iin vinogradništvu ali v drugem delovanju. Delovni odnosi delavcev, pripadajočih tej kategoriji, so zelo raznovrstni in nejasni zato, ker ima več:na majhen kos zemlje, kar dozdevno zadostuje, da se jih smatra za posestnike zemlje.
Pogoji, v katerih je naš odsek začel,organizacijo kmetijskih delavcev, so bili izredno težki V tem pogledu želim opozoriti, da so postali štirje sindikalni voditelja našega odseka žrtve svoje gorečnosti in svoje vdanosti naši organizaciji. Kljub temu je bilo mogoče organizacijo odseka izvesti v splošnem do konca. Odsek, ki mu predsedujem, je ustanovil štiri pokrajinske sindikate, ali vse pokrajinske sindikate, ki j*h je predvideval načrt z izjemo sindikata kmetijskih nameščencev, in 13 občinskih sindikatov s 557 člani.
D asi je res, da se naš odsek ne more pohvaliti, da bi doslej dosegel znatne ugol-nosti v korist kmetijskih delavcev, je vendar opravil vse, da bi pripravil v bodoče socialne reforme, ki se morajo izvesti v notranjosti naše pokrajine. Naš odsek je predvsem sestavil načrte za sklenitev kolektivnih delovnih pogodb za kmetijske delavce, za drvarje in za vrtnarske delavce.
Odsek kmetijskih delavcev je razen tega izdelal predloge za naslednje zakonite ureditve:
1.	Za sodelovanje med občinami zaradi evidence nad kmetijskimi delavci in za ustanovitev občinskih razsodišč za kmetijske delavce; zadevna uredba bi morala izpopolniti kolektivno pogodbo za delavce te stroke.
2.	Za ustanovitev zavarovanja zoper nesreče za kmete in kmetijske delavce.
3.	Za priznanje družinskih nakaznic kmetijskim delavcem.
4.	Za izvedbo bolezenskega ln starostne ga zavarovanja kmetijskih delavcev.
Po tem, ko je govoril o težkočah, ki se postavljajo razširitvi organizacije v pokrajino, je govornik obravnaval vprašanja delovnih pogodb, zavarovanja zoper nezgode, družinskih nakaznic in socialnih zavarovanj.
Ta vprašanja bodo rešena postopoma kakor je bilo povedano že v poročilu na sestanku v navzočnosti Visokega Komisarja.
Izpred vojnega s$dlš€£
Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
Beršnjaku Gabrijelu, pok. Antona in Medved Marije, roj. v Stični 1. IX. 1909, stanujočemu na Hudem, trgovcu, nahaja-jočemu se v zaporu.
Obtožen je bil:
a)	prevratne združbe (čl. 4 Ducejeve na-redbe z dne 3. X. 1941), ker je na Hudem pri Stični v nedoločenem času sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi;
b)	prevratne propagande (čl 5 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah delal propagando za nasilni prevrat obstoječega reda v državi;
c)	sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 8. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov proti varnosti države s tem, da je imel stalne zveze ter je dobavljal nafto, bencin, sanitetni material in drugo;
d)	protizakonite posesti radijskega sprejemnega in oddajnega aparata (naredba V. k. 5. VII. 1941 in 15 VII. 1942), ker je v istih okoliščinah na podstrešju svojega bivališča imel brez dovoljenja merodajne oblasti sprejemni in oddajni radijski aparat
Iz teh razlogov je sodišče na podlagi zakonitih določb spoznalo Beršnjaka Gabrijela za krivega zločinov pod a) in c) ter ga obsodilo v dosmrtno ječo, stroške in posledice, vključno trajni preklic opravljanja javnih služb, na objavo sodbe v »Jutru« v Ljubljani, oprostilo pa ga je obdolžitev pod b) in d) zaradi pomanjkanja dokazov. Izreklo je sodno zaplembo njegovih stvari.
Ljubljana, 28. januarja 1943-XXI. •
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj ništva Oboroženih §il za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti
Kovaču Antona, sinu Antona in pok. Kusterle Marije, roj. v Bocia Piedicolle (Gorizia) 1. V. 1898, bivajočemu v Koprivniku, težaku, nahajajočemu se v zaporu.
Obtožen je bil:
a)	prevratne združbe (ČL 4 Ducejeve naredbe z dne 3 X. 1941), ker je pred 15. decembrom 1941 v Koprivniku sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat javnega reda v državi;
b)	pripadništva v oboroženem krdelu (ČL 16 Dueejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je sodeloval v oboroženem krdelu,
Tekme dela
V kratkem bo objavljen pravilnik za »tekme dela«, ki jih organizira pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in ki bodo ▼ mesecih februarju in marcu. Združile bodo ves mladi slovenski delavski naraščaj z namenom, da se oceni njegova delavna tehnična zmožnost.
Vodstvo omenjenih tekem Je poverjeno posebni komisiji, ki se je že sestala, da razpravlja o najvažnejših vprašanjih glede tekem. Vodilna komisija ima na razpolago izvršilni odbor, ki bo poverjen z organizacijskim delom tekem in bo sestavil pedroben program za potek posameznih tekem-
Tekem se bodo lahko udeležili vsi, ki »o rojeni med 1. januarjem 1915 in 31. decembrom 1925 in so vpisani v sindikalne organizacije dotične kategorije. Tekmovalci, ki so odvisni od podjetij, ki Se niso v okviru sindikalne organizacije, se bodo lahko udeležili tekem s potrdilom delodajalca in z izkaznico združenja, ki mu pripadajo. Posameznemu tekmovalcu ne bo dovoljeno udeležiti se več tekem v istem letu.
Za vsako tekmo bo imenovana razso-diščna komisija, sestavljena iz predsednika, treh tehnikov in enega tajnika, ki bodo sestavili individualne klasifikacije. Vsak tekmovalec bo deležen dveh različnih glasovanj po točkah od 1 do 30 po svoji zmožnosti in po stopnji svoje izvežbanosti, ki jih bo pokazal v praktično-tehnični in teo-retično-tehničnj preizkušnji, kakor tudi v splošni omiki. Izdani bOEta dve klasifikaciji: ena za kvalificirane delavce, druga pa za učence in nekvalificirane delavce, ki so že dopolnili učno dobo.
Prvim trem klasificiranim bodo podeljene nagrade po 400, 250 in 100 lir za kvalificirane delavce ter pc> 300, 200 in 100 lir za učence.
Najboljši nagrajenci bodo lahko poslani na izlete v Italijo, ako bodo izrazili to željo, v svrho naučnega poseta raznih zavodov ali pa bedo prisostvovali tekmam »L«it-torali del lavoro« ali pa pri narodnih manifestacijah.
Ob koncu tekem bodo najboljši Izdelki zbrani v razstavi, ki jo bosta priredila pokrajinski Dopolavoro in ljubljanska vse_ učiliška organizacija.
= Zaposlitev ženskih delovnsh moči ▼ Italiji. Iz Rima poročajo, da so v teku ukrepi za večjo zaposlitev ženskih delovnih moči, zlasti v onih službah, kjer ženske delovne moči lahko brez škode nadomestijo moške, ki jih je treba zaposliti pri težjih delih in talcih delih, ki neposredno služijo vojni proizvodnji. Predvsem bodo z ženskimi močmi nadomestili prodajalce vstopnic in nakazovalce sedežev v kinematografih, gledališčih in podobnih zabaviščih, sprevodnike v javni prevozni službi, v mestih in izven mest, ter osebje v gostinskih obratih, trgovinah z modnim blagom, trgovinah z živili itd. Izkušnje v južni Italiji so pokazale, da se ženske delovne moči prav hitro priučijo tudi raznih del v industriji. Zlasti v industriji fine mehanike, so se izkazale kot zelo sposobne. Od 1. marca naprej bodo morale ženske delovne moči nadomestiti moške pri. vseh lažjih delih v gostinskih obratih. Italijanski tisk poudarja pomen teh ukrepov, ki gredo za tem, da se mobilizirajo vse moči naroda za dosego zmage.
= Italijansko.madžarska tekstilna pogajanja. Med Italijo in Madžarsko je bil nedavno sle len j en sporazum, po katerem bo Italija dobavila Madžarski določene količine tekstilnih polizdelkov (preje). Zaradi ureditve podrobnosti, ki so v zvezi z izvedbo tega sporazuma, bo v prihodnjih dneh v Milanu sestanek med italijanskimi in madžarskimi tekstilnimi strokovnjaki.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Predsedništvo Hrvatskega zadružnega sveta, v katerem so včlanjene hrvatske revizijske zadružne zveze, je nedavno na večdnevnem zasedanju razpravljalo o pre-osnovi te vrhovne zadružne ustanove, ki bo v bodoče predstavljala vse hrvatsko zadružništvo in bo sodelovala z državno vlado pri reševanju vprašanj, ki se tičejo zadružništva in njegove vloge v gospodarskem življenju ter vojnem gospodarstvu. Prej so bHe Hrvatske zadružne zveze prisilno včlanjene v glavni zadružni zveza ▼ Beogradu. Po ustanovitvi Neodvisne države Hrvatske so hrvatske revizijske zveze ustanovile Hrvatski zadružni svet kot ne. obvezno vrhovno zadružno ustanova Ta zadružni svet se bo pretvoril v Glavno hrvatsko zadružno zvezo. — Glavno ravnateljstvo za javna dela ministrstva za notranje zadeve bo pričelo z deli za rekonstrukcijo bivše ban »vinske ceste Pod-sused—Ptuj. V kratkem se bo pričelo razlastitveno postopanje za gradnjo nove trase te ceste.
= Stednja z električnim tokom. Kakor smo že poročali je zagrebški župan odredil kazensko takso 20 kun za vsako kilovatno uro električnega toka, ki se potroši preko predpisanega maksimuma. K temu je še pripomniti, da so bili izdani naslednji predpisi glede maksimalne porabe električnega toka v zasebnih stanovanjih. Potrošnja ne sme v stanovanju z eno sobo presegati 12 kilovatnih ur na mesec. Za dvosobna stanovanja znaša maksimalna potrošnja 16 kilovatnih ur, za trisobna stanovanja 20 kilovatnih ur, za 4 sobna stanovanja 24 kilovatnih ur in za 5 sobna 28 kilovatnih ur. — Podrobne ukrepe za štednjo z električnim tokom je Izdala tudi Madžarska. Hoteli in gostinski obrati bodo smeli potrošiti le 70% električnega toka, ki so ga potrošili v letu 1941-42. Razni industrijski obrati pa smejo po kategorijah potrošiti največ 90, 95 odnosno 100% lani potrošene količine toka. Izvzeti so rudarski ln prometni obrati. Cestna razsvetljava mora biti prav tako omejena in se mora nočni obseg razsvetljave pričeti že ob 20. uri.
ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države;
c)	protizakonite posesti orožja in streliva (ČL 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je brez dovoljenja merodajne oblasti nosil orožje in strelivo;
d)	napada na osebno svobodo (ČL 110 do 605 k. z.), ker je 15. decembra 1941 v Koprivniku izvršil napad na osebno svobodo Bizjaka Avgusta.
Iz teh razlogov je sodišče na podlagi zakonitih določb spoznalo Kovača Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno Ječo, stroške in posledice, vključno objavo pričujoče sodbe ▼ »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 28. januarja 1943.-XXI.
Fronte orientale: gli avleri tolgono Ia neve dalle ali di un aereo da trasporto ln partenza per una missione — Vzhodna fronta: letalci spravljajo sneg s kril prevoznega
letala pred odletom
S. Josfn:
Stara Ljubljana
i.
Avgusta lani so bili cb javi jeni v »Jutru« moji spom ni na staro Ljubljano pred 70 in 60 leti. V naslednjem še nekaj «pO-rn nov za isti čas glede uradov, šolskih korporacij ter uradnjkov in šolnikov. Pri-r ■nnim pa izrecno, da se spomini nana-š jj »amo na to. česar se sam spominjam.
V Ljubljani so bili pred 70 in 60 let4 uradi politične, justične finančne, deželne civasti n drugi.
»Polit čna oo'ast je b la do leta 1867. »c. kr. narrc-s.t ve«, p tem pa »c kr. deželna vlada ^a Kranjsk «. ki je obstajala ia več oddelkov: deželno predsedstvo, polic j-f' i. šolslr . rrradbeni. kmetijski in gozdarski zdravstveni, knjjgovodstveni oddelek jtd.
D2že'ni predsedniki
Deželn, predsedniki so bili: Ž ga vitez K' nrad E y b e s f e 1 d od leta 1867—1871., Konstantin bar;n Wurzbach od leta 1871.—1873., Aleksander grof Auers-p c r g od leta 1873.—1874., Bohuslav vitez W i d man od leta 1874—1877. vitez Kalina-Urbanov od leta 1877.— 3880. in Andrej baron VVinkler od leta 1880.—1892.
Od predsednikov se prav dobro spominjam grofa Auersperga in barma Wink-lerja. — Auerspcrg je bil že bolan, ko je prevzel predsedstvo, a je delal marljivo v svoji pisarni. Njegovega pogreba se je udeležila tudi šolska mladina, tudi jaz kot učenec tretjega razreda na vadnici; pogreb je bi'^ zelo slovesen. Pokopan je bil pri Sv. Krštofu na levi strani pokopališča blizu cerkve. Vdova in obe hčeri so prav marljivo delovale na karitativnem polju: pri Lichtenturnovem zavodu, Marijanišču, Vin-cencijevi družbi itd.
Barcn VVinkler se je rodil leta 1825. v Tolminu kot sin kmečkih staršev; služil je kot višji uradnik v ministrstvu za notranje zadeve. Ministrski predsednik grof Taffe ga je imenoval najprvo za voditelja — dvornega svetnika deželne vlade za Kranjsko, pozneje pa. ko je nastopil službo, za deželnega predsednika; cesar Franc Jožef mu je podeljl baronstvo. VVinkler je bil majhne postave, suh in droban, nosil je belo brado, govoril tiho, počasi in premišljeno.
Slovenščina ima več veljave
Slovenci so bili zadovoljni z njegovim imenovanjem, ker so dobili pod njegovo vlado zopet nekaj pravic. Mestni magistrat ljubljanski, deželni zbor in odbor, občinski sveti po deželi ter druge korporacije so prišli pod Winklerjevo vlado v slovenske roke; v šolali je dobila slovenščina več veljave. V občevanju s strankami je bil Winkler zelo vljuden, bodisi s kmetom ali gospodom, z vsemi je bil prijazen; z uradniki, ki so se mu predstavili, se je dolgo razgovarjal in ni kazal nobenega ponosa. Spominjam se prav dobro, ko sem se mu kot neplačani računski praktikant predstavil; dolgo me je vpraševal o različnih stvareh.
Pod Winklerjevo vlado so služili naslednji uradniki pri politični oblasti,: Ludvik grof Chorinski je bil dvorni svetnik, po upokojitvi se je preselil na Dunaj. Janez Hozhevar je bil dolga leta referent za šolske zadeve. Doma je bil iz Velikih Lašč, stanoval pa je do svoje smrti v Ljubljani v svoji hiši na Poljanski cesti. Pri poslovanju je bil zelo vesten, pri ljudeh zelo spoštovan, kar sem že omenil v svojih spominih.'
Pace — Prešernov prevajalec
Anton grof Pace se je rodil na gradu Turn-Gallenstein pri Litiji leta 1851. Rodbina Pace je italijanskega pokolenja. Pace je vstopil k deželni vladi leta 1877. štiri leta nato je postal predsedstveni tajnik, leta 1883. pa okrajni glavar v Logatcu, kjer je bil pri ljudstvu in učiteljstvu prav priljubljen. Pozneje je postal deželni predsednik v černovicah, potem pa podpredsednik najvišjega računskega dvora na Dunaju. — Pace je spisal več znanstvenih razprav. V mladih letih se je zelo zanimal za slovensko literaturo na Dunaju je občeval z Levstikom, Levcem, Kersnikom; prevel je našega Prešerna ter izdal leta 1869, v Ig. Kleinmayrjevi založbi: »Lieder von Franz Prešeren, Deutsch von A Pace«. Pace je bil srčno dober, plemenit mož; njegova soproga je bila hči barona Wink-lerja. Umrl je leta 1923. na Dunaju.
Stari uradniki so bili še: Vladni svetnik Jožef Dralka, prej je bil okrajni glavar v Radovljici; vladni svetnik Schaschel; refrent za agrarne operaeje; brata mar-kija Gozani, dvorni svetnik Schemerl, dr. Friderik Keesbacher, Štefan Lapajne, Anton pl. Laschan in drugi. Dr. Frider.k
KULTURNI PREGLED
Keesbacher je Ml po roda Tbotoc ter se
je preselil v Ljubljano, postal primarij deželne bolnišnice in blaznice. Pozneje je prišel kot koncipist zdravstvenega oddelka k deželni vladi, postal vladni svetnik ter umrl v Ljubljani leta 1901. Kct zdravnik in sanitetni referent si je pridobil za kranjsko deželo velfkih zaslug. Po rodu je bil Nemec. Udeleževal se je tudi političnega življenja. Bil je občinski svetnik ter so ga slovenski listi večkrat napadal j. Kot vladni svetnik se ni več pečal s polHiko; dolga leta je b'l predsednik Filharmonične družbe. Dr. Keesbacher je imel več hčera, najstarejša se je om- žiia z Josipom pl. Go-rupom na Reki ter še živi tamkaj.
Markantna oseba je bil Aleksander Jo-han Georg Schemerl pl. Streben, dvorni svetnik, rojen v L ju bi jan' dne 8. marca 1837 na Starem trgu kot sin gradbenega
Ljubljana, 3. februarja
Za Svečnico smo navedli nekaj zanimivih rekov, ki jih je naš kmet navezal na ta praznik. Našim čitateljem prepuščamo, da bodo sami delali zaključke, kolikor zadevajo vremenske razmere za nadaljnje leto in kolikor so merodajni za letošnjo letino. V enem pa si bomo vsi edina: Vreme na svečnico je bilo za sedanji letni čas nenavadno.
V ponedeljek se je temperatura čez dan dvignila do 9,J C. Bilo je oblačno in proti večeru je tudi nekoliko rosilo. V teku noči je začelo deževati in potem v torek dež ves dan ni prenehal. Najnižja temperatura je znašala 5.2» C in se je živo srebro v toplomeru dvignilo čez dan ie do 7° C.
Na svečnico smo imeli tudi prvo letošnjo nevihto. Nekoliko po 6. uri zvečer se je vsula toča, ki je kmalu pobelila vse ceste. Nenavaden vremenski pojav sta spremljala blisk in grom. Izrednemu vremenu je odgovarjalo tudi stanje barometra. Krivulja je bila podobna tistim, ki jih zariše barometer ob poletnih nevihtah. Zračni tlak je izredno hitro padel. V noči na sredo pa ja začel zračni pritisk naglo naraščati, kar kaže, da se bo vreme izboljšalo. Kljub temu, da je v torek ves dan deževalo, se ozračje ni močno ohladilo. Minimalna temperatura je znašala v sredo zjutraj 3.2° C. Pozno dopoldne je skozi megle in oblake posijalo sonce.
Danes je godoval sv. Blaž. Tu li okoli tega svetnika je naše ljudstvo napletlo nekaj rekov. Med njimi je najbolj znan; Ce
Spamifm dentista
Dentistični stan je zadela težka preizkušnja. Po osamosvojitvi dentistov, po oži-votvorjenju lastne stanovske zbornice, ki je začela poslovati leta 1939., je dne 25. januarja t. 1. že tretjič zapela svojo žalostno pesem smrtna kosa. Uničila je kljub žilavi odpornosti važen steber dentističnega stanu. Dasi smo vedeli, da se je pričelo zdravje našega tovariaš Franje rahljati že pred osmimi leti, ko mu je težka angina vcepila smrtonosne kali, vendar nas je iz-nenadila vest, da dragega tovariša ni več med nami. Kako je bil pokojni Franjo priljubljen med tovariši in občinstvom, je najbolje pokazalo spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi tovariši brez izjeme, starejši in mlajši, z upravo Sindikata na čelu, ter veliko število občinstva so ga spremili prav do groba.
Dentist Franjo Radovan se je roiil 18. avgusta 1886 v Ljubljani ter pripada temeljnemu pokolenju dentističnega stanu, s katerim je bila tesno povezana skoraj vsa njegova življenjska pot. Bil je vseskoz delaven član ter soustanovitelj prve strokovne organizacije, ki se je ustanovila v Ljubljani leta 1911. Prakso je pričel pri splošno znanem zobozdravniku g. dr. Praunseisu v Ljubljani, kjer je bil zaposlen tudi več let kot asistent. Svoje strokovno znanje pa je znatno izpopolnil v raznih krajih izven ožje domovine in sicer nekaj časa v Meranu, nato v Milsu na češkem ter v Plaunu v Nemčiji. Meseca avgusta 1915. torej ob obletnici pričetka prve svetovno vojne, se je osamosvojil ter od takrat r e- 1 pretrgano izvrševal samostojno svoj poklic v blagor ljudskega zdravja.
Med svetovno vojno je doprinesel svoj delež za zobozdravstvo kot vojaški obveznik. Bil je nad 3 leta zaposlen v zebnem ambulatoriju soške armade v Ljubljani in v Udinu.
Po vojni je začel svojo prakso leta 1918. v šiški, zadnja leta pa se je nastrnil v Frančiškanski ulici v Ljubljani. Kljub veliki zaposlitvi pri poklicu in skrbni pažnji, ki jo je posvečal svoji družini, je še vedno
uradnika. Schemerl «e j* porota dn Si.
marca 1873 kot koncipist na Dunaju s Elizabeto Melanijo Marijo Hlrsch, rojeno v Debrecinu na Ogrskem, hčerko vojaškega zdravnika-polkovnika. Schemerl je prišel v Ljubljano za časa Winklerjeve vlade; prej je bil nekaj časa okrajni glavar ▼ Tolminu, kjer je bil pri kmečkem ljudstvu zelo priljubljen. Begunci iz Tolmina so ga med prvo svetovno vojno v LJubljani zelo hvalili. Schemerl je po upokojitvi živel izven Ljubljane, umrl pa v Kor-neuburgu na Nžjem Avstrijskem. Zapustil je vdovo, ki je pred nekaj leti umrla v Ljubljani; bila je zelo znana in bolj čudne narave ter je imela 3 otroke. Hči Gizela živi v Švici, sin Alfred je upokojen avstrijski polkovnik in biva v Gradcu, sin Rudolf pa živi kot avstrijski nadporočnik v pokoju v Ljubljani.
je na Blaževo oblačno, bo o sv. Jurju zelena trava. Za Blaževo si ljudje žele dežja. Najbrže pa ne bo nobene škode, če se je nebo že uneslo, kajti moče je bilo dovolj
na Svečmo<>. Nadaljnji vremenski rek za dan sv. Blaža je: Svečnice dan — zima van. To je laž, pravi sv. Blaž. Na Blaževo
je tudi god vse živine.
*
Jug na Dclenjskem
Novo mesto, 2. februarja Jug, ki je minuli teden zapihal tuli po Dolenjskem, je na Svečnico prinesel že tudi prvo letošnje deževje. Temperatura se je od nedelje do praznika dvignila na 14.8 stopinj in v noči od ponedeljka na praznik je pričelo močno deževati; naliv je z malimi prešle:ki trajal ves dan. Južno vreme je skoraj meter debelo plasrt snega že popolnoma stalilo, zalnje ostanke snega pa je pobral dež. Radi nenadnega juga so jele dolenjske vode hitro naraščati; že več let niso dosegle tako dolgo trajajočega nizkega vodostaja. Naraščanje vod so zaenkrat Dolenjci toplo pozdravili, saj je bilo doslej posebno mlinom skoraj onemogočeno mletje žita radi pomanjkanja vode. Tuli lu-kenjska elektrarna je morala skoraj popolnoma ustaviti svoj obrat in je'delovala samo novomeška kalorična centrala, ki pa ni mogla zadoščevati vedno večjim potrebam mesta in okolice. Nevarnosti povedenj zaenkrat še ni in se Dolenjci tolažijo, da bo do Matije ponovno obiskal Dolenjsko sever in preprečil poplave.
Frana Radovana
našel čas za stanovsko udejstvovanje. Julija 1926 je postal načelnik bivše Deželne zadruge koncesioniranih zobotehnikov za Slovenijo v Ljubljani, kateri je načeloval do njene likvidacije leta 1930. Po lik vi la-ciji »Zadruge« je nastopila, za dentistični stan načelno važna sprememba, ker je izvrševanje zobozdravstva in zobne tehnike prešlo v pristojnost ministrstva narednega zdravja. Tri leta nato pa je dentistični stan z novelizacijo zakona o zdravn:kih specialistih za bolezni ust in .zob in zobnih teluiikih (leta 1933.) dobil svojo lastno stanovsko javnopravno ustanovo: d en ti stično zbornico.
Od leta 1930. dalje je bil tovariš Franjo pre laednlk društva dentistov v Ljubljani, kateremu je posvetil mnogo dela in žel tudi lepe uspehe. V tej funkciji je ostal vse do leta 1939., ko je društvo prenehalo delovati.
Tudi v dentistični zbornici je uspešno sodeloval pri reševanju raznih stanovskih vprašanj. Delaven je bil vse do zalnjega ter je v Sindikatu zavzemal važno funkcijo namestnika prodsedn ka disciplinskega sodišča in se redno udeleževal vseh važnejših članskih posvetov. V svoji stroki je deloval skoraj 42 let, česar pri tako važnem poklicu, kakor ie zobozdravstvo, ni podcenjevati. kajti z njim ni združen le napor temveč tudi odgovornost, katere se je tovariš Fran"o v polni meri zavedal.
Tovcriš Franjo je bil zelo blagega značaja in je povsod ral pomagal in tovaii-, ško svetoval; če pa je bilo potrebno, je tudi primerno posvaril. Skrbno je pazil na 'o, d J nista tipe'a zaščita in ugled stanu. S tem si je pridobli mnogo zaslug na poklicnem, stanovskem in zdravstvenem peprišču.
Dragi Franjo! Globoka je vrzel, ki je nastala, ko si nas tsko nepričakovano zapustil. toda še globlje je v naših srcih zapisano tvoje vestno. p«žrtvovalno ln tova-riško delovanje, ki Te bo napravilo ne-umrlega tudi našim zanamcem. Počivaj v miru po trudapolnem in uspešnem delu!
Tc variš
marsikoga ganljiva, za koga tudi dolgočasna, a odveč je razpravljati nadalje o njenem pomenu.
Na neki požrtvovalen način se je Leh?r odrekel baš v naši »Deželi smehlieji« običajnemu operetnemu zaključku. Prav ob zadnjem prizoru bi pazljiv poslušalec postal pozoren, če ne bi bilo vse do tja običajnih operetnih manir, psevdo-kitajske glasbe (nb: posebno v prvem baletnem stavku izvrstno .podane) in stokrat prepe-te prinčeve pesmi, ki jo je svojčas nemški šlagerski film raznese! daleč po svetu in ki je tipičen primer, kako sentimentalna tvorba izgublja na vrednosti, čim večkrat jo slišimo izvajano.
V naši uprizoritvi je bila »Dežela smehljaja« kaj dobro podana. Ugajal je zlasti čuden s svojim simpatičnim, milo plahim temperamentom, z mladeniškim, jasnim glasom in z lepo interpretacijo Njemu ob strani je bila Mlejnlkova, pevsko dobra in v izrazu ognjevita. So.ncin in Bravničeva sta skrbela za sicer redke zabavne scene (v tej opereti 3meš uživati prav za prav samo lagodno sentimentalnost) in sta v svojem malem, ljubeznivem, zares operetnem pri-zorčku 2. dejanja tudi izrazno dosegla lep uspeh. Kar se tiče zvoka glasu v govoru se gre večina pevcev učit sonornega zvene-nja k Debevcu, čigar najtišjl Izgovor je razumljiv ln jasen in v volumnu nasičen. Manjše vloge igrajo: Anžlovar, Pianecki, Japljeva, šušteršičeva, Ličenova, Petanova, Doborškova, Marenk, škabar in Simončič. Ugotavljam, da so tudi njihove vloge skrbno pripravljene, naj omenim samo imenitno, čeprav neznatno figuro kitajskega poslaniškega tajnika. Balet je ^11 na svoji običajni dokaj dobri stopnji, odlikovale so se plesalke solistke Bravničarjeva, Japlje-
Z Gorenjskega
Združitvi dveh občin, šef civilne uprave za zasedeno ozemlje je odredil, da se združi občina Ribno z blejsko občino, občina Lesce pa z mestno občino Radovljico. Združitev velja od 1. aprila 1943.
Učiteljski zbor v Kranju. Te dni je bilo v Kranju drugo delovno zborovanje mladih vzgojiteljev vsega kranjskega okrožja. Učitelj Kenda je predaval o osnovi: življenjski jezikovni pouk. Okrožni šolski svetnik VViistner je obširno pojasnjeval razne vzgojiteljske nalege na Gorenjskem. Na koncu je bila splošna debata. Zasedanja se je prvič udeležilo tudi 11 mladih učiteljic z Dunaja.
V Smledniku Je rodbina vaškega kovača Kaiserja dobila devetega otroka, krepkega dečka. Družina je bila nagrajena. O zdravem stanju tega kraja priča dejstvo, da je bilo v vsem lanskem letu v Smledniku 89 rojstev in samo 30 smrtnih primerov. — Kot učiteljica je bila dodeljena Ana Li-za Umlaufova, ki je prevzela vodstvo deklet in otroško skupino. Sklicano je bilo zborovanje, na katerem je bila mladina pozvana v prostovoljno kmetsko službo na Koroškem.
Krajevni razredi na Gorenjskem. Na razpored krajev v zasedenih ozemljih na Koroškem in Kranjskem je bil sestavljen seznam krajevnih razredov. Po tem seznamu so razporejene občine zasedenega ozemlja takole: V krajevnem razredu B sta v kranjskem okrožju Kranj ln škofja Loka, v radovljiškem okrožju: Jesenice. Tržičr Radovljica in Bled, v kamniškem okrožju pa Kamnik in Litija. V krajevnem razredu C so v kranjskem okrožju: Golnik, žiri, št. Vid, Šenčur, Cerklje in Medvode; v radov-liškom okrožju: Gorje, Kranjska gora. Dov-je-Mostrana, Rateče — Planica. Bohinjska Bistrica in Srednja vas; v kamniškem okrožju: Dob. Domžale. Homec. Komenda, Dol. Mengcš-Trzin, Moravče, Podgorica, Črnuče, Šmartno pri Litiji in Trebeljevo. V krajevnem razredu D so vse druge občine. Namesto dosedanje ureditve službenih in plačilnih razmer za neuradniške zaposlen-ce v javni službi velja za izračunanje stanovanjskega prispevka od 1. januarja dalje navedeni seznam krajevnih razredov.
Nova poštna služba v Kranju. Po naredbi o uoravr.i razporeditvi je bila občina Sfcražišče ukinjena in združena z mestom Kranjem. Temu primerno je v veljavnostjo od novega leta dalje urejena celotna oddajna služba za mestno ozemlje pri kranjskem poštnem uradu. Dosedanji poštni urad v Stražišču posluje še nadalje samo kot sprejemni urad.
Huda nezgoda. Francka Gregor'nova in njena hčerka iz Trzina sta podirali neko staro opekarno. Splezali sta na streho in hoteli odtrgati ostrešje. Pri tem pa se je vdrla že,~krhka opekarna in pokopala pod ruševinami mater in hčer. Obe sta bili hudo poškodovani. Sosedje so ju potegnili iz ruševin, nakar sta bili ranjenki pripeljani na Golnik.
IK3ERIRAJTE V ..JUTRU"
v:-, RcmV-a-.-jeva in plesalec Pogačar. Kostumi so bili za naše razmere bogati, prav tako inscenacija. Režiral je Golovin, dirigiral pa Simon!ti, ki je pokazal od svoje zadnje operetne premiere precejšen napredek v sožitju odra in orkestra. Treba pa bi bilo malo bolj paziti, da se našim akustičnim razmeram primerno odmeri instrumentalno nasičeni zvok orkestra tudi v spremljevalnih partijah.
Uspeh operete je b i pri občinstvu jako velik. Zlasti priljubljeni Čuden je doživel veliko priznanje v že omenjeni pesmi, ki jo je moral ponavljati.
Marijan Llpovšek
Vcljre; »Zgodovina Italije ia Italijanov"
Pokrajinska šolska založba v Ljubljani je pravkar izdala novi učbenik za naše srednje šole, 250 strani obsegajočo knjigo člana Italijanske Akademije Gioacchina
V	o 1 p e »Zgodoviaa Italije in Italijanov«. Je to prevod knj'ge, ki se uporablja za pouk italijanske zgodovine v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kot delo posebno kompetentnega pisca — Volpe je eden najznamenitejših italijanskih zgodovinarjev, vseučiliščni profesor zgodovine — pa knjiga ustreza tudi značaju informativnega priročnika za izvenšolske namene.
Volpeova »Zgodovina Italije in Italijanov« je razdeljena takole: V prvih poglavjih je prikazana Italija v najstarejših ča-. sih z rojstvom Rima in z glavnimi obrisi starorimske zgodovine. S šestim poglavjem, ki obravnava cesarstvo ln rimske cesarje, je v glavnem zaključen stari vek.
V	novi svet in novi miselni red, ki je zavladal na razvalinah antične civilizacije,
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 4. febr.: Ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Četrtek.
Petek, 5. februarja, ob 15.* Kovarstvo in ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdoL
Sobota. 6. februarja, ob 17.30: Vel»ki mož. Red A.
Nedelja. 7. febr.: Ob 14.: PetrčkOve poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Zadnjič v sezoni. — ob 17.30: Deseti brat. Izven, znižane cene ol 15 lir navzdol.
*
Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo Schillerjeve igre; »Kovarstvo ia ljubezen,« ki bo ob 15. uri po znižanih cenah od 12 lir navzdol, v običajni zasedbi.
Prihodnji teden bo premiera Goldonijeve komedije »Mirandolina,« v režiji J. Kovi-ča, v glavnih partijah: Mira Danilova v naslovni vlogi. Jan-vitez Rippafratta, Gre. gor in - markiz Forlipopoli, Verdonik - grof Albafiorita. Gabrijelčičeva - HorterfZija, Dejanira - V. Juvanova, Fabriaio - Gorin-šek.
OPERA
Četrtek, 4. februarja: Ob 17. uri: Dežela smehljaja. Red B.
Petek. 5. februarja, ob 17.30: Vokalni in instrumentalni koncert. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 6. februarja, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven.
«
Veliki vokalni in instrumentalni koncert.
V petek ob 17.30 uri bo pod vodstvom dirigenta D. žebreta s sodelovanjem opernega orkestra izvajan koncert s sledečimi solisti: Ksenijo Vidalijevo, ELzo Karlovčevo, baritonom rimske Kraljeve opere Giusep-pom Taddeijem in tenorjem Giorgiem Sem.. brijem.
J. Massenet: »Thais.« Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael - Primožič, Nicias-Lipušček, Palemon - Dolničar, Thais - Hey-balova, Krobila - Mlejnikova, Mirtada-Stri-tarjeva, Albina - Golobova. Dirigent: N. Štritof; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; koreograf: inž. P. Golovin; načrti za kostume; J. Vilfanova. »Thais« bo izvajano do konca februarja; do tega termina je uspelo podaljšati pogodbo za n°tni materijal. Opozarjamo, da bodo vse bodoče predstave izven abonmaja..
Najdeno pismo cesarice Evgenije. V Es-
peranzi blizu francosko-španske meje so našli v predalniku neke mize eno zadnjih pisem, ki jih je leta 1870. pisala cesarica Evgenija iz Pariza svoji materi. Pismo je pisano v španščini ter naslovljeno na kon-teso di Montio v Madridu. V pismu sporoča soproga Napoleona III., da bo morala v kratkem zapustiti Tuillerie in se podati v inozemstvo. Pismo vsebuje tudi sporočilo, da pošilja cesarica zavojček z 8 milijoni frankov svoji materi v shrambo.
uvaja poglavje »Nova vera — krščanstvo«. Naslednje poglavje »Rim in Germani« prikazuje zaton starega Rima, vlado Gotov in Langobardov na italijanskih tleh ter prodiranje Arabcev in Slovanov. Organizaciji zgodnje srednjeveške Cerkve je posvečeno poglavje »Papeži in menihi«, političnemu in socialnemu sistemu srednjega veka pa poglavja »Obnova starega Zahodnega cesarstva«, »Doba mest prihaja« in »Lepa in velika kraljevina in mogočna republika«. O nastanku novega italijanskega naroda, posebej še o vplivu Frančiška Asiškega in o sistemu srednjeveškega življenja, pripoveduje trinajsto poglavje, medtem ko naslednje povzdiguje »Glas pesnikov« (Oče Dante, Frančišek Petrarka). Nato prikazuje pisec pojave, ki Italijo tesneje združujejo, predvsem Benetke na višku njihove gospodovalne in kolonizacijske moči. Na široko v kulturno zgodovino posega poglavje: »Italija — dežela umetnosti, znanosti in vere.« Tako se približujemo dobi kulturne renesanse in upadanju politične moči, razmahu medsebojnih borb In tujega gospodstva. Posebno poglavje obravnava »zgledne može« (Campanello, Galilea, nekatere vojskovodje, misionarja Chinija in Riccija). 18. stoletju sta posvečeni poglavji »Italija se prebuja« in »Doba revolucije«, ki segata že v Napoleonove čase. Nato slede poglavja o pripravah za zedinjenje (»Skrivne družbe, zarote, revolucije«, —■ »Mazzinijev pogum, vera in volja«, Od Pt-ja IX. do »petih dni«, »Kraljeva vojna«, »Ljudska vojna«, »Piemont na delu«, »Nova osvobodilna vojna«, »Vojna za zedinjenje«, Rim in Benetke — Benetke io Rim«). Tako je proces zedinjenja Italije prikazan v vsem gvojem cUnamlčn^m razpletu la s
Leharjeva »Dežela smehljaja"
In nekaj načelnih besedi o opereti
V Gledališkem listu je kar najugodneje prikazana ta Leharjeva opereta, eno kasnejših sladateljevih del, ki je imela mnogo uspeha v svetu povsod, kjer si žele in se vesele operet. Lahka glasba je gotovo kaj vredna, predvsem takrat, če se je resno lotimo in jo skušamo dvigniti na povprečno varietejsko muziko, ki je navadno zgolj ču-tn o-dražeča. Imeti pa mora posebno danes ob tako velikanskem razmahu skladatelj-ske tehnike mnogo briljantnosti, sijajne instrumentacije in mora biti zlasti ritmično čim bolj pestra. Leh&r tefcpično stran seveda izvrstno obvlada in gotovo se mu bolj izplača uporabljati njegovo znanje za opereto, saj ima te vrste muzika dovolj hvaležnih kupcev. Mislim pa, da je od J. Straussa do Lehžrja in Kalmana vendar le znatna krivulja navzdol, kakor koli sta že ta dva z nekaterimi drugimi dunajskimi in nemškimi skladatelji tehnična sredstva ojačila, posnemajoč pridobitve resne glasbe. Življenje, ki polje v Straussovih valčkih, je ritmično pa tudi melodično nesporno močnejše. Kdaj smo se že učili stare,, resnice, da imajo Bachove invencije, četmj^ so v ritmu enakomerne, več ritmičnega
za resne glasbenike merodajen kakšen Tau-ber (kakor ga navaja Gledališki list) z vso svojo »brezprimerno muzikalnostjo« in drugimi tamkaj naštetimi odlikami. Ravno dejstvo, da je ob svojih znatnih dirigentskih sposobnostih in pojmovanju Mozartovega sloga zašel — poudarjam, zašel na ceneno operetno stran, nam pove, da so za to odločevali najbrž vse drugačni, prav malo idealni vzroki. Koliko je danes odličnih muzikov s podobnimi, čoprav ne tako sijajnimi lastnostmi, kakor so Tauberjeve, ki si morajo s krvavečim srcem služiti kruh v lahki glasbi, med tem ko so njihovi ideali zares tam nekje »na nebesnem svodu, z zvezdami posutem«.
No, in sedaj mi pride na misel Puccini, čigar ime smo tudi čitali v člankih pred premiero. Romantična in veristična italijanska opera nam ni tolik vzor umetnosti v »simfoničnem« smislu (razen poznega Verdija), kakor to občudujemo Dri Wa-gnerju, Dvofaku. Janačku, Musorgskemu, Smetani (tudi Smetanova komika je glasbeno prebito resna zadeva!) in drugih sorodnih skladateljih. Vendar bi se podpisani h (še daleč ne drznil imenovati Puccinija za
ljenja v sebi kakor sto šlagerjev skug^k.1 ^Leh&rjevega vzornika v končnem uilnku Zato pa se ne sme navajati ne Bachovega,	-'--«	»»	-
ne Musorgskega imena v neki, čeprav Se tako oddaljeni vzporednosti z operetaimi skladatelji, čustvovanje, ki jih namreč loči, je docela bistvenega pomena za vrednotenje njihovega dela in seveda tudi za njihovo strokovno opredelitev. Menda ne bo
■'dela kot glasbene celote. Merila za vrednotenje operetne glasbe nam morajo biti pač jasna in nima smisla govoriti o vrednotah tam, kjer jih nI in ne more biti. Iz vseh okrasnih pridevnikov o Lehdrjevi glagbi bi se brez pretiravanja dalo postaviti trditev, da je ta muzika prijetna, za
»JUTRO« St 27
BU6M, i IL fPS-AAi
ka
*	185. odlikovanec s hrastovim listom.
Kot 185. vojak nemške vojske je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa višji stražmojster v napadalnem topniškem oddelku Hugo Primožič.
*	Papež je sprejel novinarje. Na god sv.
Frančiška Calcskega, patrona novinarskega stanu, je sv. oče v Rimu sprejel skupino katoliških novinarjev, ki so mu prišli čestitat k škofovskemu jubileju. Sprejema se je udeležilo približno 80 novinarjev, ki so najprej prisostvovali službi božji v Vati-k;u"iu, nakar so jih povedi i k sv. očetu. Papež je z novinarji očetovsko razgovarjal ter je vsem podelil svoj blagoslov.
*	Nernšk. dom v Padovi. Skupina na-«xjiu!i socialistov v Padovi je te dni proslavila 10. obletnico naro Ino-socialističnega režima v Sdciežu novega nemškega doma. Svečanosti se je udeležil načelnik narodno-sociaiisuLiie saanke v Italiji dr Ehrich. geucraln konzul v Veneziji Kbster ter rektor Nemške akalemije v Ferrari. Govorniki so proslavljali tudi sodelovanje med Nemčijo in Italijo.
*	škef pozdravlja legicnarje. škof iz Resrgio En-.ilie je poslal Zveznemu tajniku pismo, s katerim proslavlja junaško zadržanje legionarjev 79. polka na vzhodnem bojišču, škof prosi v pismu božjega blagoslova za vojake in njih zmago.
*	Plemenit dar maceratskib kmetov. Prefekt iz Ma-cerate je izročil Prefektu mesta Napoli 40 000 lir, katere so zbrali imo-vitejši kmetje v Macerati za žrtve letalskih napadov v Napoli ju. Prefekt se je kmetom iz Macerate za veliko lušno darilo prisrčno zahvalil.
*	Velik uspeh opere »Carmen« v milanski Scali. V milanski Scali so te dni uprizorili Bizetovo »Carmen« z Gianno Peder-zinijevo v naslovni vlogi. Poleg imenovane pevke je nastopil tudi baritonist Reali, predstavo pa je vodil kapelnik Antonio Guamieri.
*	Smrt gospe CailIeauxove. Na neki graščini v Sai-the na Francoskem je umrla ga. Cai!leaux, znana izza umora direktorja pariškega »Figara« Calmettea leta 1914. Njen proces je svoj čas zbujal splošno pozornost v Evropi.
*	Razstava rumunske umetnosti v Vene-zii. V torek 2. februarja so odprli v Vene. zii v napoleonski dvorani kraljeve palače ra/zstavo rumunske ljudske umetnosti. Razstavo je organiziralo rumunsko ministrstvo za propagando.
*	Zadnje besede avantgardista. Iz Rima poročajo o smrti gimnazijca Giordana Franca Capocasadea, sina uradnika v ministrstvu za finance. Reveža je napadla zavratna bolezen, kateri ni bilo leka. Ko je umiral, je mladenič izjavil: »Sovražniki Italije morajo biti poraženi. Jaz ljubim Duce ja.« Po teh besedah je zatesnil oči in umrl.
*	Smrt slikarja Buria. V Triestu je umrl 66 letni slikar prof. Gildo Buri, učenec Scomparinija. Svetovne vojne se je udeležil ko prostovoljec s svojimi 7 brati.
*	Ob 401etnici poroke sta umrla. V In-voriu pri Aroni sta umrla v kratkem presledku zakonca Giovanni Piola in njegova žena Modesta Bollini. Možu je bilo 75, ženi pa 68 let. Ko je smrt ugrabila moža, je obšla ženo takšna žalost, da je začela tudi ona propadati in v nekaj dneh mu je sledila v grob. Slučaj je hotel, da je Piola umrl ravno na 40. obletnico svoje poroke.
*	Tenorist Gigli med invalidi. Tenorist Benjamino Gigli je te dni obiskal sedež milanskih invalidov, katerim je zapel nekaj pesmi. Pohabljenci so nagradili umetnika z burnim odobravanjem. Gigli pravkar z velikim uspehom nastopa v »Scali« v Partiji don Joseja v operi »Carmen«. Z njim žanjeta uspeh sloveči pevki Gianna Peder-zirii kot Carmen in Maria Minazzi kot Mi-cuela, vlogo Escamilla pa poje Antenore Reali.
*	Smrtna nesreča vojaškega dopustnika.
Ena in dvajsetletni Nello Vignocchi je prišel nedavno domov na vojaški dopust. Pred dnevi se je po l al s puško na lov. Ko je stopal po zaledenelem terenu, mu je zdrsnilo, puška se je sprožila in naboj je zadel Vignocchija s takšno silo, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je kljub zdravniški pomoči izkrvavel.
*	Usoda dragocenega prstana. Pred nekaj dnevi so pokopali v Milanu Olgo Ta-gliari, soprogo industrijca. Ko je bil pogreb že pri kraju, so se spomnili, da je imela pokojni ca ob svoji smrti na roki briljantni prstan, vreden sto tisoč lir. Seveda niso hoteli svojci, da bi prstan propadel, zato so podvzeli korake za izkop trupla. Odkopali so grob in odprli rakev. o prstanu pa ni bilo nikjer sledu. Začeli
so prstan iskati po stanovanju in res so ga našli zavitega v rjuhi, ki jo je imela pokojnioa pod seboj v trenutku smrti. Naj-brže je prstan zdrknil s prsta, ko so Ta-gliarijevo umivali.
*	Posušena zelenjava za potrošnike Občanski preskrbovalni urad v Triestu bo za mesec februar razdeljeval potrošnikom posušeno zelenjavo. Vsak prebivalec bo dobil po 400 g.
*	Nesrečen lovski strel. 491etni lovec Gigli Duillo iz Naveja pri Viareggiu je ocišei te dni na. lov ter je s klicem žvabil divjačino. Nenadoma se mu je zdelo, da se je v nekem grmu zganila žival. Pomeril je in sprožil ter tekel proti plenu. Ko je prispel do grma, je videl, da ni zadei živali, i.mpak čioveka, lovskega tovariša. K sreči ga je obstrelil na takšnem mestu, da njegovo stanje ni smrtnonevamo.
*	Skozi °kno je padel. Nenavadno dogodivščino je doživel 431etni Cesare Gorni lz Marcarie pri Mantovi. Sanjalo se mu je, la se mu je sin nenadoma vrnil z vzhodnega bojišča. Da bi ga prej videl, ni tekel k vratom, ampak je na pol buden z veliko naglico odprl okno. Pri tem je izgubil ravnotežje, padel na zemljo ter se pri padcu hudo poškodoval.
*	Huda gradbena nesreča. V kraju Mar-gherita di Savoia pri Baretti se je primerila huda gradbena nesreča. Delavci so popravljali neko dvonadstropno palačo, med delom pa se je zidarski oder podrl, da so zidarji in njihovi pomočniki zgrmeli v glo-bočino. Pol ruševinami je obležalo 6 mrtvih, 2 delavca pa sta bila hudo ranjena.
*	Deklica je rešila bratca iz plamenov. Na seniku Domenica Armanacca v Sondriu je izbruhnil ogenj, ki je resno ogražal tudi sosedna poslopja. Ko je izbruhnil požar, se je spomnila deklica Olga Imperi-ani, da se je igral tudi njen petletni bratec v gorečem gospodarskem poslopju. Z veliko hladnokrvnostjo je planila v ogenj in privedla brata iz plamenov ter mu na ta način rešila življenje.
*	Poostreni kazenski predpisi za dobo vojne. V Rimu je izšel odlok, ki predvideva poostritev nekaterih kazni za čas, dokler traja vojna. Tako so med drugim poostrene kazni za osebe, ki kupičijo racionirane predmete. Kazni znašajo od 6 do 24 dni zapora in ne manj kakor 3000 lir globe, še hujši predpisi veljajo za tiste, ki bi se pregrešili proti gospodarski proizvodnji za vojne potrebe.
*	Avtomobilist ji je rešil življenje, šofer Guido Burigotto je bil te dni na vožnji proti Ferrari, ko je zaslišal v megli obupne klice na pomoč. Ustavil je stroj in šel proti kraju, odkoder so prihajali glasovi. V nekem kanalu je našel žensko, ki se je skušala rešiti lz vode. Pomagal ji je na suho, naložil na vozilo in jo odpeljal v bolnišnico.
*	Pet bratov pod orožjem. Kmet Splne-111 iz Desia ima 5 sinov pod orožjem. Njih delo na polju so prevzele tri sestre s starši, ki so že v poznih letih življenja.
*	Pokrajina s številnimi otroci. Okolica Centese pri Ferrari je na vodilnem mestu italijanskih družin s številnimi otroci. V nji živi 434 družin s 3450 potomci, od katerih jih je 1733 moškega, 1717 pa ženskega spola.
» V 40 cm visoki vodi je utonil. V hudourniku Tadone pri Bergamu so našli truplo 71 letnega kmeta Marchesa Costante. Utonil je navzlic temu, da je bilo v koritu hudournika samo 40 cm vode.
*	Pet sinov je rodila v 30 mesecih. Kmetica Vittoria Gruffi iz Palance pri Macerati je v 30 mesecih rodila pet otrok. Predzadnjič je rodila trojčke, 26. decembra 1941 pa je povila dvojčke. Otroci so živi in zdravi.
*	Rodovitna družina. V Falmenti pri Ca-nobini blizu Novare se je kmetiču Giacomu Zanniju narodil štirinajsti sin.
*	Tragična smrt pred poroko. 30!etni delavec Gerolamo Piccolini je hotel te dni prečkati cesto v Vigevano. Nenadoma je pridrvel avtomobil, ki je Piccolinija podrl in povozil do smrti. Njegov konec je tem bolj tragičen, ker se je prav te dni pripravljal, da stopi pred oltar.
*	Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov itd. Novi tečaji prične 5. februarja. — Učnina zmerna. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Izbira predmetov po želji.
NI KRIV
Sodnik: Zakaj ste ukradli tožitelju kokoši ?
Obtoženec: Oprostite, gospod sodnik, jaz nisem kriv, da je mož pred tatvino prašiča že prodal.
IZ LJUBLJANE
Nakazila za nabavo nsnfa za čevljarje
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani poziva čevljarje, da mu predlože pooblasti. Ia za nakup usnja v mesecu februarju L L v času od 1. do 10. v potrditev nakaadl. Po tem roku se bo usnje nakazovalo le še čevljarjem, ki obratujejo izven Ljubljane.
Nova grobova. p0 dolgi mučni bolezni je za vedno zatisnila svoje oči vdova sprevodnika južne železnice ga. Ivana jazbinškova. Za njo žalujejo hčeri Mila in Mara, sin Viktor ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago rajnko spremili v četrtek ob pol 15 iz kapelice sv. Andreja na 2alah k Sv- Križu. — Nenadoma je preminila trgovska sotrudnica g. Malčka Beljčeva, nameščenka konzum-nega društva na Viču. K večnemu počitku so jo položili v torek popoldne. — Naj jima bo žemljica lahka! Svojcem izrekamo naše sožalje.
u— Lepo oprane ulice. Na Svečnico je ves dan pridno deževalo, da so bile asfaltne ulice v mestnem središču kaj kmalu lepo oprane. Radodarno nebo pa ni samo opravilo svoje očiščevalne »akcije«. Pomagali so mu tudi mestni delavci, ki so napeljali po glavnih ulicah dolge cevi in temeljito obrizgali pločnike in cestišča.
u— Slavni čelist Anton Janigro, ki bo koncertiral v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek 8. t. m., bo izvajal dela naslednjih skladateljev: najprej tri krajše stvari iz klasične italijanske literature, ki so jih napisali Nardini, Sammartini in Guerrini; nato Havdnov Koncert in Loca-tellijevo Sonato; četrti njegov nastop pa obsega zopet krajša dela, ki so jih napisali skladatelji: Brero. Ravel, Nin, Chopin in Dinicu. Na sporedu so dela, ki zahtevajo globoko občuteno igro, pa tudi izredno vir-tuoznost. Janigro je velik umetnik na svojem instrumentu, zato opozarjamo na njegov koncert. Natančni spored bomo javili jutri.
u— Poročila sta se v nedeljo g. Branko-vič Branko, poročnik bivše jug. vojske in gdč. Seibitz Dora, priv. uradnica v Ljubljani. Iskreno čestitamo!
u— Osebne izkaznice. Ljubljansko mestno poglavarstvo obvešča prebivalstvo, da je Visoki Komisariat izdal novo tolmačenje o izdaji duplikatov osebnih izkaznic, natmreč, da v primeru spremembe stanovanja prebivalci Ljubljane ne potrebujejo nove izkaznice. Obenem mestno poglavarstvo sporoča, da zaenkrat nove osebne izkaznice daje le onim, ki jih po urelbi morajo imeti, sicer pa le v primeru z dokazi utemeljene nujne potrebe.
u— Na razstavi Mitje Sviglja v salonu Kos v prehodu Nebotičnika so postavljena na ogled njegova najnovejša dela. že na dan otvoritve si je razstavo ogledalo lepo število umetnost ljubečega občinstva, švig-ljeva dela vzbujajo upravičeno zanimanje. Opozarjamo, da bo razstava v salonu Kes odprta le kratek čas.
u— Davčna uprava za mesto v Ljubljani penovno opozarja vse davkoplačevalce, da je edino pravilen in veljaven način plačevanja davkov po poštnih položneah oziroma neposredno pri blagajni davčne uprave. Nedopustno je plačevanje davkov v roke davčn h izvrševalcev.
u— Vodnikova družba sporoča, da so letošnje knjige v drugi nakladi dotiskane. Vsi oni člani, ki so do 20. januarja prijavili svoje članstvo, dobe letošnje knjige od danes naprej tam, kjer so se prijavili. Dobe jih pa tudi še člani-zamudnikl, ako se takoj prijavijo in dokler traja zaloga.
u— Preurejanje tramvajskih voz se nadaljuje. Preurejanje notranjosti tramvajskih voz se hitro nadaliuje. V nekaterih bivših abbazijskih vozovih šo odstranili eno
vrsto sedežev, tako da so ostali sedeži samo na eni strani. Podobno so naredili tudi v nekaterih vozovih, ki so bili izdelani v Slavonskem Brodu. Preureditev je umestna in tudi koristna, ker more v pre-ureiene vozove večie število potnikov. Kakor izgleda, bodo v doslednem času preurejeni vsi vozovi električne cestne železnice.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-
in trimesečni tečaji prično 5. februarja Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepls-ilca, raznovrstni stroji. — Posebni teča.ii 'udi za knjigovodstvo, stenografijo, jezike .!-• ••.••» te nrespekt: Trgovsko učilišče '^T-i-.	zavod-'. Domobranska 15.
u— Zaključek damsko-frizerskega vajeniškega tečaja. Odsek za obrtništvo Združenja industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine je priredil s podporo Visokega komisarijata v svoji šoli v Selenbur-govi ulici tromesečnj tečaj za vajenke frizerske stroke, ki je bil zaključen v nedeljo 17 januarja z nagradnim friziranjem. Te-
p i ■■■■lif;, jf^tS
-V-'*?	■ ' X'" -H|||
• i & ' r V' • • • - *" t
! :;•:■<?■•	:M • > V- ,.V< v:"* V >*;.-: ST
Nostri caccia, di ritorno da azioni di guerra, vengono revi si ona ti per essere pronta-mente impiegati In nuove azioni. — Italijanski lovci, Id so se vrnili z vojnih akcij, se pregledujejo, da bi bili takoj uporabljeni za nove akcije
čaj je obiskovalo 22 vaienk. Pouk se je vršil ob nedeljah od 8.30 do 12.30 ure.
Poučevali sta dve mojstrci ter dva mojstra, in sicer sledeče predmete: vodno in železno ondulacijo. manikuro ter lasničar-stvo. Uspehi so bili izredno lepi. Razdeljene so bile nagrade, in sicer dve prvi, dve drugi in dve tretji nagradi. Tečaj je zaključil ob navzočnosti zastopnika Odseka za obrtništvo načelnik brivsko-frizerske skupine gospod Aleksander Gjud z lepim nagovorom Izrekel je zahvalo Visokemu komisarju za podporo in strokovnim učiteljem za njih trud ter je čestital tečajnicam k doseženim uspehom.
u— Instrukcije in priprava za privatno izpite. Novi trg 5/IIL Staršem dijakov srednjih šol sporočamo, da nudijo brezposeln5. diplomirani filozofi uspešno in temeljito pripravo za šolo vsak dan od 8—11 in od 15—18. Enako pripravljajo privati-ste za privatne izpite čez dva razreda temeljito in vestno samo strokovnjaki za zmeren honorar. Informacijo na šotah. Prijave vsak dan od 8—11 in od 15—16: Instrukcije in priprava za privatne izpite, Novi (Turjaški) trg 5—III.
u— Oljčni zbor Narodne galerije bo v četrtek 13. februarja ob tričetrt na šest v galerijskih prostorih; vhod iz Tcmano-ve ulice.
u— Sindikat dentistov Ljubljanske pokrajine v Ljubljani je naklonil Društvu slepih. Ljubljana, namesto venca na krsto blagopok- jnega kolege dentjsta Radovana Franja 3C0 lir. Iskrena hvala!
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2
prično dne 6. februarja Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — d:plomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19.
u_ Staro zalogo ELEKTROTON gramofonskih Piogč prodajamo po 40 in ne po 50 lir. Elektron, prehod nebotičnika.
u— Nesreče. Desnico si je zlomila 66-letna delavka Franja Primarjeva iz Dev. Mar. v Polju. Desno nogo si je zlomil pri padcu 211etni dijak Milan Obersnel iz Ljubljane. Pri sankanju si je zlomil levo nogo 51etni sin delavca Alojz Kovač lz Dolnic. Levico si je poškodoval 351etnl mizar Anton Ravnikar iz Ljubljane. Z zlomljeno levico je iskala zdravniške pomoči v bolnišnici 65letna zasebnica Marija Bizjancva iz Ljubljane. Nogo si je zvil v gležnju 71etni učenec Aleksander Miller iz Ljubljane. 541etna kuharica Ana Cotičeva iz Slivnice pa si je pri padcu zlomla levico v zapestju. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici.

Uradni obiski v bolnišnicah. Kakor po vseh drugih večjih garnizijah so uradni predstavniki tudi v Mariboru obiskali za 10 letnico narodnega režima ranjence po vojaških bolnišnicah. Mariborski okrožni vodja Strobl je obiskal rezervno bolnišnico. Ob obisku je prepeval mladinski zbor. Okrožni vodja je imel daljši nagovor in je razdelil darila. Podoben obisk je bil v rezervni bolnišnici v Novem Celju.
Nesreča na vožnji. Katarina Suhodolča-nova iz Retja pri Trbovljah se je peljala v Gradec. Na vožnji jo je podrl nespreten sopotnik in si je Katarina zlomila nogo. Oddali so jo v graško bolnišnico.
11 Hrvatske
Italijanski dar hrvatskim železničarjem.
Polkovnik Re. šef Italijanske vojaške misije pri hrvatski vladi, je izročil 1,340.000 kun, darilo vrhovnega poveljnika Oboroženih sil v Sloveniji in Dalmazii Eksc. R»jat-te za razdelitev med hrvatske železničarja, ki sodelujejo pri transportnih pošiljkah za Italijo. Dar je sprejel hrvatski minister za promet Beslavič v spremstvu državnega podtajnika Markovi ča. Oba sta se prisrčno zahvalila ter na koncu vzkliknila Kralju in Cesarju, Duceju ter Poglavniku.
Hrvatje ob desetletnici narodno-sociali-stične oblasti. Hrvatski tisk v obširnih člankih razpravlja o deseti obletnici prevzema oblasti po narodnih socialistih. Ob tej priliki je izšla slavnostna številka »Deutsche Zeitung in Kroatien*, ki obj&v-Ija med drugim Poglavnikovo pismo, v katerem piše: »30. januar ni samo preokret-nica v političnem 'iivljenju nemškega na-reda, ampak tudi v iiviienji1 vs? Evrope. Ni samo začetek nove dobe za Nemčijo, ampak tudi za druge evropske narode, celo za ves svet. Prevzem oblasti po narodnem socializmu je razširil politično obzorje hrvatskega naroda in mu prinesel upanje, da se bo rešil hlapčevstva, v katerega je bil prisiljen leta 1918. Upanje se je dejansko izpolnilo.«
Preskrbovalna centrala za zagrebške občinske nameščence. Zagrebški mestni svet je sklenil ustanoviti prehranjevalno centralo za svoje nameščence. Za nakup živil je odobril 10 milijonov kun. V večjih industrijskih obratih so bile ustanovljene skupne kuhinje.
Kmetijska razstava v Brodu. Pred kratkim je bila v Brodu na Savi odprta kmetijska razstava. Otvoritveni govor je imel veliki župan šefkija Kadič. Svečanosti so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblastev kakor tudi številni obiskovalci iz delavskih in gospodarskih krogov.
ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 1943-XXI. 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa.
—	Poročila v italijanščini. 12.20: Pkšče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Simfonična glasba. 13.00: Napoved ča.sa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec. — Glasba za godala. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa.
—	Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Pesmi in napevi 17.45: Pisana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Prenos iz tržaškega gledališča »Giuseppe Verdi«: Marijino cvetje — opera v treh dejanjih R.enca Bianchija. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: poročila v italijanščini.


PRAV IMA
—	AH bi se ti oženil z deklico, ki ni bogata niti lepa, pač pa neverjetno privlačna?
—	Tepec! Kako moreš misliti, da je kakšna mladenka privlačna, če ni ne lepa ne bogata!
mnogimi podrobnostmi, ki označujejo njegov potek in končni rezultat. Prva desetletja zedinjene Italije karakterizira poglavje »Delo na polju tn v delavnicah«. Zadnja poglavja so vsa posvečena novejši zgodovini; že njih naslovi kažejo mejnike zgodovinskih dogodkov: »Italijani v Afriki«, »Novi kralj«, Italija v veliki vojni«, »Nemiri, nesloga in ponovna sloga med Italijani«. »Pod fašističnim vodstvom: nova dela miru«, »Sprava s Cerkvijo«, »Osvojitev imperija«. Z zasedbo Albanije na pragu nove svetovne vojne se končuje Vol-peovo dolgo in pestro vodstvo skozi tri tisočletja italijanske zgodovine.
Volpeova knjiga reprezentira v poljudni obliki duha in metode italijanske hlstorio-grafije. Spisana je živahno, ponekod kar pripovedno, tako da se tudi po slogu oddaljuje suhoparnim učbenikom. Slovenski prevod se gladko čita. Knjiga je natisnjena na dobrem papirju.
niške Bistrice« iz 1. 1940. Tri slike so iz 1. 1941 in sicer »V gostilni«, »Ob Ljubljanici« in »Ob Savi«. Iz 1. 1942 potekata ve-duta št. 1., ki predstavlja jutro ob Tiberi in veduta št. 2. z vilo Borghese v Rimu; dalje so iz lanskega leta slike »Rdeči Pie-rot« m tri študije glave. Letos pa sta nastali dve sliki: »Uršulinke« in študija »Akt ob oknu«.
Tako nam teh dvanajst sl'k nudi zbirko pestrih motivov, kj bodo po snovi in obdelavi zanimali slehernega ljubitelja upodabljajoče umetnosti. Nove slike Mitja švi_ gelja, k$ je po daljšem presledku, izpolnjenem s tihim delom, zopet opozoril nase, zaslužijo vso pozornost. Slike bedo razstavljene le malo časa.
Mitja švfgelj
V nedeljo je bila v salonu Kos (prehod nebotičnika) otvorjena razstava dvanajstih slik inž. arh. Mitje š v i g 1 j a. Razstavil je na ogled manjša dela najnovejšega datuma. ker pripravlja za prvo ugodno priliko večjo razstavo. V istih prostorih kjer so sedaj na ogled njegove slike, je inž. arh. švigelj razstavljal v februarju 1941. potem ko je bil januarja istega leta dosegel lep uspeh z razstavo v zagrebškem salonu Uirich Februarja 1940 je priredil prv0 večjo razstavo v Jakopičevem paviljonu.
Med primeri švigljeve najnovejše tvornosti, razstavljenimi v -'zložbi Kosovega salona, je najstarejše delo »Pogled iz Kam-
ZAPISKI
Umetniški zbornik
Bibliofilska založba v Ljubljani napoveduje, kakor čitamo v pravkar izišlem zvezku revije »Umetnost«, Izid monumentalne knjige o slovenski sodobni umetnosti z naslovom »Umetniški zbornik«. Knjiga bo štela več kakor 300 strani in obsegala približno toliko ilustracij, med njimi mnoge celostranske slike. V zborniku izide večje število člankov iz peresa naših vodilnih slikarjev, umetnostnih kritikov in estetov dalje lirika nekaterih priznanih pesnikov in okoli 30 umetniških prilog, med njimi 8 barvastih. S slikami bo zastopanih okrog 110 slovenskih umetnikov od R. Jakopiča do najmlajših. Opremo te dragocene in kakor smo prepričani — v najboljšem smislu reprezentativne knjige oskrbi mojster Rihard Jakopič. Z njo »bomo imeli pred seboj vso slovensko sodobno upodabljajočo
umetnost in bomo lahko dokazali tudi drugim večjim narodom, da je naša umetnost na zavidanja vredni višini«, pravi založnica v književnem naznanilu.
Vpisujemo napoved »Umetniškega zbornika« s posebnim zadoščenjem v našo kulturno kroniko in opozarjamo še sedaj občinstvo na knjigo, ki bo po svoji vsebini in opremi velik dokument naše umetnostne kulture. Knjiga je zdaj v tisku in izide v doglednih dneh. Naroča se pri Bibliofilski založbi (»Umetnost«) v Ljubljani Pod tur-nom 5.
Zdravniki in umetnost
Renato Bettica poroča v »Merid'ano di Roma« z dne 24. januarja o zanimivem, širši javnosti malo znanem ali neznanem pojavu, kako nekatere italijanske tovarne" zdravil prispevajo k širjenju umetnosti. Med raznimi publ kacijami, k! jih na primer tvrdka Laboratcri Domenico Mae-stretti zastonj dostavlja zdravnikom, sta tudi zbirki »Grandi Maestri della Musica* in »Grandi Maestri del Colore«. V zadnjem času je ta tvrdka razposlala zdravnikom veliko, samo njim namenjeno in sicer ne-Drodajno antologijo, ki šteje 56 zvezkov po 32 strani, torej v celem okrog 1800 strani, izmed katerih je kakih 200 strani odmerjenih zadevam tvrdke, vse ostalo pa zavzema izbor iz znanstvene in poetične literature italijanskih in tujih avtorjev. Tako so v tem zdravniku namenjenem izboru ponatisnjeni sestavki o umetnostni zgodovini, o filozofiji, o botaniki in zoolo-giji, pa tudi o zgodovini glasbe, kinematografa, o religiozni literaturi itd. — vsi 'z kompetentnih peres. Obsežen je cvetober oodobne italijanske poezije in lepe proze.
Tudi mnogi tuji pisatelji so zastopani ne 'e z nekaterimi najznačilnejšimi stranmi z svoje tvorbe, marveč tudi s krajšo štu-d;jo o njihovem delu in pomenu. Izdaja takega obsežnega antolegičnega dela na stroške tovarne zdrav'1 in samo za zdravnike je vsekako značilen pojav, ki kaže, kako se dado poslovne korist, združiti z idealnmi koristmi splošne in posebej še estetske kulture.
Ob tej prilik zaznamuje sodelavec »Me-ridana di Roma«, da deluje »Društvo italijanskih zdravnikov-umetnkov in pisateljev«, čigar tajnik je dr. Nando Benneti, urednik posebne umetniške revije za zdrav. n;ke »Nicia«. L. 1939 je izdalo omenjeno društvo seznam svojih članov, ki pr čuje, da več kakor 600 italijanskih zdravnikov deluje slovstveno, slika, igra na instrumente. kemponira ali se udejstvuje v kiparstvu. Večidel so to seveda neznana imena, amaterji, ki jih pozna le ožji krog znancev kot ljubitelje posameznih umetnostnih panog. Med vidnimi zdravniki, ki delujejo na področju umetnosti in literature, zgodovine in filozofije, so Antcnin? Anile. Oor-rado Tumlati, Cipriano Giacchetti, Aldo Spallicci, Ernesto Trucchi (p:sec enega najboljših in najpopolnejših komentarjev »Divjne Commedie« in dramatik Alfredo Moscariello.
Pojasnilo. Zaradi jasnosti izjavljamo, da potekajo iz peresa našega glasbenega kritika g. doc. Marjana L i p o v š k a samo tiste kritike, ki so podpisane z njegovim polnim Imenom. Uredništvo Kulturnega pregleda.
Razstava nemške revialne književnosti v Rimu. V eni zadnjih številkah literarno umetniškega tednika »Meridiano di Roma«
je Izšlo poročilo o veliki razstavi nemške revije, prirejeni v prostorih »Palazzo delle Esposizioni« v Rimu. Razstava prikazuje z izbranimi primeri razvoj nemške revije od njenih začetkov, ki jih datirajo z 1.1663, ko so izšle Johanna Rista »Monatsun-terredungen« pa do najnovejših pojavov. Posebno pozornost vzbuja oddelek, v katerem je posebej označen delež, ki so ga imeli v nemški revialni književnosti vel-možje, kakor Goethe, Schiller, Kant, Wa-gner, Liszt i. dr. Na razstavi so v obliki raanih grafikonov ponazorjeni zanimivi podatki o razvoju in stanju nemške revije. Tako je 1. 1939 izšlo v Nemčiji toliko revij, da bi njih izvodi pokrili 55 krat črto Berlin—Rim—Tokio. Istega leta je naklada nemških revij znašala tri milijarde izvodov; o njih razširjenosti priča tudi podatek, da odpada na vsakega prebivalca tedanje Velike Nemčije povprečno 45 zvezkov revij. Domenico De Gregorio, ki je spisal za navedeni rimski tednik noročilo o razstavi v »Palazzo delle Esposizioni«, označuje takole pomen revialne književnosti: »V reviji se odraža občutje časa. stopnja razširjenosti in globine, ki jo je dosegla kultura, ter zrelost posameznega naroda; v nji se kažejo razni duhovni tokovi, tako da je revija včasi zastava porajajočega se gibanja, izraz nove politične usmeritve. ter najprimernejše mesto za znan« stveno obravnavanje nekih načel.«
Razgrnjen Erosov kip v Herkulanumu.
V Herkulanumu so nedavno odkrili kipec iz grškega marmorja, ki predstavlja Erosa v podobi dečka brez kril. Truplo in glava sta popolnoma ohranjena in kažeta jasnt sledove pozne grške kiparske umetnosti.
Nov velik koncert
V petek 5. t m. bo v Operi velik vokalni tn instrumentalni koncert, na katerem bodo sodelovali dve odlični članici naše Opere: sopranistka Ksenija Vidalijeva in mezzo-sopranistka Elza Karlovčeva, ter gosta: član rimske kraljeve Opere, ba-ritonist Giuseppe Taddei in mladi tenorist Giorgio Sembri, ki šele začenja svojo pevsko pot.
Obe naši članici sta prejeli že ponovna povabila za petje v Italiji in v Nemčiji, kar je najboljši dokaz za njuno visoko kvaliteto, ki je ne cenijo samo doma, temveč tudi v inozemstvu.

Baritonist Giuseppe Taddei
Giuseppe Taddei, je, kakor smo že pisali na tem mestu, rodom iz Genove in že šest let član Opere Reale. Svojo pevsko pot je začel v glasbeni šoli te Opere in že s svojim prvim javnim nastopom opozoril nase kot najboljši gojenec. Prvi dirigent Tullio Serafin mu je pripravil debut v Wagner-jevi operi »Lohengrin«, kjer je nastopil kot Harald. Takoj nato je bil angažiran in je pel tekom let baritonske partije v Wer-therju, Dekletu z zapada, Afričanki La Bohemi, in celi vrsti oper, ki so stalno na repertoarju. Gostoval je tudi na vseh pomembnih italijanskih odrih. Trenotno služita skupaj s Sembrijem v Ljubljani kot vojaka. Kljub svoji mladosti (26 let) se je povzpel z največjo naglico v prvo vrsto najpomembnejših pevcev na kr. operi, ki je poleg Milanske Scale prvo gledališče v Kraljevini. Kar utegne naše gledaL
Tenorist Giorgio Sembri
občinstvo posebno zanimati, de dejstvo, da
bo ruistopil Taddei prihodnji mesec v naši Opeii v naslovni partiji »Seviljskega brivca«, tako da ne bomo imeli samo priložnosti presoditi njegovo visoko pevsko kul turo, ki smo ga spoznali na prvem koncertu, temveč poleg krasnega glasovnega materijala tudi njegovo igro, šolano na odru, ki je znan po svoji slavni tradiciji.
Taddei, ki ga je usoda zanesla skupaj s Sembrijem v Ljubljano, je tudi tu njegov glasbeni mentor. Veže ju veliko prijateljstvo, ki je za Sembrija velike vrednosti, ker mu je Taddei voditelj na odrske deske. Sembri je nastopal doslej samo na koncertih. kjer je imel lepe uspehe.
Poleg znanih učinkovitih arij iz italijanske in francoske operne literature, je na sporedu tudi pesem Bagnolija. Na prejšnjem koncertu je dosegla njegova Legenda o zvezdah uspeh, ki je zbudil pozornost.
Kapetan Bagnoli, ki je skladatelj-ama-ter, ima za seboj že večje število kompozicij, ki so imele, kjerkoli so bile izvajane, velik uspeh. Odlikuje jih prijetna melodl-ka in pevnost ter lepa besedila. Njegov »Poemetto« (op. 13) je komponiran na Carduccijeve stihe.
Spored koncerta obsega naslednje točke: 1. Verdi: Moč usode (Predigra). 2. Puccini: Tosca — tenorska arija, 3. Thomas Mi-gnon — arija Mignon, 4. Giordino: Andre Chenler, baritonska arija, 5. Puccini: But-terfly — arija za sopran, 6. Bagnoli; Poemetto — tenor, 7. Rossini: Seviljski brivec — Figarova kavatina, 8. Boito: Mefistofe-los — sopranska arija, 9. Saint-Saens: Samson in Dalila — arija Dalile, 10. Verdi: Rigoletto — kvartet.
Drugi del koncerta obsega: 1. Beliini: Norma — predigra, 2. Ponchielli: Ciocon-da — tenorska arija, 3. Donizetti: Favori-tinja — arija za mezzo-sopran, 4. Verdi: Ples v maskah: Arija za bariton, 5. Cilea: Adrijana Lecouvreur: arija za sopran, 6. Puccini: La Boheme — tenorska arija, 7. Catalani: La Wa!ly — sopranska arija, 8 Verdi: Othello — baritonska arija, 9. Bi-, zet: Carmen — Habanera, 10. Verdi: Rigoletto — kvartet Koncert s sodelovanjem opernega orkestra bo dirigiral Demetrij žebre.
uDresirana riba" na Vrbikesti jjezeru
Dunajska izdaja »Volkscher Beobach-terja« prinaša zaninrvo odkritje o poskusu s podmonrco pred 90 leti. Takole p'še:
Medtem ko je Wilhelm Bauer v Kielu uresničeval misel podmornice, je šel na jugu neki drugi iznajditelj 'sto pot. Približne- cb času ko je po začetnih posrečenih poskusih z modelom podmornice pred kraljico Viktorijo v Brightonu izginil v morju Wilhelma Bauerja »železni morski pes«, je manevriral c. kr. nadporočnk v Khevenhiillerjevem p iku Edmund P!,stotnik na Vrbskem jezeru s svojo »dresirano ribo«.
Pj;:totnik 'p začel delati »jekuse s svojo
up
potapljajoče se ladjo okrojpl. 1850. Neka
Vpliv
na zemljo
življenje na zemljr je odvisno od energije, ki jo izžareva sonce že od pradavnih časov naravnost razsipno v vesoljstvo in ki je je v majhnem delu deležna tudi naša zemlja. Kadar imamo zelo mrzlo zimo, se šele zavemo, kaj nam pomenijo topli žarki, ki nam jih pošel j a sonce. To so seveda vsakdanje razumljivosti, ki se jim prav nič ne čudimo. Čudno pa se nam zdi kadar odkrijemo, da je med izrednimi pojavi na soncu in med dogodki na našr zemlji neka zveza. Ali takšna zveza res obstaja, na primer, kadar nastopijo na soncu pege ter se na zemlji pojavijo razne vremenske motnje — to je vprašanje, ki silno zanima ljudi
Na to vprašanje skoraj zanesljivo lahko pritrdimo. Že delj časa se namreč opaža, da se vselej, kadar se pojavijo sončne pege, čuti ta pojav tudr na zemlji. Magnetnice postanejo silno nemima Pojavljajo se tudi severni siji, posebno tedaj, kad-ar nastopijo na soncu veliki madeži. V zadnjem času so ugotovili se neke zanimive stvari. Na soncu oasrh izbruhnejo kratkovalovna ža-renja, ki jiih imenujejo učenjaki erupcije. Ta žarenja se pojavljajo vedno v najbližji okolici sončnih peg. Ob teh erupcijah se na zemlji kažejo motnje pri kratkih valovih. Promet s kratkimi: valovi preko morja postane nemogoč. Zakaj? Kratki valovi naletijo v najvišjih plasteh zrrika na spremenjene refleksi j sike razmere in se torej ne
sonca in človeka
vrnejo na površino zemlje. Dne 28. februarja 1942 je bila na soncu takšna močna erupcija, ki je povzročila, da je h«! kratkovalovni promet z vzhodno Azrjo popolnoma prekinjen. Opazovalci pravijo, da sledijo dva dni po takšnih dogodkih hude magne-tične nevihte, časih pa se jim pridruži tudi pojav severnega sija
Kako naj sr to razložimo? Razlaga je. pravijo, popolnoma enostavna. Kratkovalovni žarki, ki se širijo s hitrico svetlobe, prispejo že v 06mih minutah do naše zemlje, kjer izpodirežejo sprejem kratkih valov. Najmanjši delci materije, elektron?, protoni itd, ki se pojavljajo ob istem času, pa potrebujejo do nas mnogo delj časa Izkustva pravijo, da traja njihova pot s sonca do zemlje celo dva dni, ker napravijo samo 2000 km v sekundi. In prav ti pojavi elekt-tnrnov, protonov itd. so. k: povzroča jo na naši zemlji magnetične nevihte ?n severne sije.
Opisani pojavi nimajo posebnega vpliva na naše vsakdanje življenje. Nas pa seveda slej ko prej zanima, če so s sončnimi pojavi v kakšni zvezi tudi bolezni, vremenske spremembe, katastrofe ter drugi izredni dogodki. Proučevanje sonca je še zelo mlada veda, a že danes se kažejo v tem študiju nekakšni nastavki, ki nam bodo prinesli v prihodnosti velika presenečenja.
Smuški skoki z znanstvene strani
S hitrostjo 100 km in še več se spuščajo smuški skakači raz strmin v globino
je vzdržati še hujši pritisk (do 200 kg), la
je vendar ostal na nogah.
Posebno poglavje je Krause posvetil na-
Angleški mornar Allan Harvie objavlja v angleških listih z veliko treznostjo pisano poročilo o burnih doživljajih na morskih vožnjah.
»Menda imam pravico,« pravi Harvie, »da si lastim neki rekord: rekord .moža, ki je bil največkrat torpediran. Mogoče mi bo kdo ta rekord iztrgal, gotovo pa se ne bo našel nihče, ki bi me zavidal. Ladje, na katerih sem opravljal službo, so se namreč pod mojimi nogami že osemkrat potopile.
Začelo se je v Sredozemskem morju. Naša ladja je plula mirno v konvoju. Z neba je sijala luna. Nihče ni videl v bližini nevarnosti, ko se je nenadno začula detonacija. Ladja se je stresla, mislil sem, da nas bo konec. Tekel sem na krov, kjer sem videl, kako se kljun ladje kolje na dva dela in potaplja. Planil sem v vodo in od daleč sem videl. kako se je 12.000tonska ladja pogrezala pod gladino. Neki rušilec rni je rešil življenje.
Vožnja proti Malti
MoJa naslednja vožnja je bila proti Malti. To je trda in nevarna naloga, posebno če vozi ladja municijo. V temni noči se je zaril v trup naše ladje sovražni torpedo. Ladja je takoj zletela v zrak in meni se je zdelo, da sem prhnil proti oblakom. Na pol omamljen sem se znašel na neki križarki, kjer se je znašlo od 51 mož posadke 15 mornarjev.
Z Malte smo se peljali na Gibraltar Bilo nas je 12 trgovskih ladij, spremljalo pa nas je 6 rušilcev. Menili smo, da smo dobro zavarovani, toda jojl Celo krdelo podmornic nas je obstopilo in tri naše ladje, med njimi tudi tista, s katero sem se vozil jaz. so šle na morsko dno.
Na Atlantiku
Spomladi leta 1941. sem se vkrcal na popolnoma novo ladjo, ki je vozila jeklo iz Philadelphije na Angleško. Ko smo prišli iz varnega pasu, je postal naš konvoj cilj sovražnih podmornic. Morali smo bežati na vse strani ter se posamič bližati namembnemu mestu.
Nekega večera so nam sporočili, da bomo naslednje jutro pristali v irskem obmorskem mestu. Bili smo veseli in zadovoljni ter polni optimizma in smo si zatrjevali, da so potovanja izven konvoja menda najboljša in najbolj varna v današnjih časih. Toda kmalu smo doživeli razočaranje. Zasledila nas je podmornica ter nas torpedirala. Naša ladja je bila nato-vorjena preko mere, v normalnih časih bi to pomenilo velik zločin. Po eksploziji smo zaslišali strašno škripanje. Dvakrat, trikrat nas je oblila voda. kakor da se nahajamo pod slapovi Niagare. Ladja se je pogrez-nila kakor kamen. Mislil sem, da sem tudi jaz raztrgan na kose. toda zopet sem odnesel zdravo kožo. Hitra poguba ladje je zopet uničila mnogo človeških življenj. Izmed 68 mož posadke nas je ostalo pri življenju samo 17.
Strmoglavci in brzi čolni
Kmalu nato smo se napotili iz Hulla v Sredozemsko morje. Smatral sem se že za
tehnična revija iz šestdesetih let je poročala takole o njegovi iznajdbi:
»Oblika ladje je zelo slična podobi ribe in tudi mehanizem odgovarja gibalnim organom rib. Za dviganje in potapljanje ladje rabi naprava za kemprimiranje zraka, ki skrbi za to, da dobi ladja večjo ali manjšo prostornino, kar povzroča, da se dviga ali pada. Poleg tega dosega' Pistotnik svoj namen, t. j. dviganje in pogreza-nje ladje s črpanjem in izbrizgavanjem vode iz posebnih, nalašč zato določenih celic. Potapljajoča se ladja ima dva izredno originalna in smotrno zgrajena vijaka, ki se lahko poljubno naravnata ter služita ladji namesto motorja.«
S takšnim modelom je izumitelj Pistotnik delal svoje poskusne vožnje na Vrbskem jezeru pri Celovcu. S pomočjo dolge vrvice je vodil svojo primitivno »podmornico« iz svojega čolna. V Celovcu pa so ljudje stikali glave ter govorili, da se po jezeru vozi »možicelj, ki sedi v čolnu in dresira ribe«. Kakšen je bil ta mož in kakšna je bila njegova »dres'rana riba«, vemo danes prav dobro. Pistotnjk je bil tudi eden izmed izumiteljev podmornic, ki igrajo v sedanji vojni tako veliko ln pomembno vlogo.
Darujte za slepe!
orpediran
veterana torpediranih ladij in sem bil prepričan, da ne bom doživel kakšne senzacije. Toda zopet se mi je račun izprevrgeL To pot so nas zalezovali brzi čolni in bombniki strmoglavci. Takšna borba v ničemer ne sliči napadu podmornic. Nad glavo ti brenči peklenski ropot, eksplozije trgajo zrak, vmes pa slišiš človeške krike. Strmoglavci so nas napadali tako od blizu in s takšno brzino, da smo menili, da se bodo zlomili vsi jambori. Brzi čolni so z blazno naglico dirjali po morju. Pri vsem tem so se v zraku spopadali še nemški in angleški lovci. V takšnih trenutkih navdaja človeka občutek popoldne brezmočnosti. Našo ladjo je zadela bomba in se je potopila. Zopet sem bil rešen. Padel sem v vodo, a potegnili so me iz nje. To je bilo že Bftič, da sem bil rešen.
Nevarne petrolejske ladje
Zdaj so me dodelili v službo na petro-lejski ladji. Že v mirni dobi so takšne vožnje zaradi nevarnosti nepriljubljene. V vojni si je komaj mogoče misliti kaj ne-prijetnejšega.
Trikrat zaporedoma sem bil torpediran na takšni petrolejski ladji in trikrat sem čudežno odnesel življenje in zdravo kožo.
Najhujši je bil vsekakor zadnji napad, ki sem ga doživel, ko smo bili prepričani, da smo že popolnoma na varnem. Ure ln ure sem plaval med oljem in umazanijo vsake vrste. Slednjič so me ugledali, in ko sem bil že na tem, da me potegnejo iz vode, sem zdrknil, ker je bilo vse na meni in okrog mene tako mastno. Večkrat sem padel nazaj v vodo. Nekaj mojih tovarišev je na ta način utonilo pred mojimi očmi in samo vztrajnosti reševalcev gre hvala, da sem se mogel vrniti med ljudi.
Prav gotovo ni danes prvič, ko v tej rubrik pišemo o smuških skokih in dobro re zavedamo, da so prijatelj' smučarskega športa že mnego slišali in čitali o tej disciplini na smučeh, saj so pri nas doma graditelji največje skakaln'ce na svetu in tudi med nami živijo nekateri aktivni smučarji, ki se po pravic' lahko prištevajo med pionirje smuških poletov, one nove vrste smuških skokov na vel ke daljave, ki so pred leti postavili na glavo vse dotedanje teorije o tej vrsti športnega udejstvovanjc na snegu in povzročili v taborih zagov"mikov in nasprotnikov novih izkustev na tem področju dclge in ogorčene razprave. Spor se je končal s popolno zmago pristašev te novotarije in vse je kazalo, da b-odo načrtom za zeleno m'zo kmalu sledili praktični uspehi v velikem obsegu.
Od tedaj je življenje na velikh in tudi majhnih skakalnicah močn? zastalo, ves nadaljnji razvoj te nove smučarske disc'-pline pa je prepuščen bodočnosti. Seveda Pa je tu in tam le še oglasi kdo. ki kakor kol' obuja spomine na nepozabne dogodke in edinstvena odkritja cb pogledih na letečega človeka na smučeh, od katerih je eden — dne 2. marca 1941 je bilo to v Planici — dosegel skoraj neverjetno znamko 118 m. To pot imamo v mislih nekega Wernerja Krauseja, ki je v beograjskem nemškem dnevniku napisal nekaj misli in objavi tudi nekaj številk o tem nenavadnem podvigu zdravega in podjetnega mladega človeka.
»Cisto napačno naziranja so krož'la — tako ugotavlja ta pisec — o hitrosti, ki jo doseže smuški skakalec, in sicer tako, da jo cenijo previsoko, včas' pa tudi prenizko. Kakor je vse današnje smučarstvo že prava znanost, tako morajo imeti svojo znanstveno podlago tudi smuški skoki, kajti sicer ne bi bile dosegljive daljave, kakor so zabeležene v edinstveni kroniki največje skakalnice na svetu v Planici. Znanstveni ra-čuhi so pokazal', da bi človek smuški skok vzdržal največ do 130 m.
S kakšno hitrostjo leti ali plava torej smuški skakalec? Pri daljavah do 35 m doseže skakalec ob odskoku hitrost 52.4 km na uro, njegova pot po zraku traja 1.7 se kunde, potem pa se hitrost stopnjuje ob doskou na 74.1 km na uro in ob prehodu v iztek na 87 km na uro. Pri daljavah do 50 m se te h'trosti stopnjujejo takole: 56.4 km na uro pri odskou, vožnje po zraku 2.1 sekunde, 87.4 km pri doskoku. S hitrostjo 80 km se odžene skakalec z mosta, kadar po 2.6 sekunde doseže znamko 60 m, tedaj pa »ima« pri doskoku že hitrost, ki bi bila enaka 90 km na uro. Pri 75 m skoku ostane skakalec 3.1 sekunde v zraku.
Skoraj neverjetne se zdijo v zvez1 z gornjimi računi hitrosti, ki jih mora prenesti skakalec pri rekordnem sk;ku do 118 m. S 105 km hitrost' na uro se odžene takšen rekorder (Nemec Rudolf Gehring je bil prvi in tudi zadnji do zdaj) z mosta, nato pa preleti do doskočišča 60 m v zraku, saj znaša višinska razl:ka od starta do izteka celih 155 m. Ko je pristal na strmini, je brzel s hitrostjo 133 km na uro.
Morda pa te številke še niso dovolj zgovorne za razne neverjetne Tomaže in je zato dobro, če jih 'zpopolnimo še s podatki o silnem pritisku, ki ga mora smuški skakalec vzdržati pri doskoku. Pri prej omenjenem skoku je Gehring pristal samo 2 m pred prehodom v 'ztelc. Ker je telesno izredno krepak, je lahko vzdržal 152 kg, ki jih je moral prenesti v tistem trenutku. Njegov odpor je tem bolj vreden občudovanja, ker je moral le nekaj metrov pozne-
KAJ VEM? KAJ ZMM?
66.	Kaj je pravokotnik?
67.	Katere so likovne ali upodabljajoče umetnosti ?
70. šest zvonov bije
šest zvonov začne istočasno biti, toda
„„ „ .	,	„ , ,	, z različnimi presledki: prvi zvon bije vsa-
68. Katera morska ožina vodi iz Črnega j ko sekund0i drugi vsako drug0i tretji vsa-
v Mramorno morje? 69. Kakšna čudna slika je to?
ko tretjo, četrti vsako četrto, peti vsako peto in šesti vsako šesto sekundo. Po kolikšnem času bodo ti zvonovi zopet vsi istočasno bili?
Rešitve nalog 2. t. m.:
61.	Hipotenuza je najdaljša stranica v pravokotnem trikotniku.
62.	Izmed živil imata največ škroba kruh in krompir.
63.	Prehodnica bridgea je bila igra na karte, ki se imenuje vvhist.
64. Malo zimskega športa.
Kakor vidimo, je na sliki 36 oseb. VI ste jih gotovo našteli manj, ker niste upoštevali tistih, ki niso v celoti vidne.
to izgrad:tvi strmin in doskočišča, pri čemer opozarja na usodne napake pri podrobni ureditvi proge med strm no in iztekom, zaradi katerih se lahko prit!sk izredno poveča in povzroča neizogibni padec vsakega še tako dobrega skakalca. Takih primerov je znanih s skakalnih tekem zelo doat!; dobro izvedeni skoki so se žalostno končal: v snegu z nevarnimi padci, ljudje pa so ozlovoijeni kritizirali skakalca ali celo sodnike, ne da b' prijeli pravega, graditelja skakalnce v podr hnem. Za ureditev smuške skakalnice niso torej potrebni samo vsi zunanji pogoji, temveč mora pri njej sodelovat' tudi tehnični strokovnjak, ki m ra s suhimi številkami v rokah dati jamstvo, da bodo skoki izvedljivi.«
Ni mnogo novega v teh vrsfcah — to ve najbolje inž. Dloudek iz Ilirije — toda za nimivo je vendar, da so velike skakalnice začeli zanimati v vse večjem krogu, kar je samo dokaz več, da so že prebrod'le prve težave na poti za svojo dokončno uveljav-Ijenje.
Misli o Ifubezni
Videl sem mladega moža in dekle, ki sta si segla v roke in njuni duši tn njuna telesa so trepetala v kozmični radosti. Bila sta eno s svetom in življenjem.
Vsak mislV da zna ljubiti. V resnic; pa je le malo ljudi, ki se naučijo te redke umetnosti, in še manj je onih, ki jo obvladajo.
Ljubezen je kozmična sila, osebna dtnau nuka, življenjska energija, stvariteljski radio, aktivnost duše in telesa.
Ljubezen opravičuj vse — .med ljudmi. Strast opravičuje vse — med živalmi.
Ljubezen je oko duše. Strast je slepa.
Samo modrec more vedeti, samo pamet-nik storiti — samo zadnji jn najmanjši med nami more ljubiti kakor nadangel.
Človek, ki me ljubi, je moj najboljši svečenik.
Duh išče vedno popolne resnice, srce pa vedno popolne ljubezni.
Preden ljudje ljubijo, so kakor sveče, tel niso b;le prižgane.
Kdor ne ljubi, je vedno varan, tava v blodnji jn nikdar ne odkrije resničnosti: življenja.
Bog je ustvaril svet za ljubeče. Vsi drugI so vrinjenci.
Najvišja ljubezen je usoda — dom£ nekje na zvezdah.
PRAVI VZROK
—	Pravim ti, da je žganje največja nesreča za človeka. Vse steklenice z žganjem bi bilo treba pometati na dno morja.
—	Hm, veš, jaz se ne strinjam s teboj, pač pa moj brat
—	A kaj je on po poklicu?
—	Potapljač.
65. Koliko so stari?
Ce štejeta oče ln mati skupaj 92 let, mati in hči skupaj 62 let, oče ln hči skupaj 68 let, je oče star 49 let, mati 43 let in hči 19 let. Do tega rezultata pridete lahko z naslednjim sklepom: Vsota danih vsot 222 let je dvakratna skupna starost vseh treh, torej štejejo oče, mati in hči skupaj 111 let. Ce od tega števila odštejete dane vsote, dobite starosti posameznih. Ali z na/-slednjim sklepom: Iz zadnjih dveh podatkov naloge je videti, da je oče za 6 let starejši od matere. Ker štejeta oče ln mati skupaj 92 let, šteje mati polovico od 86 let, je 43 let. Itd.
OBA STA MOJSTRA
Veselin koraka po cesti.
Pray dama, kn je vozila svoj avto, ga je morala prevrniti. Veselin kolne ko sto zlodjev.
Dama prav tako.
>Vaša nerodnost je kriva, gospod. Vozim se z avtom že pet let in celo nagrado sem že dobila pri tekmi.«
>Tudi jaz nisem začetnik. Ze trideset let znam hoditi,« ji odbrusa Veselin.
ŠPORT
Dvafset ar med table-tenisti
podatkov in pripomb o trodnevnem tekmovanju za prvenstvo Ljubljanske
pokrajine
Zadnjo soboto in v nedeljo ves dan so trajale številne borbe na pokrajinskem prvenstvu table-temstov, pa kljub temu še ni bilo vse zaključeno. Po dobrih 17 urah borb so še ostali brez rezultatov in prvaka juniorji, ki so odigrali svoj del v ponedeljek popoldne. Trajalo je torej celih 20 ur.
Preden stopi človek v dvorano, kjer bodo v nekaj urah delili prvenstvene naslove, si v duhu' predstavlja napete borbe, ki jih bo z užitkom gledal in niti ne pomisli, da bo moral zraven opazovati še mnogo drugih, precej neprijetnih reči, ki jih na tem tekmovanju res ni bilo malo. Tako n. pr. ni bila prav nikaka redkost, da so sodniki med sojenjem izražali odkrito navdušenje (op. s ploskanjem!) za onega, ki so mu želeli zmago. Dalje na primer so se vrstili skoraj vsake pol ure vsemogoči in nemogoči protesti in v zvezi s tem prekinjanje iger ter navajanje raznih točk pravilnika, da o vplivanju gledalcev in celo igralcev samih na sodnike niti ne govorimo. Kdo je bil vsemu temu kriv, je težko reči. Medtem ko so bili eni mnenja, da pomanjkljiva organizacija, so bili drugi prepričani, da še v večji meri
klubaštvo,
ki je tudi v tej športni panogi storilo svoje. Vsekakor pa je manjkalo na tekmovanju prave avtoritete, kajti nihče se ni hotel nikomur pokoravati. Posledica je bila, da sta športna — ne tekmovalna stran, ker šport ni samo tekmovanje — kakor tudi propagandna plat tega prvenstva čisto odpovedali. Upamo in želimo, da bo v bodoče vse drugače, ker tu ne gre za sloves enega ali dveh klubov, temveč za ves ljubljanski table-teniški šport.
Trije klubi: Korotan. Hermes in Mladika ter točno 100 igralcev in igralk je bilo v soboto zbranih in pripravljenih v Mikličevi spodnji dvorani. Zmagali so boljši, odločnejši in — mirnejši.
Začeli so v soboto s prvenstvom moštev, kjer je nastopilo po pet ekip Her-mesa in Korotana in tri od Mladike. 2e v prvem kolu sta presenetila vsak v svoji igri Vesel in Dular (Korotan III.), ki sta premagala: prvi Bradeška, drugi pa A. Strojnika, ki sta spadala v prvo moštvo Korotana in nato z rezultatom 2:0 v svojo korist izgubila double in še ostala dva singla. Za drugo presenečenje je poskrbela nato Mladika I., ki je omalovažujoč svojega nasprotnika Korotan III. (Potočnik, S. Strojnik), postavila rezervnega igralca in gladko izgubila. Takoj nato je doživel Bradeško svoj drugi poraz, in sicer od svojega klubskega tovariša, komaj 14 letnega Potočnika, s katerim sta odigrala najlepšo igro sobotnega tekmovanja. Zaradi te igre so pripisovali Potočniku mnogo nad za drugi dan, a jih ni izpolnil. V finale sta se prerinili, kakor je bilo pričakovati,
moštvi Korotana I In Hermesa L
Po slabih igrah, ki sta jih pokazala Ko-rotanca Bradeško in A. Strojnik, se je vse zdelo tako, da imata Hermežana Bogataj in Poženel več izgledov na zmago. Samo tekmovanje pa je prineslo zmago »slabšima«, dasi izražena s 3:0 nikakor ne pomeni, da sta Korotanca zmagala gladko. Borba je bila v obeh singlih in tudi v doublu vseskozi izenačena in napeta, kar kaže posebno zadnji odločilni set doubla, ki se je končal 26:24. Naj sta se Hermežana še tako trudila, ni in ni jima šlo od rok in tako so Korotanci mimo računov odnesli prvi naslov.
Za nedeljo je bil razpisan tako obširen spored, da ga pri vsej dobri volji ni bilo mogoče odigrati do konca. Začeli so takoj zjutraj z najzanimivejšim sporedom.
s prvenstvom poedincev kjer so bili favoriti Bradeško. Recek. Bo-
[ gataj, Strojnik R., Poženel, Medved, Mi-lanovič in A. Strojnik, ki so bili postav-j ljeni kot nositelji osminskih finalov. Toda tudi ta žogica je okrogla in so se v zadnjo osmorico namesto Milanoviča, Medveda in A. Strojnika vrinili Subert, Gabrovšek in najmlajši Strojnik. Medtem ko je bil A. Strojnik poražen že kar v prvem kolu od komaj znanega Mlakarja, se je enako pozneje primerilo še Milano-viču in Bogataju, ki ga je porazil v napeti in zelo lepi igri R. Strojnik. V finalnih igrah pa je gospodaril Bradeško, ki je bolj ali manj lahko porazil oba Hermežana Poženela in Suberta, dočim je imel z R. Strojnikom (Mladika) precej posla in je bila njegova zmaga na tehtnici vse do zadnje žoge. Strojnik je namreč odlično pariral Bradeškovo ofenzivno igro in se izkazal kot zelo dober taktični igralec. Vračal je skoro vse žoge na forhand. tako da Bradeško ni mogel izkoriščati svojega backhand-drivesa in sploh pokazal izvrstno reakcijo. V finalu sta razen teh dveh igrala še Hermežana Poženel in Subert, ki sta se na vse načine trudila, da bi v odsotnosti Bogataja porazila vsaj enega od obeh nasprotnikov, kar pa jima ni uspelo. Tako je tretje mesto zasedel Poženel, ki si je z »zmago« nad Šu-bertom zasigural 1 točko. Od ostalih so se pokazali v dobri luči zlasti še S. Strojnik, Recek, Gabrovšek in Potočnik, ki bodo v kratkem lahko imeli še vidnejše vloge.
Dočim so se vsa tekmovanja vlekla ure in ure, se je
damsko prvenstvo
končalo v dobri uri. Osem deklet se je z bogatimi upi in nadami prijavilo za tekmovanje. Sedem jih je bilo razočaranih, eni pa so se uresničile njene sanje. Favo-ritinji sta bili gotovo prvakinja Ljubljane Pogačarjeva in prvakinja Hermesa Str-letova, katerima pa sreča to pot ni bila mila. Prišla je namreč tretja, majhna 18 letna plavolaska Bedenkova in premagala na splošno presenečenje najprej Po-ga čar j evo 21:18. 17:21 in 22:20, nato Pola-kovo 21:8, 21:15 in slednjič v finalu še Strletovo 21:19. 21:14. Edina igra, ki je bila kolikor toliko na višini, je bila finalna. Bedenkova je igrala, čeprav prvič na turnirju, zelo mirno in pokazala precej znanja in še več talenta, saj je izjavila, da že od septembra ni imela loparja v rokah. Tudi Strletova je v finalni borbi pokazala precej znanja in je večkrat diktirala tempo v igri. Ostale igre so bile pod povprečjem in zdi se, da so mnoge premalo trenirale. Od poraženih ima še največ izgleda za bodočnost Fuginova. ki ji manjka sicer še precej treninga, je pa zelo podjetna.
Razen v omenjenih konkurencah so tekmovali še za prvenstvo parov in v posebni tolažilni skupini drugorazredni igralci. V doublu sta zlasti presenetila Meden in Mlakar, ki sta nepričakovano prišla do finala, kjer sta le tesno z 1:2 izgubila proti močno favoriziranemu paru Bogataj -Bradeško.
V	skupini B pa so se do polfinala prerinili Medved, Bajec, Keržič in Vesel, od katerih sta v finale prišla Medved in Keržič. Zmagal je Keržič z 2:0 in tako priboril Mladiki še eno zmago.
V	ponedeljek popoldne se je pomerilo še 30 iuniorjev. V polfinale so se plasirali Meden, S. Strojnik, Klun in Jankovič. Za tretjo afirmacijo »družine« Strojnikov je poskrbel še njihov najmlajši član Štefan, ki je v finalu zasluženo porazil Medena 2:0 in s tem priboril Korotanu tretjo zmago.
Turnir, ki ga je organiziral Hermes, je, kakor že rečeno, močno trpel zaradi neštetih manj športnih pojavov, vendar upamo, da bo v bodoče boljše. Kakor slišimo, bodo naši table-tenisti že .prihodnjo
Tužnim srcem naznanjam, da je dne 2. februarja po dolgi mučni bolezni za vedno zatisnila svoje trudne oči naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, gospa
IVANA JAZBINŠEK
vdova sprevodnika Južne železnice
Pogreb drage pokojnice bo dne 4. februarja 1943 ob uri popoldne z Zal — kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu.
I.jnhljana, dne 3. februarja 1943.
Žalujoči: MILA in MARA, hčeri; VIKTOR, sin; JULCl, FANČI, sinahi; ZDRAVKO, OTON, vnuka; SILVA in TINA, vnukinji — in ostalo sorodstvo
nedeljo spet tekmovali, ln sicer najboljših osem igralcev Ljubljane med seboj, po sistemu vsak z vsakim, tako da bodo imeli vsi priložnosti dovolj, da popravijo neugodne vtise, ki so ostali po trodnevnem turnirju od sobote do ponedeljka.
ffiiTcim
SGARAVATTI SEMENI! S. A. PADOVA Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc. Semena za zelenjavo — krmila Itd. Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe
Drobne zanimivosti
Nov izum. Salezijanec dan Giovanni Trl-one. tajnik glavne prokure Društva za usmiljenje v Rimu, je po večletnih eksperimenti zgradi' novo aparaturo, ki bo v pomoč pri marconioterapiji. Z novo napravo bo pomagano posebno bolnikom, ki trpe na furunkulozi, upajo pa, da bo s to napravo mogoče tudi izboljšati vid in utrditi spanje.
Bubonska kuga v Port Saidn in Saezu.
Madžarski listi poročajo iz Carigrada, da so se pojavih v Port Saidu in Suezu primeri bubonske kuge. Zdravstvene oblasti so podvzele potrebne ukrepe.
žrtve bombnih napadov na Malto. Od začetka vojne do konca lanskega leta je imelo prebivalstvo Malte zaradi letalskih napadov velike izgube. Uradno navajajo, da je bilo doslej 1178 smrtnih žrtev, 1799 težko ranjenih in 1978 lahko ranjenih 06eb. 290 ljudi je umrlo v bolnišnicah.
Vohunstvo v Ameriki se širi. V Zedi-njenih državah so preteklo leto obsodili 218 oseb zaradi sabotaže, 56 oseb je bilo obsojenih zaradi vohunstva, sodišča pa so imela 300 razprav zaradi veleizdaje.
ženitna obveznost v Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, bo bolgarska vlada predložila parlamentu zakonski osnutek, po katerem se bodo morali vsi samci v starosti nad 30 let v teku 18 mesecev po uveljavljenju zakona, poročiti. Sankcija za državne uradnike je odnust iz službe, medtem ko bodo pripadniki svobodnih pok"c?v izgubili pravico do izvrševanja svojega poklica. Ukrep ni prvi te vrste, kajti v Bolgariji je že delj časa t''nderi 3an>*ki dr.vek in so predvidene razne olajšave za ncvo-poročence.
Kinogledališča v Italiji. Po statističnih podatkih je bilo lani v vsej Italiji 5440 javnih kinogledališč. V primeri s prejšnjim letom je število naraslo za 31. Kinematografi so razdeljeni takole: 2876 je stalnih, 2°.5 poletnih, 1162 iih vodi Dopolavoro, 77 GIL, 714 pa razne druge organizacije. Potovalnih kinov je 72 in še 326 provizo-ričnih.
Odkrili so sredstvo proti davlci. Japonski učenjak dr. Takeši Kodama, ravnatelj Osrednjega poskusnega zavoda za zdravstvo v Kanagavi, je odkril antitoksin za zatiranje davice. Učenjakovi poskusi so dokazali, da je protistrup zelo uspešen. Baje prekaša Kodamov protistrup podobne farmacevtske izdelke angleškega in ameriškega izvora.
Kovčeg z nenavadno vsebino. Neka pia-nistinja je nedavno prenočevala v enem izmed milanskih hotelov. Na prošnjo prejšnjega najemnika sobe je dovolila, da ostane v sobi čez noč njegov kovčeg. Komaj se je pianistinja vlegla v posteljo in dobro zaspala, jo je zbudil nenavaden šum. Vsa zbegana je gledala naokoli in ker šum ni pojenjal, je alarmirala hotelsko osebje. Preiskali so sobo in r.p zadnje odprli tudi v njej shranjeni kovčeg. Na splošno presenečenje so se vsule Iz njega žive žabe, s katerimi je prejšnji stanovalec zalagal milanske delikatesne trgovine.
Dva Hagenbeckova slona v službi nemške vojske. Iz Berlina poračajo, da so pred kratkim prvič uporabili slone za dela v službi nemške vojske. Delo v gozdovih pri Liineburgu, ki bi ga moralo opravljati 14 delavcev približno mesec dni, so poverili dvema slonoma, ki sta izvršila svojo nalogo v pičlih 8 dneh. Slonoma je ime Big in Bug, prvi tehta 32. drugi 33 stotov, oba pa izhajata iz Hagenbeckovega cirkusa v Hamburgu.
Peratninarstvo
na Madžarskem
Država pospešuje to gospodarsko panogo, da bi se povečal izvoz
V madžarskem kmetijstvu je imelo peratninarstvo vedno dokaj važno vlogo. Letna vrednost njenih proizvodov se ceni na okrog'rh 320 milijonov pengo. Pribl žno četrtina proizvodnje madžarskega perutninar-stva je šla v inozemstvo. Na prvem mestu so bila jajca, njim pa je sledila zaklana perutnina, perutninske konzerve in ptrje. Madžarska vlada si prizadeva da b: peratninarstvo še bolj povzdignila. S pcratninar-skimi razstavami, zlasti v Budimpešti, naj bi dobili peratninarji korstne pobude za svoje delo. Obenem jim pa razstave omogočajo nabave najboljših pasem Kmetijsko ministrstvo je organiziralo razdeljevanje perutnine najboljših pasem med kmetovalce.
Na pobudo kmetijskega min strstva je bilo nedavno ustanovljenih več vzornih perutninskih farm Tu rede perutnino najboljših domačih in tujih pasem Rejci se ozirajo pri izb;ri pasem zlasti na to. da pridobe čem več jajc in mesa. kaT je važno tako za prehrano domačega prebivalstva kakor tudi za izvoz. Vzorne perutninske farme so bile ustanovljene v poedinih občinah, kjer je najmanj 20 perutninarjev. ki imajo nad 500 kotkošr. po možm«ti enake pasme. Peratninarji naj bi se organizirali v zadruge, da bi mogli še z večjim uspehom opravljati svoje delo. Kmetijsko ministrstvo je ustanovilo 15 državnih valilnic, ki so peratninarjem vedno na razpolago.
Razen tega je ustanovila ofcem valilnic tudi zadružna centralna Hangva Kapaciteta teh valilnic je okrog 75-000 jajc. Ustanovljena je bila tudi zadruga za razdeljevanje jajc. Njeni člani dobivajo za kakovostna jajca posebne premije. Hangva je ustanovila tudi Zadrugo perutninarjev, ki je njen ciilj čim večja proizvodnja jajc in mesa. V svojih velikih skladiščih ima prostora za nad 100 milijonov jajc. Tako se lahko prepreči večje valovanje cen v času, ko jajc primanjkuje, odnoono ko jih je mnogo.
Država pa gradi za pospeševanje perat-nrnarstva tudi posebne hladilnice Predlanskim spomladi, ko je bilo zelo mnogo jajc in ko je dobila Madžarska s priklučitvijo Bačke novo pokrajino. kjeT je perutninar-sitvo zelo razvito, je bil trg znatno razbremenjen. Hladilnice so lahko sprejele približno dvakrat toFko jajc kakor leta 1940. Jeseni 1941 je bilo pa jajc znatno manj kakor prejšnje leto. tako da bi jim bile cene občutno poskočile, če bi ne bilo jajc dovolj v zalogi.
Zadnje čase je pa nastal na madžarskem perutninskem trgu znaten preokret. Racio-niranje živil, posebno mesa. je povzročilo veFko povpraševanje po perutnini m jajcih. Na dragi strani je pa začelo kmetom pri-
manjkovati piče in mnogi so morali peratninarstvo znatno omejiti. Zato se je občutno zmanjšala za izvoz namenjena množina perutnine in jajc. Kljub temu pa Madžarska še vedno izvaža precej perutnine in jajc. Leta 1939 je izvozila okrog 10.2 milijona kilogramov jajc. leta 1940 okrog 6.5. predlanskim 13.2. lan? pa je izvoz močno nazadovaL Da bi ga zopet dvignile, je začela Madžarska z vso vnemo pospeševati peruti inaistvo.
Budimpešta zgradi
podzemno železnico
V Budimpešti nameravajo zgraditi podzemno železnico. Na več krajih so že na-vrtali zemljo, da bi ugotovili kakšne plasti so pod mestem. S pristankom vlade je bil razpisan natečaj za to veliko javno delo in ponudilo se je pet velikih tvrdk. ki b? b'le pripravljene zgraditi podzemno želez, nico. Da se ugotovi, kje b; bila zemlja najbolj pripravna za kopanje rovov, jo bodo pre skali na 150 krajih. Stroški za ta predhodna dela bodo znašali okrog 750.000 pengo.
Človeški vesjj
Užitek posebne vrste je prijeten vonj. Človeški nos je za vonj precej občutljiv, kakor niso vse jedi po okusu enake, tako je različen tudi vonj. Najprijetnejše nam diše vrtnice, dalje vijolice, hjjacinte, šmar-nice in smrečje. Smrdi nam pa čebula, žgan gumi. petrolej, žarka slan;na in sirovo meso. To velja seveda v splošnem. Kakor povsod so pa tudi tu izjeme, kajti nekaterim ljudem smrdi to, kar drugim prijetno diši.
Najsposobnejši sodnik
Malajski Mangujani, prebivalci otoka Mindor> v Filipinih, žive še v mnogožen-stvu. Vsak mož ima več žen. Za sodnika si vedno izvolijo tistega, ki ima največ žen. Manguianj namreč menijo, da je mož, ki zna sproti poravnavati vse spore med tu-catom žen, tudi sicer najbolj pripraven za sodnika. Tak mož je dovolj utrjen, da ga neben prepir ne spravi iz ravnotežja.
Prazni hoteli v Švici
Tudi v Švici je tujski promet skoraj povsem zastal. Nazadoval je približne na 8% predvojnega stanja. Leta 1937 so imeli švicarski hoteli še 312 mUijonov frankov dohodkov, lani pa samo 150 milijonov. Kaj pomeni to za gospedarsko življenje Švice, spoznamo lahko, če pomislimo, da ima Švica 7400 hotelov, v katerih je prostora za 200.000 gostov.
VSAK
naš naročnik je zavarovan
A L I
ste poravnali naročnino?
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
, JUTROV" OGLASNI ODDELEK
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani ob težki izgubi dragega soproga, gospoda
MAKSIMA ROPOTARJA
višjega finančnega pristava
Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje in častitim sestram za njihov veliki trud. Enako se zahvaljujem vsem, ki so v tako obilnem številu spremili rajnega na zadnji poti, predvsem g. inšpektorju dr. Gosetti-ju kot zastopniku Visokega ko-misariata, pomočniku finančnega direktorja g. dr. Močniku. šefu odseka g. dr. Pavliču in vsem njegovim kolegom in prijateljem.
Ljubljana, Zagreb, Celje, Tilsit, Cuneo, 3. n. 1943.
PAVICA ROPOTAR
t
UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR KONZUMNEGA DRUŠTVA VIČ vp.
z. z o. j. v Ljubljani sporočata vsem članom in članicam, da je nenadoma preminula naša članica in zvesta sodelavka,
BELIČ MALČKA
trgovska sotrudnica
Pogreb se je vršil v torek, dne 2. februarja 194o Pokojnico bomo ohranili v častnem spominu!
Ljubljana, dne 2. februarja 1943.
UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR
P. G. Wodehoase:
88
Humoristtfen roman
Gospod Braddock ni bil nič kaj zadovoljen s tem, da je smuknil proti vratom. Srce se mu je krčilo, ko je videl svojega ujetnika odhajajočega, kakor da je bil na nedolžnem prijateljskem obisku. A izprevidel je, da ni več pomoči. Sam se je bil ta čas naslonil na okno in nagnil v temo.
»Zdaj moram na nekaj besed h Kayi,« je rekel, ko se je vzravnal.
»Jaz pa v mesto,« je odvrnil gospod Braddock. »Bogme, bojim se, da bom strašno kesan. K teti Juliji grem na večerjo.«
»Slabe novice ji boš moral povedati...«
»Kaj še, hudimana. Teta Julija je športnica. Takšne pustolovščine jo zmerom zanimajo.«
»Koga, za vraga.«
»Kaj ne govoriva o moji teti Juliji?« se je zavzel dobri »Bradder«.
»Oh res, glava mi je bila polna drugih reči,« je Sam odgovoril. »Nu, pa do svidenja.«
Sam je zapustil sobo, in Willoughby Braddock je odšel tik za njim. Opazil je bil, da prijatelju ni več do razgovora. Slišal je, kako so se zaprla hišna vrata, in sedel spodaj na stopnice, da obuje čevlje, ki jih je bil prej sezul. V tem opravilu ga je zmotil električni zvonec. Misleč, da je Sam kaj pozabil,
je stekel odpirat, držeč en čevelj še v roki- V svoje začudenje je zagledal starega gospoda z dolgimi belimi brkL
»Ali je gospod Shotter doma?« je vprašal novo-došlec.
»Prav ta mah je odšel k sosedovim,« je Braddock odvrnil. »Pa menda niste gospod Cornelius? Najbrže ste me pozabili.. • Willoughby Braddock, hudimana! Srečala sva se pri najinem prijatelju, gospodu Wrennu.«
»Oh, da da, res,« je dobrodušno pritrdil gospod Cornelius. »Kako se imate, gospod Braddock?«
Willoughby je bil presrečen, da mu je mogel odgovoriti. V sedanjem duševnem stanju je bil dober zaupnik vrhunec njegovih želja.
»Imenitno, hvala,« je odgovoril s svojim najlju-beznivejšim nasmehom. »Lopovi si kar kljuko Vdajajo, lordu Tilburyu so slekli hlače... in tako dalje. Skratka, imenitno! in pa gospodinja me zapušča!«
»Škoda, škoda,« je z najboljšim namenom rekel gospod Cornelius.
»Prav nič škoda,« se je gospod Braddock odločno uprl. »To pomeni, da bom vendar že lahko zaživel življenje, kakršno mi je všeč. Življenje pustolovščin, saj razumete. Pustolovščine imam strahovito rad.«
»Potem bi se morali preseliti v Valley Fields,« mu je priporočil gospod Cornelius. »Tu se vsak čas zgodi kaj čudnega.«
»Da, nemara imate prav. A stvar je ta, da potrebujem vse drugačnih pustolovščin. Po svetu hočem iti in postati človek, kakršne opisuje Kipling v svojih romanih, razumete? Pred nekaj dnevi sem v
klubu govoril s takim srečnežem. Pravil mi je, da se spominja Ugande, ko ni bilo tam še nobenega belca.«
»A jaz se spominjam Valley Fieldsa, ko ni bilo tu nobenega kinematografa.«
»Nekoč ga je šest ur zaporedoma strahoval podivjan nosorog.«
»Nekaj podobnega se je zgodilo tudi gospodu Wal-kinshawu, ki stanuje v Balmoralu, na Acacia Roadu. Zvečer, ko se je vrnil iz Londona, ga je napadel njegov lastni pes, ki ga v novi obleki ni spoznal. Moral se je zateči na streho hladnice sredi vrta.. Nu prav, zdaj pa grem, gospod Braddock. Gospodu Shotterju sem obljubil, da mu prečitam to in ono iz svoje knjige o Va!ley Fieldsu. Če bi morda tudi vas veselilo poslušati.. • ?«
»Menda bi me veselilo, a nocoj se mi mudi k teti Juliji na večerjo.«
»Torej drugič?«
»Z največjim veseljem ... Res, zastran tistega prijatelja, ki sva pravkar govorila o njem. Nekoč je malo manjkalo, da ga ni popadel morski pes ..«
»To ni nič hudega v primeri s tem, kar se je zgodilo v Valley Fieldsu.« je odvrnil »kampanilist« gospod Cornelius. »Lastnik trgovine na vogalu Bul ler Streeta in Myrtle Avenue ... neki gospod Phil-limore... a saj ste morda že slišali...«
»Prav nič nisem slišal,« je rekel Braddock.
•Gospod Edvin Phillimore, hudimana! Družab nik tvrdke Birkett, Birkett, Birkett & sin. Pod marsh. Podmarsh & Birkett

»Nu?« je slovesno končal gospod Cornelius: »Tega je lansko poletje popadel morski prašiček!«
XXIX
GOSPOD CORNELIUS ČITA IZ SVOJE
ZGODOVINE Čudno dejstvo, ki ga modrijani pogosto opažajo, je globoko prepričanje sleherne ženske na svetu, da mora biti mož, ki si je znal pridobiti njeno ljubezen, moralno in pravno odgovoren za vsako in vsakršno naključje v tem življenju. Malenkostni m nepremišljeni ljudje bi pr takih prilikah najrajši govorili o slučaju; nikakor pa ne ženske. Če pride ženska ob pet minut čez devet na postajo, da bi se odpeljala z vlakom, ki je odšel točno ob devet minut čez pet, se lahko zanesete. da je odgovoren za to nevšečnost edino njen Henry, kakor je bil včeraj kriv, da je jelo deževati, čeprav je bila dela nov klobuk na glavo
A Kay je bila povsem drugačnega kova. Ako-ravno je sama pri sebi nemara mislila, da bi se bila dala zanikrnost pokojnega Finglassa, ki je bil pozabil shraniti svoje nedovoljene dohodke pod podom gornje sobe v vili »Mon Repos«. preprečiti, ko bi bil Sam nekoliko bolj spreten in bistre pameti, ji vendar ni ušla niti besedica očitka. Način, kako je preko plotu sprejela slabo novico iz Sa-movih ust, ie v očeh mladega človeka potrdil ves sijaj njenih osebnih lastnosti Ne le, da ga ni oštevala, ampak našla je celo nekaj primernih besed, da bi ublažila nesrečo
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani