52. številka. Ljubljana, v petek 4. marca. XXV. leto, 1892. Uhaja vaak dan neter, izimEi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman a« avstro-ogerske delele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano br&z pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa bc po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifetvo je v Gospodskih ulicah št. 12. OpravniŠtvn naj le1 blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbori. Včeraj zaceli so za kratko dobo zopet zborovati deželni zbori, zastopi pojedinih kraljestev in dežel tostranske državne polovice. O deželnih za-stopib dežel, v katerih prebiva narod slovenski, govorili smo že nedavno. Mali slovenski narodič, že itak slabotna vejica na deblu slovanskem, a navzlic vsem viharjem še ne upognena in ne zlomljena, nego fie vedno zeleneča in čvrsta, nema sreče, da bi njegovi zastopniki se zbirali skupaj v jednem samem deželnem zboru, v katerem bi slovenski narod sam po svojih zastopnikih si mogel odločevati svojo usodo. Ne bodemo ponavljali, kar smo že poudarjali tolikrat, ne bodemo tu zopet navajali, kar se je že ■torilo sto in stokrat, dozdaj, žalibog, brez vsacega praktičnega uspeha. Da bi nas ne naudajala nada ds boljo bodočnost slovenstva, zdvojiti bi morali, Videč današnje suhoparno in mlačno, trezno naše politično življenje, v katerem ginevajo od dne do dne bolj ideali, ki so nas naudajali v prvi dobi našega preporoda. Malo veselega se nam kaže v ožji nasiQ domovini, v pokrajinah slovenskih, kakor smo že imeli priliko nsglaSati in niti nade nemamo, da bi se skoraj kaj zboljfialo, dokler se temeljito ne premeni notranji nas položaj in ne proderejo načela, katera bi v Avstriji osigurala vsakemu narodu prost in neomejen razvoj ua podlagi narodne samouprave. Če se bode torej v naših deželnih zastopih morda vse vršilo bolj po starem tiru in ne bode prilike posebno viharnim sejam in razpravam, utegne to biti drugače v deželnem zboru češkem, katerega sedanje zasedanje vzbuja splošno pozornost in v katerem se utegnejo vršiti burni prizori. Težišče monarhije, vse notranje politike, preneseno je zdaj v deželni zbor češki, v katerem se imajo nadaljevati obravnave o spravi, o kateri pa ogromna veČina uaroda neče ničesar vedeti. Ker Staročehi neso odložili svojih mandatov, pa deželni zbor Češki ni pravi izraz sedanjega mišljenja narodovega. Vsled tega vidimo, da bodo v deželnem zboru češkem namestu dosedanjih dveh velikih nasprutnih strank stopile na bojišče tri, to je mladočeška, ki je odločno proti spravi v tej obliki, kakor jo hočeta vlada in Nemci, Staročehi združeni s konservativnim češkim plemstvom Tu pa Nemci, za katerimi stoji vlada. Da se niti Staročehi niti konservativno plemstvo ne ogreva za to, da bi se o spravi zdaj nadaljevale obravnave, poudarjali smo ie večkrat. Že v navadnih odnošajih je deželni zbor kraljevine češke, poleg gališkega, največji, kot sastop gospodarsko najvažnejegs kraljestva in kot repre-sentant češkega naroda, ki niti v morsvskem niti v šlezijskem deželnem zboru nema dostojnega zastopstva, važen faktor v notranjem političnem življenji. V sedanjih razmerah pa je njegova važnost tako velika, da je po vsej pravici smel reči neki organ nemške levice, da je težišče države zdaj v Pragi. Veliki boj mej idejami germanizacije, centralizacije in nivelizacije narodne in gospodarske z jedne strani in mej idejami federacije, historičnih državnih skupin in samostalnoga narodnega, gospodarskega in kulturnega razvoja vseh narodov v tostranski naši državni polovici stopi v novo obdobje, rekel je organ mladočeška stranke. Prirojene, skozi leta umetno zadržane sile, počivajoče v nenemških narodih in posebno v narodu češko-slovanskem, oglašajo se v deželnem zboru češkem v polnem, nepri-krajšanem svojem izrazu. Dosti dolgo trudili so se neprijatelji nenemških narodov in deželnih zborov, da bi potlačili popolnoma ali vsaj kolikor mogoče njih veljavo, a zdaj po tridesetletnem trudu primorani so vslikniti: Težišče države preneslo se je na Češko. S tem priznanjem z nasprotne strani izraženo je dosti jasno, kako velike važnosti bode zasedanje deželnega zbora češkega. Zemlje krone češke douašajo k potrebščinam države na leto Čisti donesek nad 120 milijonov goldinarjev. Zemlje, ki donašajo take gmotne žrtve, neso samo začasno, slučajno težišče, one so izdatna in trajna podpora državi, one so kakor novi Atlas, na čegar ramenih sloni velikost in mogočnost države. Narod češki kot historični stvoritelj sveto-vaclavske krone hoče v tej državni skupini priti do iste veljave, do katere ima popolno pravico. Dogodki poslednjih let v Evropi kažejo jasno, da je doba slave in vsegamogočnosti za nemške prenapetneže minula in da tudi v tej polovici države ne bodo mogli več tlačiti niti češkega, niti katerega koli nenemškega naroda. Težišče države prenaša se na Češko, tam pa ni in ne bode nikdar mesta za prevlado nemško. Ko se je vršila sprava z Ogersko, bilo je tudi pomislekov in nasprotovanj na vse strani, a odločnost madjarska dospela je do svojega cilja navzlic vsem oviram. V češkem zboru se bude menda že v kratkem odločila smer za notranjo našo politiko, razvoj češkega uprašauja bode na vaak način uplival tudi ua naše razmere, katere Kak neso posebno prijetne in sijajne. Z velikim zanimanjem bodemo torej zasledovali posebno mi Slovani postopanje čeških bratov, trdno preverjeni, da vstrajna in samosvestna borba tacega naroda, kakor je češki, mora ga privesti prej ali slej do zmage. Politični razgled. HI o (ran Je dežele. V Ljubljani, 4. marca. Dalmatinski deželni »bor. Mej hrvatskimi volilci v Dalmaciji začela se je močra agitacija, naperjena v prvi vrsti proti dr. Klaiću in drugim vladnim pristašem. Odločijo narodna stranka zahteva, da se naj dalmatinski poslanci pridružijo brezpogojno Spinčiću in Laginii in naj delajo na ustanovitev jugoslovanskega kluba, ali pa naj se odpovedo svojim mandatom. Klaić hoče tej agitaciji odlomiti ost s tem, da bode v deželnem zboru predlagal izjavo glede državnopravne ukupnosti Dalmacije in Hrvatske. Tirolski deželni »bor bavil se bode tudi letos 8 šolskim zakonom. Lani že izročila je bila vlada zakonski načrt, o katerem se je odsek dolgo posvetoval, kajti klerikalci hote* na vsak način ohraniti duhovščini glavni upliv na Šolo in se upirajo državnemu nadzorovanju. Vlada izpremenila je letos to svojo predlogo, a vzlic temu, da ji je škof Tridentski naklonjen, ni dosti upanja, da bi obveljala, gotovo pa je, da bode deželni zbor imel sklepati o nekaterih drugih zadevah učitelj- LISTEK. V nočni tišini. (Ruski napisal S. Pronakij, provcl V. K. Katioiir.) Dalje.) — A tebi je ukazal kralj stopiti v samostan, pregovoril je bladno jezuit in podal mi drug papir. Pri teh besedah se je zgrudila žena na tla. Hotel sem (skočiti k njej, a fratri so me zagrabili in ne glede* na obupno nasprotovanje zvezali me in odveli v ta-le samostan. Drugi dan so me postrigli. Zaman sem prosil gvardtjaua, da bi mi dovolil vsaj jeden trenotek videti NastaBijo. Tri dni je bil gluh in nem za moje prošnje. Naposled se je omečil in povel me k Ženi ... od tega dne pohajam k njej vsako noč, in srečna sva, jako srečna . . . Črni ljudje naju vender niso razločili 1" Pri teh besedah sijalo je kapucinovo oblično v veličastji večne nepremagljive ljubavi. — A sedaj, pojdiva, povedem te k njej! pristavil je poveljno. — Ste li šli? prestrigla je besedo Kritskemu Marija Nikolajevna, ki se je kar zasopla vznemirjenosti. — Kaj so bojiš? zasmejal se je brat. — Ne bojim se, toda ... — odgovorila je v zadregi. — Ne moti ga, jo je ustavil njen mož. — Seveda, Sel, nadaljeval je Andrej Petrovič, zgubljajo vedno bolj in bolj spoznanje svojega lastnega „jaz", — moral sem pokazati, da je vse, kar se je zgodilo z menoj, popolnoma nsravuo. Z njegovim predlogom sem bil povse zadovoljen. — A kakor j-j bilo vidno, zapazil je, da je še rano, vzel iz žepa okroglo, jajcu podobno uro, pogledal na-njo in rekel: — Še četrt ure je treba počakati. Obleci se in ne moti me pri pisanji. — Kaj pa pišeš? — Letopis človeških trpljenj in ljudskih krivic pripravljam, odgovoril je mračno menih. Njegovo pero je naglo zaškripalo po papirji . . . Jaz sem odšel in začel oblačiti se. Nehote sem pogledal na steno in zapazil, da podobe ni bilo več. „Čudno", sem si mislil, „saj je bila zvečer tu. Kam je izginila?" A ne da bi se ustavljal pri tej misli, sosredoval sem vso svojo skrb v to, da bi bil pripravljen, ko me kapucin pozove. Nikdar v življenji nisem še skušal takega težkega čuta, — čutil sem, da sovražim Jana Bra-nevskega z vsemi dušnimi močmi, a mej tem sem ga nenasprotovaje poslušal in znal, da moram izpolnjevati njegovo voljo. D.isi sem se silil na vse pretege, vender nisem mogel stresti s sobe njegovega težkega, neznosnega bremena — očaral me je hudimi, pogubuimi čari . . . Popolnoma sem pal v njegovo vlast, trpel, mučil se, a nisem se mogel oprostiti . . . Vse v njem me je odtujevalo — i njega goreči pogled, i hladni prezirni nasmeh, i ves njegov veličastno-zlobni, ošabni vid ... A on me je premagal, premagal mojo dušo, moje spoznanje, mojo voljo, in hlapčevski sem se mu pokoril . . . — Sedaj pojdiva! razlegali se je nakrat menihov glas. Tihimi, umerjenimi koraki Šel je k Bteni in zlehka dotaknil bo je z roko. Takoj se je odločil nevelik njen del iu iz odprtine je vlažno in hladno zadišalo Menih se je nekoliko nagnil in šel naprej, a jaz sem mu sledil. To so bile tajne stopnice, meni prej popolnoma neznane. Šli smo tiho, Mirno stopaje s stopnice na stopnico. Nepregledna megla je naju okroževala. Da bi ne pal, sem se prijemal za robato steno; bila je prevlečena s hladno vlažnostjo in od tega dotikanja pretresal mi je mraz telo. Stopala sva nizdolu jako dolgo. Naposled so skega stanu. Al captandam benevolentiam bodo zvišali place! Lakota na Ogerskem, Nemški in ogerski časopisi poročali so z nekim tajnim zadovoljstvom o grozni lakoti na Ruskem. Glavni namen jim je bil pri tem oškoiliti po mo-gočnosti ruski kredit v inozemstvu. Sodimo, da bi bili ti novinarski basditje dosti bolje storili, d« so se pobrinili za lakoto na Ogerskem. Madjarska vlada je doslej skrbela, da o tej lakoti ni prišlo ničesar v javnost, ker bi jej to moglo škoditi, s vsa ta skrb je bila zaman. Poslanec Helfy, strog opozicijonalec, interpeloval je v zadnji seji vlado glede lakote v severni Ogei.ski; ki je razširjena sploh, zlasti pa v komitatu Arva, kjer je že 7 5 ljudij umrlo lakote. Vlada priznava, da je lakota, taji pa, da je tako razširjena, kakor govore* opozicijonalci. Vii«111 Je dr/iue. Grške /t o matije. Grški kralj in njega ministcrski predsednik Delyanuis sta so sprla, tako da je kralj pozval Uelyaunisa, da se odpove Ministerski svet je ukrenil, naj se I)elyannis vzlic kraljevi želji ne odpove in narodna zbornica, kateri je Delyannis vso stvar razložil, izrekla mu je svoje zaupanju. Nebrojna množica spremita je Dedyannisa iz zbornice do doma. Minister zahvalil se je za prirejene mu ovacije raz balkon in slovesno izrekel, da se ne umakne. Kralj pozval je zmernega Konstantopulosa, da prevzame ministersko predsedstvo in sestavi novo vlado, kar je tu nemudoma storil. Konflikt mej kraljem in zbornico je skoro neizogiben. No rreški štor t h ing razpravljal je več duij zelo kočljivo stvar, ki se tiče razmerja mej Norveško in Švedsko. Po ostri debati vsprejela je zbornica od levice predlagani dnevni red ; da je uamreč konzulatstvo popolnoma zasebna zadeva Norveške, glede katere imado določati samo norveški državni faktorji, za ureditev sedanjih raz mer pa more eveutuelno tudi vkupui državni svet upl.vati. Ta dnevni red vsprejela je zbornica s 64 proti 48 glasom. S tem je ta za švedsko-norveško razmerje nevarna stvar vsaj začasno pokopana. Škof Ireland. V neki severoameriški sinodi predlagal je škof Ireland, da se nasvetuje sv. očetu, naj se odpove posvetnim tirjatvam in naj se omeji na to, da ohrani katoliški cerkvi evangelsko-npostolski značaj Ta nasvet doslej v Evropi povHem neznanega škofa vzbudil je povsod velikansko senzacijo. Da v Vatikanu te senzacije niso veseli, je pač umevno. Zato so dobili papeževi politiki služeči listi nalog poročati, da se jo škof Ireland izrekel za papeževo politiko Dunajski listi vedeli so za ta ukaz, Še predno je „Moniteur de Home" kaj pisal. Dopisi. Ispod ,I«*|M' na Koroškem 2. marca. (C. kr. kmetijska družba za Koroško pa Slovenci.) Da nam Slovencem osrednji odbor c. kr. kmetijske družbo za Koroško ni naklonjen, čutili smo že devno; saj še ni nikdar ničesar storil za slovemke kmete na Koroškem. Vender pa nismo mislili, da gre tako daiječ, da nam ne privošči niti potovalnega učitelja, ki bi nas mogel o kmetijskih stvareh poučiti v našem slovenskem jeziku. Zategadelj naj bi posnemali vsi slovenski kmetje vrlega kmeta Gailerja-lliča na Kopanji, ki je odposlal te dni na osrednji odbor imenovane družbe pismo, v katerem jo poudarjal, da je ceutralni odbor koroško kmetijsko družbe o popolnoma opravi- se stopnice končale in začel je podzemski hodnik. Tu je postal« še mrzleje. Hladne kaplje vode padale so z vrha, pod nogami čutila se je luža. Vlaž uost prehajala je skozi io kar mrzlica me je začela tresti. Menih je šel nagajivo naprej, vedno hitrejšimi koraki, da sem moral skoro bežati za njim. Naposled zabliščal je pred menoj bled žarek svetlobe, razsvetljuje vitko postavo mojega voditelja in sive stene pudzemuega hodnika. Svetloba postajala je vedno jasnejša . . . Prišla sva izpod zemlje; pogledal Bom nehote na svojo obleko in skoro sem zakričal — kar spoznal se uisem. Na meni bil je polu-kuftun zelene boje, nemškega, starega kroja, klobuk, hlače, čreviji — sploh, vsa obleka iz časov Petra Velikega. Prvi trenutek sem kar ostrmel . . . u potem se mi je nekaj davno prešlega vzbudilo, premaknilo v prsih, čutil sem, da živim novo, dasi nekdaj bivše, a sedi.j vzdramivše se življenje. Da, to življenje je bilo vsekdar v men*, toda jaz sem je nekako srabil, a sedaj-le domislil. S tem spoznanjem vzbudil se je v meni še bolj mogočen čut globokega, nepremagljivega sovraštvu h kapucinu. Moj strah pred njim je izginil, potisnjen iz srca od kipečega, v meni se kuhajočega srda. (Dalje prih.j čeni prošnji kat. polit, in gospod, društva na mini-sterstvo, da bi se nastavil slovenski popotni učitelj, ae izrazil naspiotno, češ, da na Koroškem ni potrebe za slovenskega potovalnega učitelja in se gre le za politično agitacijo. Ta ukrep je žaljiv za koroške Slovence inj kaže, da centralnemu odboru ni prav nič mar za blagor slovenskih kmetovalcev, ker jim niti pouka v gospodarstvu, ki niras nič opraviti s politiko, ne privošči v materinem jeziku. Sploh se centralni odbor ne kaže naklonjenega slovenskim gospodarjem, kajti tudi le lansko jesen obljubljenega vagona soli za kmetovalce v Rožni dolini še do današnjega dne ni ni kdo videl. Zatorej naznanja pisatelj pismeno, da izstopi iz družbe, katere Član je bil C let, in se nadeja, da bodo jednako storili tudi drugi slovenski kmetovalci. S tem pismom vrnil je tudi listič, ki ga izdaje kmetijska družba koroška, seveda samo v nemškem jeziku. Kmetje si bodo v našem okraji naročili rajši „Kmetovalca", ki ga izdaje c. kr. kmetijska družba kranjska, urejuje pa jako izvrstno nje tajnik gosp. G. Pire. Ta list dobivali bi koroški kmetje izjemoma tudi lehko ceneje, ako bi se jih več oglasilo. Sploh bi bilo dobro, da nas koroških kmetov prav muogo pristopi k c. kr. kmetijski družbi kranjski, katera bo gotovo tudi svojim udom izven Kranjskega rada privoščila slovenski pouk io še druge dobrote. V Št. 1'etru na Krasu, 29. februavarja. [Izv. dop.] Tukajšnje bralno društvo »Mir" priredilo je preteklo soboto, to je 27. t. m., v prostorih g J. Korošca veselico, na katere sijajni izid sme odbor v resnici ponosen biti. Zoralo su je mnogo odličnega občinstva v ve-seličnih prostorih. Šteli smo nad sto in trideset oseb, mej temi mnogo udličnjakov iz Postojine, Bistrice, Knežaka, Zagorja, Kalca i. t. d. S tem, da je bližnja okolica poslala toliko zastopnikov vseh stanov, pokazalo se je, kako priljubljeno da je bralno društvo nMirM povsod. Vsi sodelujoči brez izjemo so pokazali, da so svoji nalogi popolnoma kos. Postojinski kvartet izvrševal je svoje točke izvrstno. Gospod Brežanski izvršil je izborno svojo težavno deklamacijo (.Pisarjev sinu) in burno ploskanje, katero je žel, naj mu je v hvaležno plačilo za njegov trud. Igro sEoo uro doktor" igrali so naši dile-tantje prav dovršeno. Glavno ulogo „Aoćika" prevzela je gospica Ivanka Koroščeva in to vlogo tako dovršeno igrala, da nas je vse očarala. Pa tudi vse druge uloge igrale so se povsem hvalevredno. Gospa Jelenčeva in gospica Morel pokazali sta s svojim igranjem, da nista prvič na odru. Škrjanec (g. Kržišnik) nas je tudi kaj prijetno iznenadil s svojo vlogo in nam s tem pokazal, da trud in resna volja muogo zamoreta. Ravno tako so ostali gg. Vetrnik (g. Klopčar), SedlaČ (g. Tišina) lekarniški učenec (Tišina), Plesnik (g. Jelenec) iu sosebno dr. Žrjav (g. Brežanski) svoje nalogo izvršili izvrstno. Tem večja je pa zasluga vseh igralcev, če pomislimo, da se je vsa igra brez šepetalca igrala, ker ie ta dospel prepozno. Občinstvo ploskalo je pa tudi igralcem in se tem potom zahvalilo na redki užitek. Po igri zapeli so nam gg. pevci še jedno iu potem hajdi na ples, katerega vodstvo je iz uljudnosti prevzel g. M. Lavrenčič. Ples je bil jako živahen, prvo kadriljo plesalo je 20 parov in zadnjo ob V-i5. uri zjutraj še zmiraj 14 parov. Še le pozno zjutraj, ko se je približal gospodom iz Bistrice čas ločitve, segli smo si v roke in šli vsak proti svojemu domu in čestitali smo si v srci k svojemu sijajnemu VBpehu. Lepa hvala pa Vam vsem, kateri ste nas počastili in nam tako dali priliko pokazati, kaj zamore sloga. Bodimo zmiraj tako složni, tako jedini, potem bodemo lahko zmiraj z dr. Žrjavom vsklikuili: „Viktoria! Zmaga je naša". In ŠoMiniiJa 2. marca. [Izv. dop.] Kakor povsod, tako se je tudi od nas poslovil z včerajšnjim dnevom šaljivi in v obče priljubljeni ter po celem Slovenskem poznati Kurent in marsikatera vrla Šalečanka solzila se je na skrivnem pri njegovem odhodu in žalostnim srcem gledala za njim, tolažila jo je jedino le njegova častna beseda, da se v desetih mesecih zopet povrne. In tudi mi, ki gotovo nismo mislili delati v letošnjem predpuetu ženitue pogodbe, bodemo ga težko pogrešali, kajti toliko veselic in toliko zabavnih večerov, kakor nam jih je priredila naša Čitalnica v preteklem pustu, še niso Šoštanjčani poprej nikdar doživeli; izmoj najimenitnejših in najbolj ob-iskovsnih veselic omeniti hočem samo oso, ki se je vršila dse 7.'svečana „tombolo s plesom* in ono, ki so jo priredile nase vrle dame dne 21. svečana. Uspeh bil je sijajen in udeležba ogromna, veliki prostori naše Čitalnice bili so do zadnjega kotička natlačeni in nabralo se je samo pri teh dveh veselicah čez 60 gld. Čistega dobička. Posebno pri zadnji omenjenih veselic pokazale so se naše ljubeznive in nežue gospe in gospice kot vrle in uzorne Slovenke in posebno hvalo in čast za sijajen uspeh te veselice zaslužila si je v prvi vrsti neumorljiva in za narodno stvar navdušena gospa Ivanka Kačič. Hvaležni smo pa tudi našemu vrlemu predsedniku gosp. Ivanu Vošnjaku, da je preskrbe! Čitalnici nov glasovir, in tako k našim veselicam in zabavam mnogo pripomogel. Hvala tudi našima vrlima pevcema gg. učiteljema J. GoBtinčarju in J. Kramerju, ki sta nam zmiraj za dobro petje skrbela. Sploh je zanimanje za našo Čitalnico zmiraj večje, Številu udov raste od due do dne in naši nemškatarji že sami pripoznavajo, da Šoštanj nikakor ni več „urdeutsch Iz Sevnice 29. svečana. [Izv. dop.] V Sevnici se bode tedaj razširilo še precej novo, a premajhno šolsko poslopje, da bode potem tudi četrta učna soba in nadučiteljevo stanovanje pod jedno streho. Dotična zniževalua dražba je Že razpisana na 6. dan sušeča. Vso delo je preračunjeno ua 3929 gld. 37 kr. Sedaj je jeden razred posebej v v zasebni hiši v srediui trga in to je zmirom več ali manj sitno, najbolj pa za g. voditelja, kateremu je večkrat obiskati zdaj ta, zdaj oni razred. Mislim, da bo potem v tem oziru dolgo let mir, kar je v sedanjih slabih časih davkoplačevalcem res želeti. Tudi v bližnjem Rajhenburgu bo iste šolske razmere; v šolskem poslopji, ki stoji še le dobrih 30 let, ni prostora za 4. učno sobo, in tudi sedanja, veliko premajhna tretja učna soba v njem je samo za silo, je le začasna. Poslopje, zunaj lepo in veliko, je imelo prvotno vender le samo dve učni sobi z drugimi, za šolskega voditelja in pod-učitelja potrebnimi prostori. Sedaj namerava baje tamošnji krajni šolski svet posnemati napredne Sev-ničane, to se pravi, vse 4 razrede s konferenčno sobo vred misli spraviti pod jedno streho, kar se mu utegne z razmer no malimi stroški posrečiti, ako bo vzel to delo v roke praktičen mojster. Izvedel sem tudi, da hočejo probujeni Rajbeuburžani porabiti lepo priliko v nakup čedue hišice z velikim vrtom v šolski namen. Prijazna, vmes tudi prav lepa šolska poslopja kakor: ua Zidanem Mostu, v Loki, Razborji, Sevnici, pri Sv. Antonu, na Blanci, v Rajhenburgu, na Vidmu, v Zdolah, Sromljah, Pišecab, Brežicah, v v D.jbovi, na Bizeljskem i. ti d , pa tudi onkraj Save, zlasti ono na Krškem, so nam vesele priče, da todi Slovenci tudi kulturno napredujejo, kar potrjuje tudi lepo število ulov naše cvetoče družbe sv. Mohorja v teh obsavdkih krajih, katero Število bo v bodočih letih gotovo še večje, ker se dela tu združenimi močmi. Naš dosedanji župnik (duhovni svetovalec iu ud okr. šolskega sveta), č. gospod Anton Š i b a I, nas m sli v krutkem zapustiti ter se preseliti v prijazne Teharje poleg lepega Celja. Želimo odločnemu možu (kadar je treba), da bi na svojem novem, boljšem mestu še mnogo let preživel zdrav, vesel in zadovoljen! Hočemo ga ohraniti v dobrem spominu. Domače stvari. — (Deželnemu muzeju) je gospod ces. svetnik M urnik podaril dve podobi, predstavljajoči Bojanca in Bojanko v narodni noši. Podobi sta bili na Dunaju v kmetijski razstavi leta 1890 razstavljeni. Želeti je, da bi lepi vzgled gospoda ces. svetnika posnemali tudi drugi rodoljubi Tovarniški izdelki se širijo mej ljudstvom, domača obrtnost pa gine tako, kakor narodne noše. Kdor ima priliko, naj se potrudi, da nabere, kar je še dobiti. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 6. t. m. imeli bodemo izredno zanimivo gledališko predstavo, kakor smo že naznanili včeraj. Ne dvomimo, da bode umetnost ljubeče nase občinstvo vedelo raniti neumorno delovanje beneficijaota gosp. prof Gerbiča in njegove velike zasluge za dovršenost, v kateri se nam predstavljajo muzikalne točke slovenskega gledališkega repertoirja ter da bode napolnilo do zadnjega prostorčka Čitalniško dvorano in tako pokazalo svoje priznanje kapelniku .Dram. društva". — (Odlikovanje.) Stavbinski podjetnik Odkar baron Lazar ini dobil je od cesarja naslov slavbinskega svetnika. — (Učiteljske plače na Kranjskem.) Poroča se nam: Dne 29. pr. m. sklical je g. Šuman, c. kr. deželni šolski nadzornik, gg. odbornike deželne učiteljske konferencije v posvetovanje zaradi sestave prošnje na visoki deželni zbor — zadevajoče zboljšanja in uredbe dosedanjih učiteljskih plač. Splošno je znano, da je dosedanja razdelitev učiteljskih plač na Kranjskem v marsičem poman j k-jiva in se je zlaBti na učitelje jednorazrednic premalo ozira jemalo. Kajti mnogo teh je ostalo še vedno v četrtem plačilnem razredu s 450 gld. letne plače. V rečeni seji se je zatorej po daljšem posvetovanji vsprejel nasvet, da naj bi se odstotki višjih dveh plačilnih razredov zvečali, nižjih dveh pa zmanjšali. I"),»sedaj je bilo v I. plačilnem razredu 5, v II. 10, v III. 35 in v IV. 50 odstotkov; po sedanjem nasvetu nuj bi pa prišlo v I. plačilni razred 8, v II. 12, v III. 40 in v IV. 40 odstotkov. S tem povišanjem bi se dežela obremenila za letnih 7300 gld. Upati je, da ta res skromna prošnja ne ostane pri naših gg. deželnih poslancih — glas upijočega v puščavi. Vsi drugi, od deželno učiteljske konferencije stavljeni nasveti in predlogi ležijo baje še nerešeni pri c. kr. deželnem šolskem svetu. .— (Dreotova zapuščina) bodo se v kratkem izplačala postavnim dedičem. Kakor znano, umrl je Ljubljanski voletržec Aleksander Dreo v decembru 1. 1888. brez oporoke. Zdaj je stvar dognana in se bode dedščina, ki znaša 810.000 gld., razdelila mej štiri rodbine, katerim se je priznala dedna pravica. Tri četrtine te vsote dobe dediči v Mozirji iu v Št. Ilju na spodnjem Štajerskem. Dedne pristojbine znašajo 75 895 gld. — (Tedenski izkaz o zdruvstveuem stanji mestne občine Ljubljanske) od 11. do 27. februvarja 1892 kaže, da je bilo 19 novorojencev (==: 32 2 °/0o), umrlih 36 (= C2 4 °/00), mej njimi 8 za jetiko, 1 za hripo, 27 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 13 tujcev (= 36 1 %), iz zavodov 13 (=361 %). Za iUekeijoznimi bolez-uimi so zboleli: za hripo 10 osob. — (Am ateur žepnih ur.) Pri porotni obravnavi dne 1. t. ni. zatožen je bil zopet mlad fante, 1 dietni Jože Bizjak, in sicer hudodelstva tatvine. Komaj 12 let star, prišel je bil zatoženec že v konflikt s sodiščem. Zaradi tatvine obsodilo ga je namreč okrajno sodišče v Šknfji Loki; ukral je nekemu Pevku več premakljivostij, mej katerimi je bila tudi žepna ura. Pozneje imel je opraviti zatoženec tudi z Ljubljanskim sodiščem, ker je bil v družbi dveh jednakih malopridnežev, Tineta Godna in Načeta Jauežiča pokradel nekaj manjih stvari j. Ko je bil zatoženec 14 let slar, sodilo ga je sodišče v Gelovci, ker je bil ukradel Francu Jeriču žepno uro. Po prestani kazui pohajkoval je zatoženec brez dela in ko so bili lani veliki manevri v Celji, prišel je tudi Jožtf Bizjak tja. Je li bo mu je tam posel njegov, tatvina žepnih ur, posrečila uli ne, tega preiskava ni mogla dognati. Ko so kmalu potem Bizjaka zaprli v Zagrebu, našli so pri njem dve žepni uri. Na potu iz Celja v Ljubljano, prisvojil si je zatoženec v Črnučah Žepno uro Mihe Snoja in sicer iz zaprte omare. Pri tej priliki stisnil je pod pazduho tudi dve knjižici Ljubljanske mestne hranilnice, na kateri je bilo uplačanih 290 gld. 55 kr. in 17 gld. Glede teb hranilničoih knjižic napravil je pa bil Bizjak račun brez Mihe Snoja, kajti ta zapazil je tatvino še tisti dan, dne 4. septembra, a že drugi dan na vse zgodaj je prišel v Ljubljano in vso stvar naznanil v mestni hranilnici. Bizjak je pa bil toli navihan, da ni šel sam iskat denarjev v hranilnico. Naprosil je marveč tujo kmetico, Johano Ramovš, pred Koslerjevo pivovarno, naj gre zanj v hranilnico in naj vzdigne denarje io sicer 800 gld., ker jo v knjižicah baje 1200 gld. J oh a na Ramovš prigovarjala je Bizjaku, naj ne vzdigne deuarjev, a ko ji je ta obljubil za pot 5 gld, udala se je prošnji in šla ž njim v kranjsko hranilnico, kjer so ji povedali, da mora iti v mestno hranilnico. Bizjak čakal je pred hra-nlln'co pri Waldherrjevl% hiši In z žensko Sel pred H • •• ■• . '' 1 stih MiJ magistrat, kjer se je postavil za vodujak in čakal. Ko so redarji prijeli žensko in je povedala, da jo čaka izročitelj knjižic pri vodnjaku, šli so redarji po Bizjaka, a ta jo je še pravočasno odkuril in šel v Zagreb, kjer so ga deli pod ključ o priliki slav-nosti gasilnih društev. — Zatoženec taji vse z neko izredno nesramnostjo. Porotniki potrdili so stavljeno jim uprašanje in sodišče je obsodilo Jo žeta Bizjaka na dve in pol leta težke s postom poostrene ječe. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri predvčerajšnji obravnavi zatožen je bil cigan Valentin H u bor hudodelstva tatvine in težke telesne poškodbe. Kakor vsi cigani, je tudi Ilaber tat iz navade. Dne 12. dec. pretečenega leta kradel je v družbi z nekim drugim ciganom v Topolovcu in ko se mu je postavil kmetovalec Alič po robu, češ, naj da ukradeno blago ntzaj, sprožil je samokres (pištolo) nanj in ga težko, skoraj smrtno ranil v prsa. Huber prav po ciganski vse taji, neče nikogar poznati io je nedolžen, kakor beračev koš. Porotniki spoznali so ga jednoglasno krivim in obsojen je bil na šest let težko ječe, poostrene s jmstora vsak mesec. — Pri prvi včerajšnji obravnavi je bil kajžarski fant, 22 let stari Alojzij Čebnšek iz Vodic obsojen radi hudodelstva uboja. 3 januvarja t. 1. pili so nekateri kmetski fantje v neki gostilnici, kjer sta se Janez Plevel in zatoženec sporekla zaradi nekegu dekleta. Ko so odšli iz gostilnice, sunil je zatoženi Oebašek Plevel-a s tomioskim nožem v desna prsa, da je Plevel vsled rane dne 22. februvarja t. I. umrl. Obsojen je bil na šest let težke ječe, poostreno s postom vsak mesec. — Pri drugi obravnavi zatožen je bil posestnika sin Franc Dež man, 20 let star, hudodelstva težke telesne poškodbe. V Ribriem pri Bledu skregala sta se z kajžarjem Janezom Janšo in D.fžman mu je vrgel kamen v desno oko, tako da je Janša zgubil vid na desnem očesu da ne vidi več, kakor to, ali je dan ali noč. Dežman je bil obsojen na štirinajst mesecev težke ječe in ina plačati Jauši 500 gld. za oko, oO gld. |>a za bolečine. S to obravnavo so porotne obravnave prvega letošnjega zasedanja končane. — (Nesreča.) Poseatniku Jakobu K. v Danah vrnil je te dni neki sosed posojeno puško. Ko jo je ogledava], sprožila se je in strel je zadel poleg stoječega mladeniča Janeza K tako nesrečno, da je umrl drugi dan. — (Maakarada „C oljskega Sokola".) Iz C Ija Be nam piše: Iu ni ga več. S težkim srcem je odhajal, ko so se zbrali k njegovemu slovesu častilci od severa in juga — mi mislimo častilce Kurenfove. Dve ljubki Moskovčauki, tri prekrasne Poljakinje, Crnogorka, Turkinja, Grkioja, Španjolka, ukrajinska Rusima, Škotkiuja iu Al/.a-čanka, vse so prihitele počastit velikega Bvojega prijatelja K ajda, pridružila se jim je tudi majka Slavija, slovenska sokolića, dekle - cekinarica, ženski joekev in lepa zvezda večemica. Za Ijubovno občevanje skrbela sta 2 postillona d' amour, okoli njih se je sladkal preljubezuiv boubonček in celo mesi-c april postal je to pot ženskega spola. Priro-potal je donski kozak, silni vitez Grimijan, prikral se je bosenski cigan, dospela sta tudi dolgopeti Alzačan in dolgočasni savojardaki čebular, konečno prikimal je tudi kraljevski lajteuant in njegov paž. Občno pozornost vzbudil je I. slovenski cirkus pod slavnim vodstvom tirine Tinko-Čanben, katera je s težkim trudom zbrala najboljše umetnike, harlekine in klovvne in dve posebno krasni umeteljnici, ki sta nabrali cirkusu ve ustopnine 84 gld., katero ste velikodušno poklonili za zastavo „Celjskoga Sokola". Takova je bila naša maskarada. Naše občinstvo je pokazulo, da prav želi tacih zabav, zato inerodajni gospodje ne store prav, če ne uvažujejo celega pomena tacih veselic. Želeti je le, da se nam posreči v kratkem pridobiti si prostorov, ki bi nekoliko bolj ustrezali našim potrebam. Potem bode Celje tem laglje duševno središče štajerskih Slovencev. — (Svojo mater je hotel otrovati) kmetski sin A. Marin v Serjancih pri Ormožu. Primešal je mišnice v juho. Ker je pa mati le malo zaužila, spoznavši, da stvar ni naravna, otela si je življenje. Nečloveškega zločinca odvedli so orožniki v zapor. — (Bralno društvo pri sv. Ivanu pri Trstu) imelo je preteklo nedeljo jako lepo veselico, pri kateri sta nastopila prvikrut domači tamburaški zbor in pevski zbor, ki sta oba prav častno rešila svoji nalogi. Brdko okoličanko prišle so v krasni narodni noši. Deklamacija in igra „U.tra* izvršili sta se na občno zadovoljnost. Vsem sodelujočim gre priznanje za njih trud, društvu pa želimo, da bi se krepko razvijalo in delalo za probujenje naroda. — (Iz Trsta) se poroča, da je včeraj tako medlo, kakor že več let ne in je burja bila silna. V okolici zapadel je sneg prav vi»*»ko. Vsled Bilne burje več parobrodov ni moglo iz Trsta odpluti. O burji in zametih na Krasu poročali smo že včeraj. Danes došle so poŠte zakasnjene ali pa so izostale. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. marca. Dr. Rieger, ki se poda odtod za šest tednov v Arco na Tirolskem, se je izrazil v zasobnem pogovoru, da St hoče popolnoma odpovedati vsemu političnemu delovanju, ker je glede na svoje zdravje počitka potreben. Dunaj 3. marca. Cesar odredil, da se pospešijo zgradbe pri novi dvorni palači, da dobe delavci brez dela kaj zaslužka. Do zdaj se je nabra'o 77.000 goldinarjev. Na raznih krajih razdeluje se kruh in juha mej najpotrebnejše. Dunaj 3. marca. Finančni minister Wekerle došel je sem in imel konferenco z dr. Steinbachom o uprašanji regulacije valute. Rim 3. marca. Opozicijonalni listi trdijo, da deficit znaša 30 milijonov. Vladi prijazni listi pa pravijo, da je ta trditev tendencijozna. Bruselj 3. marca. V ministerski palači našli so več dinamitnih patron, s katerimi se je nameraval izvršiti atentat. Našlo se je tudi zakopano v zemlji več patron in 50 kilogr. dinamita. Mnoga hišna preiskavanja so dokazala, da so nemški, francoski in angleški anarhisti mej sabo v zvezi. Zaprtih je več osob. Berolin 3. marca. „Nordd. Allg.-Ztg." imenuje socijahu demokrate kot intelektuelne prouzroeitelje zadnjih izgredov. Trst 4. marca. Od dane.* zjutraj stoje v plamenu pri banki „Slaviji" za 124.000 goldinarjev zavarovana poslopja Friderika de Seppi v Contrada Madonniiia. Strahovita burja ovira gašenje. Budimpešta 4. marca. Adresni odsek poslaniške zbornice vsprejel z zadoščenjem načrt aurese, ki poudarja trdni sklep, vzdržati nespremenjeno spravo iz 1. 1867. Dalje obeta, da se bode zbornica rada ude'eževala rcforin-skih del, katere navaja prestolni govor. Splošni želji ustreza obljubljena predloga o regulaciji valute. V načrtu izreka se nada, da se ugodno reši reforma uprave. Zbornica bode skušala na vso moč, da vzdrži dobro sporazumijenje mej cerkvijo in državo, Prestolni govor dal je veselo zagotovilo, da bode Ogerska uživala blaginjo miru. Zbornica bode radovuljno podpirala vlado. Kazne vesti. * (Slovaško a k a d e miško društvo „ T a -tran* na Dunaj i 1 razpustila je vlada, ker je baje sezalo v politiko. Rozpuščeno društvo obstajalo je na Dunajskem vseučilišči že 123 let in se jo na podlagi svojih pravil pečalo tudi s slovansko literaturo. Povod rnzjmščouju dalo je neko poročilo, katero je društvo j)oslalo ameriškemu listu „No-viny*. Vsled tega odvzel se je imenovanemu listu tudi poštni debit za uušo državo. * (Roparska morilca S c h n e i d o r in soproga.) Ker dotični akt o obsodbi omenjena dvojice še ni prišel v kabinetuo pisarno cesarjevo, bode težko pred polovico tega meseci se mogla dognata konečna rešitev. * (Delo za stradajoče.) Poljski lihti poročajo, da bode rusku vlada dala graditi več cest na Poljskem v lastni režiji, da tako pomore bednemu prebivalstvu. * (Zasačeni pouarejalci denarjev.) V Szegedinu zasačili so celo družbo ponarejevalcev denarja, v kateri je bilo šest Ogrov in jeden Ru-muuec. Našli so pri njih potrebne stroje in za 380 gld. ponarejenega denarja avstrijskega in ru-munBkega. Vse zaBačene izročili so sodišču v Beli cerkvi. * (Nesreča.) V Stanislavu v Galiciji ponesrečil je bivši član legije prostovoljcev iz I. 1848., pozneje major v turški vojski in sedai železniški uradnik Ivan Hoszovvski vitez Sas. Ko je hotel preko Železniškega tira, zgrabil ga je stroj in raztrgal popolnoma. i 11 o /, n »3 o Ti : ilinviiu tatoTo&bo oi ?l*>i«fiiJWrl - Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero so da tako tnnogostransko porabiti, nego ..Muli «vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utesujoce, ako ae namaže t njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mifiice in živce krepilno in je zatorej dobro, da st; priliva kopclim. Steklenica 90 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vaak dnn 1. kar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici se ne poSiljs. 6 (42—3) „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. j Zahvala. Povodom smrti preblage soproge daroval je visoko-rodni gospod Vinko Dol hc ho in ubožneinu zakladu Po-stojinskemu znesek 25 gld., za kateri dar ne mu izreka najtoplejša zalival«. Ž-apanstvo "v "Foatojlaa.! dne 2. marca 1692. Miroelav Vlele. Zalivala. Dasi so se objavila že po vseh slovenskih listih obširnejša poročila o ttlavnosti Iileivveisovi, katero je priredilo akad. drufitvo „Slovenija* v 8. dan svečana t. 1 , vender si stoje odbor označenega društva v prijetno dolžnost, se tem potom javno zahvaliti vsem p. n. damam in gospodom za preprijazno sodelovanje, sosebno g. opernemu pevca Josipa I n m k u, g. Btud. iur. J. Mačaka, mešanemu zboru »Slovanskega pevskega društva**, na čelo mu g. pevovodji A. A. Bnohti, častnemu pevovodji „Slovenije" g. J. Jifikn in tambnraškemu zboru bratskega hrvatskega akad. društva „Zvonimir'. Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem Dunajskim Slovencem in Slovanom sploh, ki so nas blagovolili tako izdatno podpirati v moralnem in gmotnem oziru. Kakor dru-gekrati, isto tako so namreč tndi pri tej priložnosti že pred slavnostjo blagovolili darovati znatne doneske gg.: dvorni svetnik prof. J agicentralni nadzornik sev. žel. Ivan Rybaf ingenieur Tomšič, gvardijan Pollak, dvorni svetniki Zelcuv, dr. Laube, Abram, predsednik „Slovan-skega podpornega društva" Navratil, nadzornik sev. zap. železnice Miklavčič in gojenec voj. akad. Milan Ble i-we i s-T rs te n i 5 k i. Iskrena zahvala gre tndi gg. slov. državnim poslancem, v prvi vrsti g. dru. Ferjančiču, ki je, dasi so nekateri že pri slavnosti darovali izdatne vsote, nabral fie 35 gld., in sicer so blagovolili darovati gg.: prof. Suklje, kanonik K lun, dr. Ferjančič, svetnik pl. Glob očni k, Po v fie, grof Alfred Coronini in dr, Gregorčič, istotako mla--iočeškim državnim poslanemu, ki so darovali 20 gld. Iz domovine blagovolili so poslati izdatne doneske gg.: kurator Servicelj iz Koroške, not. kand. II o č e-f tr, ces. svetnik Mu mi k, Rossbacher, trgovec v Celovcu, poštni kontrolor Ko d e r v Tridentu, dva Slovenca iz l'.izmu po dr. Rvbafu, Kajzelj trgovec v Ljubljani in g. Martelanc. Razven teh je darovalo Se mnogo gospodov pri slavnosti znatne svote, katerih imen pa n« moremo objaviti, ker nam neso vsa znana. Vsem gospodom darovateljem naj-iskrenejša zahvala ! Naj bodo preverjeni, da podpirajo dobro stvar, in da zajema „Slovenija", središče učeče se slovenske mladine na Dunaji, iz tega maogostranskega zanimanja od strani slovenskega in sploh slovanskega občinstva za svoje delovanje mnogo naudošenja in svežo moč za nadaljno delo. S prošnjo, da vsa p. n. gospoda blagovoli tudi v bodoče ohraniti isto naklonjenost društvu našemu, bilježimo z najodličnejšim spoštovanjem za odbor: J* Ž um ve, Btud. phil. V. Ravnikar, stud. iur. t, č. predsednik. t. č. tajnik. Na Dunaji 27. svečana 1892. TuJCl: 3. marca. Pri Mallei t Schwegel, Winter, Maler, Skibbe, Kowy, Geluldig, Seidner, Rsabetz s Dunaja. — Sehwnrt, Kont is Budimpešte. — Hočevar iz Vel. Lašč. — Nepomucky is Prage. — Lauterbach iz Čeikega. — Arko is Ribnice. — Spin tre it Kočevja. Pri slonu: Weinberger, Berger z Dunaja. — Fi-scher, Bučar iz Kamnika. — Lenarčič i Vrhnike. — Weisier iz Zagreba. Dr. Wo!fler is Gradca. Pri J h turna kolodvora: Makart iz AUnakovega. Pri bavarikrin dvoru Mejač iz Moravč. Pri Virantn Lavrencič ii Vipave. — Pečnik s Krškega. Meteorologično poročilo. Dan II čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 3. marca 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 781* 1 mm. 730 7 na, 732*1 asi —62 C —5 4« C —6-4° C si. vsh. m. vsh. si. vzh. snež. snež. snež. 10-20-m. sivega. Srednja temperatura —5-70, sa 7'8* pod uorinalom. ID-u.rxaJslra. borza due 4 marca t. 1. včeraj Papirna renta . . . . . gld. 9465 Srebrna renta.....„ 9**20 cdata renta......, 11040 5*70 marčna renta ... „ 102*65 Akcije narodne banke . . „ 1038'— Kreditne akcije .... „ 308*— London.......„ 118 48 Srebro.......„ —•— Napol........„ 9-397, C. kr. cekini.....„ 5*57 Nemške marke .... „ 58*— 4 /0 državne sreike iz I. 1854 . .250 gld. Državne srečke is 1. 1864 . . 100 „ Ogeraka zlata renta 4°/*....... Ogerska papirna renta 5°/....... Dunava reg. srečke 5% . . . 100 gld. Zeralj. obč. avstr. 4l/i°/0 slati zast. listi . . Kreditne srečke . . . v . . 100 gld. Rudolfove srečke10 „ Akcije anglo-avstr. banke ... 120 , Tramway-drnfit. velj. 170 gld. a. v..... danes - gld. 94*80 - „ 94-30 - „ 110-40 - „ 102*75 - i, 1036- - „ 308*50 - „ 118*60 • - n 5*5» - „ 58*05 138 gld. — kr. 1S0 , - . 107 , 40 „ , »0 , t Alojzi] Kr-ajasit nsznsnjs v svojem in v vseh drugih sorodnikov imenu žalostno vest, da se je njega iskreno ljubljeni brat, oziroma svak in s trije, gospod N č revij ar dine* ob uro popoludne, po dolgi in bolesti -polni bolezni, v 37. letu dObe svoje, preselil na oni boljši svet. Truplo dražega pokojnika bode v soboto, v 5. dan marca t. 1., popoludne ob treh blagoslovljeno v cerkvi pri sv. Kriitofu ter pokopano na ondotnein grobišči. (221) V Ljubljani, v 8. dan marca 1892. a maskaradni večer telovadnega društva „Sokol" v Čitalnici je bila preinenjona eroa rata. Gospe in gospođici ne so prošene, da pregledajo doma; jedna namenjenih črnih rut se dobi pri gospodu Še S ar k-u v Čitalnici. (220) MAG GI fjjpi^l zabela 1 — za Juhe upliva ikoro čudovito na ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri K »rolo C. llolaer-ju v LJubljani. (20—13) l=ra=rlX=T±l=T=Xi W I .1 T=1=T Javliha' U ilustrovani humoristični list (jedini slovenski saljivo-zabavni list) izhajs 15. in 30. dan vsakega meseca _ ter velja 1 gld. sa eetrt leta. =■=== Uredništvo in upravništvo v Ijnbljsni, Krakovski nasip št. 18, I. nadstropje. (115—11) ljfefatr*-i«tnj*=ja-=i=^^ 101 » »o , 122 , M , 115 . 50 . 185 , 50 . vO . 75 , 155 , 25 , 242 . — , St 1981. (209-2) V deželni bolnici v IJuhlJani izpraznjena je služba sekundarija z letno plačo 600 gld. io prostim stanovanjem. Prosilci za to službo izročo naj svoje prošnje do SO. marca -*9*. 1. pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, ter v njih dokažejo svojo starost, doktorat vsega zdravilstva in znanje slovenskega in nemškega jezika. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 27. februvarja 1892. Naznanilo- Posojilnica v Celji registr ovana zadruga z neomeje njo zavezo Vorschussverein in Cilli reglstrirte Genossenschaft mit unbeschrnnk'.er Haftung ima svoj I M -K S •K « •K jjredni občni zbor ^ v nedeljo, t. j. 13. marca 1892, ob 3. uri popoludne v dvorani Celjske Čitalnice © r3leca.eii3r-cs. dnevnim redom : 1. Odobrenje letnega računa za leto 1891. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Kazni predlogi. Celju, «1 no 2. marca 1892. (217) Naćelstvo. Koncipijenta ali spretnega solicitatorja vsprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. , Ivan Fischer, (213—2) c. kr. notar v Gornjem gradu. -t Najboljše italijansko desertno vino sa slabotna, bolehaš ta okrevajoča. Steklentoa 1 gld. Piccoli-jeva lekarna „Prl angelju" v LJubljani, Dunajska cesta. tamjm nttfočtla se pr-uii povzeti* svote tov m o izvršujejo. (5»—3. Advokat D«' VALENTIN TEMNIKER uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno (207—2) L Luser-jev obliž za turiste. *J3£v Dobiva (>oloi«> in kliro upli valeče »riMltit\o proti knrjlui «it'esoui, i»Ul lih } lil- ^ , jr ... platib, pct».h in y£Jp . Vt",k" d.UKin. tulim X^ Pn«l,.Mlnih pr-isl.oiu JtL^^^fL p,8VmJ ,e ntt /f^p* ,sy^ nft °&,ed v ■Cl &>aTn* razpošiljalnici: ' L. Schwenk-a lekarna '.^Jb. \<^y< 1-r>24) Meidllng-DunaJ. ■ vt^/^IVisten seino, Će imata navod iu