^3997 U v> j 1 naša skupnost Letnik april 1932 številka 4 glasilo socialistične zveze DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE Letos mineva 90 let odkar se je rodil Josip Broz Tito. Prve dni maja, točneje 4. maja pa bosta minili dve leti od tistega žalostnega dne, ko smo izgubili prijatelja, tovariša, revo-lucionarja, vojskovodjo; ko je Jugoslavija ostala brez svojega snovalca, svet brez največjega borca za mir. Toda Titovo veliko delo bo preživelo, ker je postalo last milijonov po vsem svetu. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob 27. aprilu — dnevu O F in 1. maju —prazniku dela Skupščina občine. Izvršni svet. Občinska konferenca ZK, Občinska konferenca SZDL, Občinski svet Zveze sindikatov. Občinski odbor ZB NOV, Občinska konferenca ZSMS, Občinska konferenca ZRVS, Km? SIS in uredništvo Naše skupnosti. ■M ie V Delegatskem obveščevalcu objavljamo tokrat tudi rezul-Jate volitev in imena delegatov, najodgovornejših izvoljenih 'Unkdonarjev... MEJNIK OB POTI Pred Varni je aprilska številka našega glasila in z njo številni spominski datumi ter praznovanja naše preteklosti, revolucije in sedanjosti. Zares čudni, a hkrati mogočni so ti dnevi v razvoju naše družbe. Čudni in zavili v žalost zato, ker so povezani z imenom lito in njegovo smrtjo, tvorcem in nosilcem našega razvoja in državnosti. Mogočnost teh mejnikov pa je v tem, da tvorijo našo temeljno zasnovo razvoja družbe in sistema in kot taki pomenijo pot delovnih ljudi in občanov po kateri si ustvarjajo lepši danes in jutri v samoupravni socialistični družbi. Velike so te besede, zato morajo biti naše stalne spr Ijevalke v delu in življenju vseh nas. To smo dokazali na opravljenih volitvah, ki so v naši občini uspešno pon le. Volilni rezultati, k, smo jih dosegli, uvrščajo našo činov prvo polovico volilnih rezultatov v republiki. Pr temi opraviti smo potrdili našo odgovornost in pripadi sistemu v katerem živimo, ponovno izrekli skupno m, da je le samoupravni socialistični sistem pot, kjer se g ra. temeljne zasnove naše revolucije in delegatski sistem, gotovo je razvoj opozoril na določene pomanjkljivos | dosedanjem delu delegatskega sistema. Nujno je v naa | njem delu ugotovljene slabosti odpravljati, hkrati pa v k čevati v delovanje delegatov in delegacij tretjega mam nove metode, s katerimi bo naša aktivnost večja in dele nje uspešnejše. Prav gotovo je to pot, ki vodi k uspeši .Jemu delovanju in razreševanju naših bodočih ciljes */šj(upnih naporov. Občinsko gospodarstvo je v letu 1981 doseglo 7.730 milijonov din celotnega prihodka, kar je 38% več kot v letu 1980. Kljub razmeroma visoki rasti, pa glede na stopnjo inflacije le—ta ni zadovoljiva. Za doseganje takega prihodka pa je gospodarstvo porabilo 5.371 milijonov din, kar je 40% več kot v preteklem letu. Počasnejša rast celotnega prihodka gospodarstva od rasti stroškov se odraža v še počasnejši rasti doseženega dohodka, ki je bil 2.358 milijonov din in ie za 34 % višji kot v letu 1980. Nižji dohodek kot v prejšnjem letu so imele TOZD Stplarna Dobrepolje, KZ Dobrepolje in Partner Grosuplje. Gospodarstvo je kar 88,5% celotnega prihodka doseglo s prodajo na domačem trgu ter 4,6% s prodajo blaga na tujem trgu. Celotni prihodek gospodarstva je ustvarilo 5623 delavcev, zaposlenost pa se je tako povečala za 1,9 %. Leta 1981 je sklenila z izgubo TOZD Stolarna Dobrepolje in sicer v višini 6,5 milijona din. Značilno zanjo je, da beleži visok znesek neplačanih prihodkov, visok znesek primanjkljaja pri inventuri ter v zadnjem tromesečju tudi visoke stroške tekočega vzdrževanja. Delno bo pokrita izguba iz rezervnih sredstev, nepokrite izgube pa bosta predvidoma pokrila SOZD Slovenijales in sklad skupnih rezerv občine. V razporeditvi dohodka se je v letu 1981 nekoliko povečal delež, ki so ga OZD razporedile za druge namene, kar je vplivalo tudi na delež razporejenega dohodka, ki ostane OZD za čiste osebne dohodke, skupno porabo delavcev in akumulacijo, ki je bil nekoliko nižji. Za čiste osebne dohodke je gospodarstva razporedilo za 32 % več sredstev, prav tako pa so za enak odstotek višja sredstva za skupno porabo delavcev. Sredstva namenjena akumulaciji so bila višja za 36 %, v teh sredstvih pa so poleg sredstev za poslovni sklad, razširitev in izboljšanje materialne osnove dela in sredstev rezerv vključena tudi sredstva pospešene amortizacije. Pretežni del akumulacije sta ustvarila industrija (47,6%) in gradbeništvo (36 %), s tem, da so sredstva akumulacije v industriji višja kar za 37 %, v gradbeništvu pa le za 12 %. Štafeta mladosti pride 27. aprila Pot štafete po občini Grosuplje objavljamo na 8. strani. OB POTEKU MANDATA V sredo, 14. aprila 1982 je na ločenih sejah zborov in nato na skupni seji bila konstitui-rana skupščina občine Grosuplje, na kateri so bili izvoljeni sveti in komisije. Izvoljeni so bih tudi delegati za delegiranje v zbore republiške skupščine, za predsednika in člane predsedstva republike ter delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ. Zakaj sem uvod začel s tem dogodkom? Zato, ker je to velikega zgodovinskega pomena, saj se s tem pričenja novo mandatno obdobje v novi zasedbi m z množico novih delegatov, ki v našem samoupravnem sistemu prvič stopajo na prizorišče javnega delovanja. Za nas v naši občini je začetek tretje man-datne dobe, tako kot v vsej Jugoslaviji, velikega pomena, saj od nove zasedbe skupščine občine Grosuplje m njenih teles pričakuje 25.300 prebivalcev čimveč dobrega, uspešnega dela, predvsem še, ker smo v težkem gospodarskem položaju. Vsi delovni ljudje naše ob-občine'GranPlaVljeni požrtvovalno dela,i in vla8aIi nove napore za nadaljnji napredek Ko po preteku druge mandatne dobe ocenjujemo uspehe in neuspehe štiriletnega delegatskega dela, ki se zrcali v političnih in gospodarskih razmerah naše občine, menim, da smo kljub nekaterim neuspehom, ki so nas vdelu spremljali, lahko vseeno zadovoljni. Naredili smo velik premik naprej v izgrajevanju samoupravnega sistema, večji mobilnosti delegacij in krajevnih skupnosti, velikemu razvoju naših gospodarskih organizacij, velik razvoj družbene dejavnosti predvsem na področju šolstva in kulturne dejavnosti!. 15. APRIL — DAN ŽELEZNIČARJEV 15. aprila pred dvainšestdesetimi leti so revolucionarni železničarji razglasili splošno stavko, ki se je po kmečkih puntih razvila v dotlej najobsežnejši in najsrditejši razredni spopad na Slovenskem. Vodili so jo komunisti, potekala je disciplinirano. Njen pomen je ZVEZA PROMETNIH IN TRANSPORTNIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV Jugoslavije sama pravilno ocenila, ko je ob njenem koncu trdila, da bo imela v zgodovini delavskega gibanja pomembno mesto » ne zato, ker je železničarjem dala hitre in velike gmotne pridobitve, temveč zato, ker je pokazala, kaj pomeni močna organizacija in visoko razvita delavska solidarnost v borbi.« Njen zgodovinski pomen je tudi v tem, da je z drugimi takratnimi delavskimi boji pripeljala slovensko delavsko gibanje do revolucionarne usmerjenosti in da je postala prelomnica v osvobajanju delavskega razreda izpod vpliva reformističnih iluzij. 15. april je bil 20. januarja 1950z odlokom, ki ga je podpisal tovariš Tito proglašen za dan železničarjev Jugoslavije. Z njim je bilo jugoslovanskim železničarjem izraženo priznanje za njihov neprecenljivi delež v vseh obdobjih naše revolucije. Mislim, da so to vzdušje najbolj prepričljivo potrdile same volitve, ki so po udeležbi vo-lilcev presegle vsa pričakovanja. Z veliko volilno udeležbo so ljudje potrdili našo enotnost, dali priznanje dosedanjemu delu in pokazali, da so celotne volitve odraz ugleda našega samoupravnega sistema in s tem izrekli polno zaupanje naši samoupravni usmerjeno- - Naši ljudje dobro vedo, da ni druge izbire, kajti vsaka druga rešitev, vsak drug sistem bi V na' sam'ft0)"os,i’v naši lobodi, saj vsak dobro ve, da imamo Jugoslovani snih skupnosti so žc izvoljeni, med njimi je mnogo novih, mladih, polnih želja po napredku. Prav ti mladi bodo, ob izkušnjah starejših, porok, da bo tako gospodarstvo, kot celotna družba naše občine tudi vnaprej uspešna. Ob izteku mandatne dobe, ko odhajam z mesta predsednika skupščine občine, želim novemu vodstvu s tovarišem Janezom Koščakom na čelu dosti delpvnih uspehov pri vodenju občine. Zahvaljujem se tudi vsem občanom, ki so v mojem devetletnem delu na občini sodelovali z mano in mi na kakršenkoli način pomagali pri reševanju problemov, s katerimi smo se srečevali. JANEZ LESJAK V ,.„.1 „,,11.1 ništvo na obisku« iz krajevne skupnosti Dob in krajevne skupnosti Podtabor. Prihodnji mesec pa bomo obiskali krajevno skupnost Šentvid, kjer so se rodiU in potekajo Tabori slovenskih pevskih zborov. V tej krajevni skupnosti živi v 586 gospodinjstvih 1996 prebivalcev. Skupaj z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci v občini bomo skušali dati odgovore na vprašanja krajanov. Zbrali se bomo: v četrtek, 6. maja 1982 v Šentvidu v dvorani Kulturnega doma ob 19. uri. VABUENI SO VSI KRAJANI. Zapis bomo objavili v prihodnji številki Naše skupnosti. C • SPREMEMBE PLANA ) NAČRTUJMO STVARNO Nove ugotovitve in ocene razvojnih možnosti za obdobje 1981—85, ocene gospodarskih gibanj v letu 1981 in razvojnih možnosti v letu 1982 in v nadaljnjih letih tega srednjeročnega obdobja opozarjajo na to, da je potrebno dopolniti in spremeniti srednjeročne planske akte samoupravnih organizacij in skupnosti in plane družbenopolitičnih skupnosti. Spremenjeni so nekateri ključni pogoji gospodarjenja in razvoja v Jugoslaviji v prvem letu srednjeročnega obdobja, s tem pa so se spremenile tudi osnove planov, predvsem glede ekonomskih odnosov s tujino in oblikovanja razpoložljivih sredstev. Izraziteje so se pokazale tudi neusklajenosti planskih usmeritev in nalog povsod tam, kjer so bili plani preveč odraz želja ali niso dosledno upoštevali skupno dogovorjenih usmeritev oziroma ni bilo zadostnega dogovarjanja in sporazumevanja o ukrepih za njihovo izvajanje. Zato je skupščina občine Grosuplje na seji vseh treh zborov 24. 3. 1982 sprejela odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—85, ki vse nosilce planiranja zavezuje, da do 30. 9. 1982 pripravijo spremembe in dopolnitve planskih aktov, ki morajo biti odraz vsebinsko poglobljene aktivnosti in presoje realnih možnosti razvoja, da bi zaustavili zaostrovanje gospodarskih razmer in uresničili naloge na področjih prestrukturiranja gospodarstva. Posebno skrb naj bi posvetili povečanju izvoza in temu ustrezno prilagodili investicijsko in denarno—kreditno politiko. Vse OZD naj bi ponovno ocenile finančne kazalce razvoja. Upoštevati morajo vse kvalitetne dejavnike, ki vplivajo na povečanje dohodka, pri tem pa biti še zlasti pozorni na učinke sprememb amortizacijskih stopenj in njihov vpliv na politiko delitve dohodka. Če naj zastavljeno nalogo uresničijo, bodo OZD morale preveriti možnosti zagotavljanja kadrov, njihovega izobraževanja in inventivne dejavnosti, energije, reprodukcijskega materiala in surovin, deviz, prostora in sredstev za lastno enostavno in razširjeno reprodukcijo. V krajevnih skupnostih bodo ponovno preverili predvidene investicije, zasnovane na samoprispevkih in drugih virih. Na podlagi rezultatov tako zastavljenega preverjanja planskih aktov pa bo spremenjen in dopolnjen tudi dogovor o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985. JN Na podlagi 5. točke sklepa skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje z dne 14/10—1970 in v skladu s 1. točko pravilnika o podeljevanju Jurčičevih plaket in nagrad, odbor za podeljevanje Jurčičevih plaket razpisuje NATEČAJ za podelitev plaket in nagrad Josipa Jurčiča za leto 1982 Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje podeljuje plakete in nagrade Josipa Jurčiča za posebne uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture ter telesne kulture in vzgoje v občini. Jurčičeve plakete se podeljujejo: posameznikom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Kandidate za podelitev Jurčičeve plakete lahko predlagajo delovne, družbenopolitične organizacije, izvršni svet občinske skupščine, odbori društev, strokovna združenja ter občani občine Grosuplje. Poleg plaket se podeljuje fizičnim in pravnim osebam še diploma in denarna nagrada. Predlog za podelitev plakete in nagrade mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi obrazložitev in utemeljitev, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet. Predlogi za podelitev plaket in nagrad morajo biti predloženi Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje, odboru za podeljevanje Jurčičevih plaket Grosuplje, Kolodvorska 2, najkasneje do 1. 9. 1982. ! m0MMM0**i0*/nrfi0i000*ir*f***0*0********ir**nr********************* V avtonomni pokrajini Vojvodini že 2 leti gradijo tovarno, ki bo proizvajala polipropilen granulat. Dokončna predračunska vrednost znaša 2.901.294.000 din, začetek obratovanja pa bo v septembru 1982. Investitor nas pri izgradnji tovarne HIPOL Odžaci do januarja 1992 ni vključeval, ker so imeli v načrtu, da bo ta tovarna s proizvodnjo 30.000 ton polipropilen granulata samo za potrebe Vojvodine. Visoke prekoračitve investicije so investitorja primorale, da je poiskal dodatno obliko financira- nja — sovlaganje porabnikov polipropilena. V Motvozu in platnu Grosuplje porabimo letno 4000 ton teh surovin. Investitor nam je omogočil, da lahko sovlagamo za 3000 ton, to je za 75 % potreb naše proizvodnje. Pogoji za dolgoročno oskrbo z domačo surovino so naslednji: — 20.000 din sovlaganja na osnovi udeležbe na skupnem dohodku za 1000 kg in — 20.000 din sovlaganja na osnovi dolgoročnega posojila za dobo 5,5 let z običajnimi bančnimi obrestmi. Delavci v Motvozu smo bi preko internega glasila »Ol VEŠČEV A LEC« obširno sef nanjeni o pogojih, rizikih in g rančijah za sovlaganje in oskre s polipropilen granulati.Na deli nih zborih in delavskem svef smo sklenili pristopiti k naši na; večji investiciji — za 3000 til polipropilen granulata. Sovlagf bomo v višini 120.000.000 dij ■ Sporazum smo podpisali 10. j 1982 in do 31. 3. 1982 že vložt 60.000.000 din. Do 30. 4. 198 bomo vložili 30.000.000 dinj do 30.6. 1982 še 30.000.000 di| ------------------------------ VIRI FINANCIRANJA SO NASLEDNJI: Lastna sredstva Motvoz in platno Grosuplje 64.000.000 din (53,3%) Združena sredstva v okviru DO Tekstil Ljubljana 20.000.000 din (16,7%) Bančna sredstva — kredit Ljubljanske banke—GB Ljubljana (že odobren) 36.000.000 din (30%) Motvoz Grosuplje pokriva enostavno in razširjeno reprodukcijo z lastnimi sredstvi in kredit v višini 36.000.000 din, je edini, ki ga trenutno imamo. Za sovlaganje v'višini 20.000.000 din sprejemamo oovezo, da bomo Tekstilove TOZD: File Mengeš, Tekstilno Medvode in Pletiljstvo Prosenjakovce, oskrbovali skupno s 650 tonami naših izdelkov. Delavci v Motvozu in plati načrtujemo, da bomo v letu 191 imeli ob enakem izvozu kot 1982 tudi višek konvertibiln deviz v višini 10.000.000 devi nih din. Andrej Stru • IZ GLASILA SGP GROSUPLJE 3 Na tujem trgu Je težko uspeti Kar na začetku moram povedati, da je tudi situacija v ZRN še vedno zelo kritična. Investicije so namreč tudi tu omejene, poleg tega pa pritiska na gospodarstvo visoka obrestna mera. Tako si le malo kdo »drzne« investirati. Na drugi strani pa se pojavlja tudi problem brezposelnosti; brez dela ostajajo predvsem tujci, med njimi tudi mnogo naših ljudi. Ta brezposelna množica povzroča nemškim oblastem strah in preglavice. Čeprav nam je uspelo ustvariti dobre poslovne zveze z močnimi gradbenimi podjetji, pri katerih smo v zadnjem času večkrat licitirali kot soizvajalci gradbenih del, z našim uspehi le ne moremo biti zadovoljni, kajti še vedno nismo začeli DELATI. Kje so vzroki? Nemški delovni uradi se dobro zavedajo, kaj pomenijo množice brezposelnih ljudi, ki jih imajo takorekoč pred svojim pragom, zato z vsemi močmi in načini odklanjajo prihod novih skupin delavcev na njihovo področje. Tako se nemalokrat zgodi, da na licitacijah uspemo, pri uradih za zaposlovanje pa ne. Prav od njih pa je odvisno, ali bomo dobili vstopno in delovno dovoljenje za delo v ZRN ali ne. Ko razmišljamo o trenutnem stanju, se zdi, da je situacija nerešljiva. Nemški delovni uradi namreč izdajajo dovoljenja samo za delavce nekaterih poklicev, oziroma za določene delovne naloge kot so vodje gradbišč in delovodje in za delavce tistih poklicev, ki jih v ZRN primanjkuje. To pa so predvsem žerjavisti in žele-zokrivci. Kako naprej? Iz navedenih vzrokov smo se odločili, da poizkusimo planirati tu tudi železokrivska dela. Da bi v danem trenutku ugodili potrebam naših zahodnonemških partnerjev, smo organizirali tečaj za železokrivce. Sklenili smo tudi pogodbe za več večjih objektov, vendar moramo povedati, da so bile nekatere izmed njih medtem razveljavljene, toda ne po naši krivdi, nekatere je poslovni partner po obsegu spremenil, predvsem pa so se pričetki del pomaknili na poznejše datume. Kaj sedaj, kakšno stanje? Še vedno čakamo na sklenitev pogodbe za tovarno v okolici Miinchna; v Stuttgartu imamo zelo dobre poslovne odnose z večjo iri uspešno gradbeno firmo. V naslednjih dneh moramo oddati ponudbo za obsežen stanovanjski kompleks z garažami ter nek vojaški objekt. V tovarni Mercedes bomo sodelovali z večjo skupino železokrivcev, vendar je bil tudi tu termin pričetka del prestavljen. V železokrivnici Wag- ! stadt in Karlsruhe pa bomo najverjetneje v maju pričeli z delom. Na področju Frankfurta dobro poslovno sodelujemo s firmo »DYWIDAG« pa tudi z našim bivšim investitorjem. Oddali smo tudi ponudbo za dela v Vzhodni Nemčiji in če bo ugodno rešena, se nam v sodelovanju z Obnovo obeta malce večji grižljaj — izgradnja velikega tovarniškega kompleksa, ki bo potekala do konca leta 1983. Lahko bi naštevali še in še... Prav je, da j naši delavci in sodelavci vedo, da aktivno ! sodelujemo na licitacijah, da smo večkrat tudi osebno prisotni v tujini pri reševanju problemov in pri vzdrževanju dobrih stikov z našimi partnerji. Prepričani smo, da bo trud, ki ga dan za dnem vlagamo v delo, prej ali slej poplačan. Kajti naša prisotnost v tujini v teh »suhih časih« je edini porok za dober start potem, ko bo dobilo gradbeništvo nov impulz. Stroški, ki so zaradi prisotnosti v tujini znatni, nas ne smejo prestrašiti in morda celo odvrniti od našega cilja. Karlo PEGAN •A. lati 191 iOt •>iln levi tru ) KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS GROSUPLJE 1. Ambrožič Andrej 2. Petrič Anica 3. Jelenc—Golob Gojmira 4. Munih Iztok 5. Vlaisavljevič Mane 6. Mišigoj Jože 7. Kogovšek Tone 8. Zgonc Edo 9. Robida Ivana ČLANI OBČINSKE KONFERENCE ZKS GROSUPLJE 1. Ahlin Janez 2. Ambrožič Andrej 3. Centa Jože 4. Gaberšček Alojz 5. Golob Gojmira 6. Klemenčič Boris 7. Kogovšek Tone 8. Konda Martina 9. Korošec Bogdan 10. Lesjak Biserka 11. Mihičinac Nikola 12. Mišigoj Jože 13. Munih Iztok 14. Novak Jože 15. Perme Janez 16. Petrič Anica 17. Plankar Štefan 18. Robida Ivana 19. Rode Bernard 20. Švare Tone 21. Mencin Marija 22. Vidmar Karel 23. Vlaisavljevič Mane 24. Zgonc Edo 25. Ziherl Anton 9. KONGRES <3 ZKS Naši delegati za 9. kongres ZKS 1. Marjan Oltra, IMP Livar Ivančna gorica, Jože Pečavar, Grosuplje, Mirko Zimic, SGP Grosuplje Zrimec Milena, Zdravstveni dom Grosuplje ČASTNI GOSTJE KONGRESA SO: Franc Gruden, Andrej Ambrožič, Lojze Gostiša, DELEGATI S STRANI CK ZKS SO: Jože Nered st. in N j Janez Koščak. —A ____ • PROBLEMSKA KONFERENCA RK ZSMS MLADI O PIONIRJIH MLADI O PIONIRJIH V Ljubljani je bila 9. marca 1982 problemska konferenca republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Z občinske konference ZSMS Grosuplje se je je udeležila Martina Konda, ki nam je posredovala zaključke te konference. Problemska konferenca je vsebovala javno razpravo, uvodni referat in razpravo o »Vlogi Zveze pionirjev v razvoju samoupravne socialistične družbe.« Konferenca je sprejela naslednje ugotovitve, stališča in usmeritve: Pionirska organizacija kot pomladek ZSMS je izredno pomemben člen v okrepitvi kadrovske baze in kontinuitete v njenem političnem delovanju.ZSMS še vedno ni dovolj povezana s Pionirsko organizacijo. ZSMS bi morala uveljavljati Zvezo pionirjev kot samostojno organizacijo in pionirje kot aktivne subjekte v svoji organizaciji in družbi. Učenec bi se moral v večji meri vključevati v samoupravljanje na šoli. Razvijati bi morali metode, ki bodo pionirjem zagotavljale samostojnost in ustvarjalnost v najširšem smislu. Prenehati je treba s [ prakso, da so starejši v vlogi organizatorjev in pionirji v vlogi izvajalcev programov in nalog. Sveti Zveze pionirjev morajo postati najširši družbeni organi, v katere se vključujejo vse organizirane socialistične sile, ki s svojim delovanjem posegajo v delo Zveze pionirjev in istočasno prevzemajo odgovornost celovite družbene skrbi za otroka in mladino. V ZSMS se morajo mladi stalno usposabljati za delo med pionirji v njihovih organizacijah. DPM naj bi v prihodnje vsebinsko preraščala v sek-cijsko obliko za otroke in mladino v okviru SZDL. Razviti moramo ustrezne oblike in načine povezovanja tudi v okviru republike. Organizirali naj bi konference pionirjev, na katerih bi sodelovali pionirji in mentorji. Člani ZP ne smejo biti vezani samo na OŠ, ampak je treba stalno razvijati različne oblike delovanja in povezovanja pionirjev v KS. DPO se morajo vključiti tudi v delo svetov Zveze pionirjev, kjer morajo usklajevati svojo dejavnost s splošnimi vzgojnimi metodami ZP. Mladinski periodični tisk je še vedno premalo razširjen, zato je nadaljnje omejevanje tako po obsegu kot tudi po kvaliteti nesprejemljivo. Potrebno je zagotoviti nemoteno delovanje ZP družbenih organizacij in društev ter drugih oblik organiziranja in delovanja pionirjev. Zveza pionirjev se mora v večji meri kot doslej zavzeti za vsestransko pomoč pri interesnem povezovanju otrok na začasnem delu v tujini, pri negovanju oblik razvijanja socialističnega samoupravnega patriotizma ter medsebojne solidarnosti. BRIGITA ČUKAJNE OO ZSMS L. Adamič Grosu pije 9l KONGRES ZKS Minuli teden, torej že po zaključku redakcije, se je v Ljubljani pričel 9. kongres ZKS. O dogajanjih na kongresu pa tudi pogovore z našimi delegati bomo objavili v prihodnji številki Naše skupnosti. 9. KONGRES a zks c v DO SGP GROSUPLJE j Komunisti DO SGP Grosuplje se zavedajo svoje odgovornosti pri uresničevanju stabilizacijskih nalog. Prepričani so, daje za boljše delo komunistov eden pomembnih faktorjev usposobljenost ■ in informiranost. V delovnem programu za leto 1982 komunisti SGP niso pozabili na izobraževanje svojih članov. V februarju in marcu 1982 so organizirali dve »OKROGLI MIZI« — z razpravo na temi: — Politika stabilizacije v pogojih idej političnega sistema socialističnega samoupravljanja — Odgovornost v ZK in družbi. Obe razpravi je usmerjal in vodil Janez KRNC iz CK ZKS. Udeležba komunistov in aktivno vključevanje v obeh razpravah je dokaz, da se komunisti SGP zavedajo, da je v zaostreni gospodarski situaciji nujno postaviti v ospredje aktivnost in odgovornost komunistov. Prav gotovo je taka oblika družbenopolitičnega usposabljanja komunistov zelo primerna in prav bi bilo, da bi komunisti tudi v drugih DO, drugih sredinah organizirali podobno usposabljanje. Angelca Likovič 9. KONGRES >3 ZKS • Dnevnik: PRED 9. KONGRESOM ZKS NE ZA LJUDI TEMVEČ Z NJIMI FrnOog resolucije za kongres ZKS ni pretirano obremenjen ne z abstrakcijo ne s triumfalizmom. Prej bi lahko rekli, da se prične s temeljilo analizo razrednih razmerij ter politične strukture sistema sociali-snčnega samoupravljanja, vsebuje pa tudi elemente i* taktike v skladu z novimi druibenimi oko-usetnami, ki jih označuje prizadevanje za učinkovitejše gospodarjenje, ob spoštovanju in razvijanju proizvajalnih odnosov, ki so prežeti s samoupravno vsebino. Kongres bo zasedal v obdobju vsesplošne gospodarske in politične krize, ki uokvirja svet. Posledice čutimo tudi na svoji koži, vendar se jim pridružujejo še številne domače napake ter protislovja hitro razvijajoče se srednje razvite socialistične države, kar Jugoslavija nedvomno je. Zaostrene življenjske razmere pa so ponovno pritisnile v ospredje tudi nekatere zaprašene ideje: Daje nemogoče graditi socialistične proizvodne odnose v sorazmerno gospodarsko šibki državi brez centraliziranih odločitev. In drugič: samoupravljanje je bolj ali manj program-sko načelo zveze komunistov, Id pa je v praksi odpovedalo. Bilo bi kajpak napak samo osorno zavrnili tehtnost teh ugotovitev, saj se je potrebno najprej vprašati, kakšna je pravzaprav vloga države v zaostrenih ekonomskih razmerah. Ce deluje državni aparat skladno s potrebami delavskega razreda predvsem kot izvrševalec dogovorjene politike oziroma njen pobudnik torej kot instrument delavskega razreda, potem so odveč razmišljanja o nevarnosti, ki s te strani preži na samoupravljanje. Seveda pod pogojem, če je vzpostavljena jasna nadzorna vloga delegatskega sistema, ta pa bo kajpak nebogljen, če v njem ne bodo delovale organizirane politične sile z zvezo komunistov na čelu. Takšno razmišljanje pa nas pripelje do ugotovitve, da so pravzaprav številne slabosti, ki nas pestijo, v mnogočem tudi posledica idejno šibkega deiovaaja fronte organiziranih političnih sil, torej tudi zveze komunistov. ^dor drugačnih pogledov na položaj delavskega ra-zredajn vseh delovnih ljudi je zato mogoč samo s pogo-jem, če se subjektivne sile umaknejo z barikade revolu-?!*:** seretirano »kvarjajo same s seboj, namesto da bi btle ofenzivne v ponujanju vedno novih rešitev v ozračju popolne demokratičnosti. Zato danes tudi ni mogoče postavljati pod vprašaj principa demokratičnega centralizma v ZK, je pa treba vedeti, da ga sestavljata besedi »centralizem, in »demokracija.. »Centralizem* — ko gre za odgovorno uresničevanje dogovorjenih sklepov, vendar z možnostjo uveljavljanja (že) Leninovega načela, da se objavi tudi mnenje manjšine. »Demokracija* — da so o vseh pobudah enakopravno obveščeni vsi aktivisti sodabstične fronte, ne le posamezni politični forumi in njihovi izvršni organi. Tri tem je potrebno podčrtati še eno bistveno značilnost zveze komunistov. Ko govorimo o aktivistih socialistične fronte samoupravne demokracije, mislimo predvsem na tisti »novi zgodovinski blok*, Use je — treoziraje na različne poglede —pod vodstvom komunistične partije opredelil za socialistično revolucijo in narodnoosvobodilni boj, ta tradicija pa je danes dopolnjena in ohranjena v socialistični zvezi. Zato je nadvse pomembno, da se bodo slovenski komunisti na svojem devetem kongresu zavzeli za takšno politično delovanje, U daje vsem ljudem enakopravne možnosti za vključevanje v nadaljnjo preobrazbo družbenih razmerij. Kajti, kot poudarja Kardelj, komunisti niso dogmatiki, zavzemati se morajo za takšna načela, U jih sprejemajo vsi ljudje dobre volje, saj se ne smejo po ničemer ločiti od njih, razen po še večji odgovornosti pri izpolnjevanju nalog. Vsa ta vprašanja bodo tako ali drugače prisotna tudi no dcvčtfiTi kongresu slovenskih komunistov, ki moro biti enoten glede utrjevanja in razvijanja socialističnega samoupravljanja, seveda tako, da bo s politično akcijo omogočen lažji prodor vsem pobudam, ki iščejo rešitve na ustavnih temeljih. Takšne opredelitve kongresa bodo tudi v mnogočem pomagale utrjevati akcijsko in idejno enotnost v Zvezi komunistov Jugoslavije, kajti prav danes še zlasti potrebujemo jasno stališče o razvojni poti, hi je lahko samo samoupravna, če hočemo ohraniti samostojnost pri oblikovanju notranje in zunanje politike. Samo s samoupravljanjem kot načinom življenja ter hkrati družbenoekonomskim odnosom je namreč mogoče svobodno razmišljali in delati. Vsakršna drugačna oblika politične oblasti bi nas pripeljala do različnih zasvojenosti, ki bi omejevale svobodo delavskega ra-tnria in posameznika, s tem ognjem pa se danes igrajo tisti, ki razmišljajo o tem, da bi morali v pogojih zaostrenega gospodarjenja odločati v imenu ljudi, samoupravljanj« pa prihraniti za boljše (mirnejše) čase. Da bi danes mobilizirali vse dobromisleie ljudi za dosego skupnega cilja, je potrebna tudi jasna opredelitev perspektiv« socialnopolitičnega reda, kajti že dolgo nismo več v časih, ko je bil socializem samo utopija, nismo pa tudi več v Leninovih časih, ko je oktobrska revolucija pričela spreminjati sanje v resničnost. Danes poznamo tudi že bridke izkušnje Stalina in nekaterih drugih, živimo v času uzakonjenih različnih poti socialističnih preobrazb, intervencij, novega mešanja liri-in utopije z realnostjo in akcijo, poznamo tudi svoje dobre in slabe dosežke. Osnovno sp. roči/o kongresa Zveze komunistov Slovenije je zato lahko samo eno: socialistično samoupravljanje se lahko gradi ne za delovne ljudi, temveč z njimi. MILAN MEDEN P . UREDNIŠTVO NA OBISKU V kinodvorani se je zbralo okoli 100 krajanov. Kdaj bo kdo dobil vodovod? — Nujna je solidarnost tudi tistih, ki vodo že imajo — Pogoji za najem kmetijskih zemljišč Na sestanku v KS Podtabor 19. marca se je zbralo okoli sto krajanov. Kinodvorana v Kulturnem domu v Mali vasi je bila skorajda popolnoma zasedena. Vprašanj je bilo za zvrhan koš, na vsa pa nismo mogli natančno odgovoriti. Terjali pa bomo odgovore od pristojnih organov in jih tudi objavili. In kaj so spraševali krajani? FRANC GOBEC: »Ob planiranju ne vemo, kje bomo dobili denar. Del sredstev bi morali dobiti tudi iz tistih DO kjer so zaposleni naši krajani pa ne ležijo v naši KS. Ta denar naj bi se stekal na žiro račun krajevne skupnosti in lažje bi lahko uresničili svoje plane.« ..S ... Jjgjte « ' ; " Ml , Na področju krajevne skupnosti je tudi znana Taborska jama in Tabor (na sliki). VINKO BLATNIK:»Financiranje KS je bilo doslej minimalno. Viri so bili glavarina, občinski proračun in samoprispevek. Z glavarina smo zbrali le polovico pričakovanih sredstev, ker v vseh delovnih organizacijah niso imeli posluha za to. Sedaj je za financiranje KS pripravljen nov družbeni dogovor po katerem naj bi v delovnih organizacijah za ta namen združevali 0,3% sredstev za financiranje KS. Bil bi že-zdravnaj sprejet, če ne bi bilo nasprotovanj v Ljubljani.« JANEZ ŠTIBERNIK: »Leta 1975 smo imeli referendum za gradnjo vodovoda, žal pa je danes še 5 vasi brez vode. Morali bi poiskati denar, ne pa se izgovarjati, da denarja ni. Kdaj bo to urejeno?« ANTON KRAŠEVEC:« Za področje Med-vedice smo pripravili program investicije v treh delih: 1982. leta naj bi uredili zajetje s črpališčem in ostalim za Moravče. To je vredno 7,06 milijonov din in sredstva so zagotovljena. Druga faza je izgradnja na trasi Moravče—Rogatec—Vrbičje—Udje. Trenutno so zagotovljeni 3 milijoni din, kar ni dovolj. Tretja faza v prihodnjem letu je povezava s Podtaborom oz. Goričico. Četrta faza je zagotovitev vode za Vino, kjer je največ problemov s financiranjem. Res je bil podpisan družbeni dogovor in morali bi ugotoviti, koliko je še kdo dolžan. Pričakovali smo sredstva Ljubljanske banke, pa ni kreditov. Zavarovalna skupnost je v prvi fazi prispevala 3,5 milijona dinarjev. Vaš prispevek v skupni vsoti predstavlja le veliko dobre volje.« DUŠAN AHLIN: »Komunalna skupnost nima dovolj sredstev za tako velike naložbe in zato taka hitrost ni možna. Tudi sistgm zbiranja sredstev za komunalno dejavnost doslej ni bil najboljši. Niso pa vse delovne organizacije podpisale sporazuma o prispevkih za komunalno dejavnost (na primer SGP Grosuplje). Letos bomo predlagali povečanje cene vode, ker so stroški prečrpavanja izredno veliki. Vaš objekt, ki se že dolgo gradi, pa bo prav gotovo imel prednost pri naložbah.« FRANC GOB EC: »Cevi vedno nekje puščajo ali zamrzujejo. Dela verjetno niso strokovno izvedena, strokovne službe pa so to delo premalo nadzirale.« IRAN MURŠIČ:»Koliko časa bo še trajalo, da bomo pričeli z deli za vas Vino?« ANTON KRAŠEVEC:»Če bi bna sredstva, lahko kmalu. Vodovod je v družbenem planu. Po našem investicijskem programu naj bi začeli delati 1983. leta. Toda ne vemo, če bo dovolj denarja.« DUŠAN AHLIN:»Težko je povedati rok zaradi izpada kreditov. Vsi bi morali biti solidarni in zbrati še nekaj sredstev. Morali pa bi tudi imeti natančen predračun.« ANTON KRAŠEVEC:»Prav bi bilo, da bi tudi tisti v Slivnici in Račni, ki že irnajo vodo. prispevali dodatna sredstva, da bi vodo dobili tudi v Vinu.« VINKO BLATNIK:»Verjetno bi marsikak problem lažje rešili, če bi se v grosupeljski dolini dogovorili za skupnost krajevnih skupnosti.« prostor, ne pa v prenapolnjeno grosupeljsko šolo.« VINKO BLATNIK:»Odgovor od SIS morate terjati, pošljite pa jim tudi predračun. Glede novih učencev pa bi se morali dogovoriti z vsemi prizadetimi KS in najti ustrezno reši- TELEFONOV JE PREMALO tev.« MILENA NOVAK:»Sem mati mladoletnih otrok. Prosim za telefonski priključek zaradi varstva, ker ga nimam. Obljub je bilo veliko. Mimo naše hiše se prepletajo kabli, telefona pa nimamo. Zanima me, kakšni so kriteriji za dodelitev in kdaj bom dobila priključek?« BLAŽEVIČ:*Imamo 16 km makadamskih cest in za to dobimo 60 tisoč dinarjev za vzdrževanje. Krajani morajo za pesek prispevati še 70 odstotkov do končnih stroškov. Morali pa bi tudi pregledati ceste, ki se iz leta v leto ožajo in jih razširiti nazaj na predpisano širino.« JANEZ BAVDEK:V občini je 120 km makadamskih cest, večinoma na hribovskih terenih, kjer škodo povzroča deževje, ki spira pesek. Sredstev za ureditev odvodnjavanja pa Osebna izkaznica krajevne skupnosti v JANE/. SKUBIC: »Naj vam na kratko predstavim nekaj značilnosti krajevne skupnosti Podtabor. V krajevni skupnosti živi K>4J prebivalcev in ima 285 gospodinjstev. Po površini meri 21 km2. Prebivalci smo naseljeni po 12 vaseh. Na območju krajevne skupnosti nimamo nobene temeljne ali druge organizacije združenega dela, imamo pa poznano turistično točko » Taborsko ja mo« z obzidjem Taborom, kije ohranjen še iz turških časov. Večina krajanov se vozi na delo v Grosuplje in v Ljubljano, nekaj pa jih je ostalo doma na kmetijah. Čeprav smo oddaljeni od Grosuplja le 5 km, nas je slaba makadamska cesta primorala, da smo že marca 1969 izglasovali referendum za asfaltiranje ceste Grosuplje — Podtabor in sicer je bi! samoprispevek uveden za dobo treh let z 2 % udeležbo, oziroma 5% za kmete in obrtnike. S pomočjo cestne — komunalne skupnosti in širše družbe je bila ureditev ceste leta 1974 tudi zaključena. Prav na pobudo naše krajevne skupnosti je bil ustanovljen gradbeni odbor za gradnjo regionalnega vodovoda Podtabor — Spodnja Slivnica — Račna. Takosmo imeli vmaju !975 še drugi referendum za izgradnjo vodovoda v trajanju treh let. Na žalost pa moramo ugotoviti, da dela, ki izhajajo iz reje-renduma še niso končana, saj pitne vode še vedno nimajo naselja Udje, Vrbičje. Rogatec, Medvedica in Vino, to je skupno še 72 gospodinjstev, ostala naselja pa pitno vodo že imajo. Poleg dveh referendumov pa smo krajani imeli še več enkratnih samoprispevkov, kot na primor za elektrifikacijo naselij s postavitvijo konzolnih transformatorjev v naseljih: Bič je. Udje, Vrbičje, kar je omogočilo, da imajo oddaljene vasi primerno električno napetost, tako, da jim tudi v večernih urah omogoča delovanje električnih strojev. V letu 1980 in 1981 smodobili tudi 50novih telefonskih priključkov. Tako so prejele telefone vse vasi razen Vino in Cerovo. Krajani so s prostovolj- nim delom in denarnimi prispevki sami postavili celotne telefonske vode do vasi. To pa ni tako malo, saj je bilo postavljenih preko sto telefonskih drogov, nabavljenega preko 4 km telefonskega kabla in ostalega materiala. Od solidarnostnega sklada za financiranje planov in programov krajevnih skupnosti pa smo prejeli v ta namen le 80.000,00 dinarjev. S temi priključki pa telefonska problematika še ni končana, saj iv uiluf&nekiU prikljuChcrv g/erhr na število gospodinjstev precej premalo. Na področju kulture smo prav v preteklem letu dosegli velik napredek. V dvorano, ki je bila adaptirana že v letu 1976 smo v lanskem letu napeljali centralno kurjavo, kar je bito nujno, saj je bila neogrevana dvorana posebno v zimskem času nefunkcionalna. S pomočjo Občinske kulturne skupnosti, prostovoljnim delom in denarnimi prispevki krajanov, pa smo v letu 1981 centralno kurjavo le dogradili. Obenem pa smo adaptirali prostor za predvajanje filmov — stroške postavitve aparatur in same aparature pa je prispevala Občinska kulturna skupnost. Tako smo ob zadnjem občinskem prazniku, poleg centralne kurjave odprli tudi kinopred-stave. V preteklem letu smo od Ljubljanskih mlekarn odkupih zemljišče za šolsko in rekreacijsko igrišče, katerega krajani predvsem pa mladina zelo pogrešamo. S pomočjo mladine, ki se >' naši krajevni skupnosti vključuje v vse akcije in enote JLA, ki je bila začasno na območju naše krajevne skupnosti, smo tudi v grobem uredili vsa zemeljska dela. Lahko biniištevalše in še, vendar naj dodam le še primer, da krajani vasi Podgorica s prostovoljno odločitvijo zbirajo mesečno po 100.000 st. din na gospodinjstvo za izvedbo komunalne ureditve vasi. Naloge krajevne skupnosti v bodoče izhajajo iz. srednjeročnega plana krajevne skupnosti. Na prvem mestu /e vsekakor dokončanje vodovoda, ureditev in prevzem krajevnih poti, javna razsvetljava in dokončanje igrišča.« FRANC MURŠIČ: »Naša vas Vino je brez telefonskih priključkov in želeli bi si, da bi dobili vsaj enega, s katerim bi lahko priklicali veteri-narja. Zanima me tudi, kako preimenovati počitniško hišico v stanovanjski objekt?« ni. Vsem KS dajemo nekaj sredstev kot pomoč pri vzdrževanju cest.« r Cene vode JANEZ ŠTIBERNIK:»V vasi Udje smo napravili novo cesto, odmere pa še vedno ni. Nimamo tudi nobenega avtobusnega prevoza, če ni šolskega avtobusa.« Vodarina se je povečala septembra lani, že oktobra pa se je podražila električna energija. Le-ta je potrebna za prečrpavanja. Povečala se je tudi amortizacija, pa prispevek za vodno skupnost... Ko vse to seštejemo, ugotovimo, da kubični meter vode velja 6 din. Povprečna cena pa je 6,45 din za kubični meter. Razlike so za potrebe dežume službe za vzdrževanje vodovodov. SKRB ZA STAREJŠE KAKO DO IGRIŠČA? HELENA STARIČ: »Naša šola je stara 114 let. Smo brez igrišča, l.ani je krajevna skupnost odkupila prostor za igrišče. Ko smo prosili za sredstva na vse SIS, smo dobili le odgovor izobraževalne skupnosti. Kdaj nam bodo odgovorile druge SIS? Veliko je tudi upadanja števila otrok. Problem bi morda rešili lahko tako, da bi se otroci iz sosednjih KS vozili k nam, kjer je JOŽE MARENTIČ: »Iz leta v leto imamo več bolnih in nepokretnih starejših občanov ki so prepuščeni sami sebi. Svojci zanje ne morejo skrbeti, ker so zaposleni. KS vsako leto obišče te ljudi. Prav bi bilo, če bi tudi socialni delavci kdaj prišli na obisk.« FRANC MURŠIČ: »V naši vasi imamo nerešen problem odvzema mleka.« MENART: »Hotel sem dobiti osemenjevalca, pa ga nisem mogel dobiti.« TONE PAVŠIČ:»V vasi Vino bi se morali organizirati in eden med vami naj bi zbral mleko in ga dostavil na Bičje ali pa na Škofljico « OSEMENJEVANJE RADO MEDEN:»Za osemenjevanje ste do letos dobivali obvestila, sedaj pa osemenjevalec pride le na telefonski klic. Osemenitev velja 500 din. Od tega občan plača 350 din, preostalo pa SIS za pospeševanje kmetijstva. V februarju smo za osemenjevanje prispevali 6 milijonov dinarjev.« ZEMLJA FRANC VIRANT: »Ovinek v Podtaboru je znana črna točka, pa ga že zelo dolgo razrešujemo. Leta 1962 smo imeli arondacijo za najlepše površine. Nato smo zemljo dobili v najem s pogodbami, ki jih podaljšujemo iz leta v leto. Morale bi biti za daljšo dobo. Naši arhitekti nam na najlepše kmetijske površine nudijo bivališča Romov. Zaradi tega so bili sproženi že številni spori.« Na uredništvu so sodelovali poleg krajanov KS Podtabor še: Rado Meden, zadolžen za kmetijstvo pri SOb, Anton Kraševec, direktor Komunalnega podjetja Grosuplje, Janez Bavdek, SIS za komunalno dejavnost, Dušan Ahlin, predsednik skupščine komunalne skupnosti in član občinskega izvršnega sveta. Tone Pavšič, TZO Kmetijske zadruge Grosuplje, Vinko Blatnik, sekretar občinske konference SZDL in glavni urednik in IvoBrečič. odgovorni urednik Naše skupnosti ROMSKA PROBLEMATIKA Zapis pripravil: IVO BREČIČ Prvi odgovor Socialna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje obravnava oz. nudi pomoč ostarelim osebam, kadar jim je le—ta potrebna, ker se bodisi niso več sposobni sami oskrbovati ali pa so ostali brez sredstev za pre-žisijanje - Včasih iščejo pomoč sami starostniki, njihovi svojci, oziroma opozori nanje pati onažna služba ali krajevna skupnost. Sicer pa naj bi bila krajevna skupnost, ki najbolje pozna dejanske socialne razmere svojih krajanov, tista, ki bi socialno službo seznanjala s potrebami svojih krajanov po družbeni pomoči. Želimo in pričakujemo, da bi vse krajevne skupnosti tesneje sodelovale pri reševanju socialnih problemov svojih krajanov, saj bomo le s skupnimi močmi uspešnejši in učinkovitejši. Občinska skupnost socialnega skrbstva TONE PAVŠIČ:»Jeseni smo začeli pripravljati pogodbe za najem zemlje za 10 let. Nato. nam je inšpekcija to prepovedala. Sedaj pripravljamo pogodbe za dobo 20 let, na glavo živine pa bo lahko prišlo 0,7 ha.« JANEZ BAVDEK:»Načrt za odpravo črne točke je že narejen. Gradbeno dovoljenje za nov pod bo izdano v kratkem.« IONE TRON rFTJ:»Zavrnjcna je bila pritožba naše KS glede reševanja romske problematike. Samo premeščanje Romov iz Grosupljega na periferijo ni rešitev. Lokacije bi morali komunalno opremiti, kar pa pri nas ni. Problem bi morali kompleksnoreševati.« VINKO BLATNIK:»Probleme Romov srno dolgo odlagali. Sedaj pa se s tem ukvarjata tako občinska skupščina, kot OK SZDL in še kdo. Sprejeta je vrsta sklepov. Rešitev je v tem, da tam kjer Romi že živijo, iščemo sporazumno primerno lokacijo. Problemov ne moremo rešiti nasilno. Nuditi jim moramo boljše pogoje za vključevanje v okolje. Nepravilnosti pa moramo sankcionirati. Nekateri Romi so že zaposleni in živijo v družbenih stanovanjih.« Sc veliko vprašanj se je zvrstilo v triurnem pogovoru. Zapisali smo le najzanimivejše in tiste odgovore, ki so jih krajani lahko dobili »na kraju samem«. ►miL — IM ASA SKUPIMOST STRAN 5 UREDNIŠTVO NA OBISKU Pozimi so ceste neposute — Želijo si več telefonov — Trgovine v tem srednjeročnem obdobju ne bo — Kako izenačiti polkmeta in čistega kmeta s primerno davčno politiko? — Mladina je aktivna — Kje so šolske zadruge? Hlevi Ljubljanskih mlekarn v Bogi vasi so prazni. Dvorana v gasilskem domu v Dobu je bila polna. Skorajda 40 krajanov se je zbralo na pogovoru in ni jih motilo dejstvo, da je bila to pustna sobota 20. februarja. V pogovoru so se posvetili predvsem dvema temama: komunalnemu urejanju in kmetijstvu. Prav kmetijstvo je bila tista tema, ki je precej povečala temperaturo pogovora. Dokončnih odgovorov na vsa vprašanja povezana s kmetijstvom ni bilo. Vendarle pa je prav, da odgovore še iščemo, saj so vprašanja velikega pomena za večje pridelovanje hrane in intenzivnejšo izrabo zemlje. Osebna izkaznica KS Krajevna skupnost Dob ima 13 vasi in zaselkov. Imajo 12,5 km krajevnih poti, stalnih prebivalcev : 671, število gospotfinjstev: 198, zaposlenih: okoli 180 krajanov, obrtnikov: 6 telefonov: 16 Anton Čebular, predsednik sveta krajevne skupnosti je na kratko v številkah predstavil KS Dob in dodal, da so v preteklem obdobju asfaltirali 4,5 km cest, rekonstruirali del električnega omrežja, pričeli z urejanjem javne razsvetljave, kanalizacije in pridobili nekaj novih telefonov. Za vse večje akcije so imeli gradbene odbore v posameznih vaseh. Krajani so veliko delali prostovoljno in poleg samoprispevka prispevali za razvoj KS tudi z enkratnimi prispevkii v denarju. Do 1985. leta naj bi dobili še 1,8 km asfalta in položili zaporno plast na asfaltirani cesti med Dobom in Šentvidom. Predvsem naj bi se posvetili vzdrževanju poti in urejanju kanalizacije. Podpredsednik sveta KSToneTrnovšekse je posvetil predvsem finančnemu ovrednotenju dela, načrtov in virom sredstev. Dodal je še, da So lani prvič dobili od komunalne skupnosti sredstva za popravilo poti, da morajo pesek za razliko od večine drugih KS, voziti iz Višnje gore ter da bi rešili problem vodovodov predvsem v oddaljenih višje ležečih vaseh. V srednjeročnem planu so načrtovali tudi trgovino.a so jo črtali, ker se zavedajo, da to najbrž ne bi bilo popolnoma realno. Alojz Šroj, predsednik skupščine KS: »Vseh akcij smo se lotevali, konkretno, brez velikih razprav. Tako nam še vedno potrjujejo papirje za cesto Dob—Hrastov dol. To traja že 25 let. Mi pa smo jo naredili sami za 6 starih milijonov in se že dolgo vozimo po njej.« Delu sestanka so prisostvovali tudi: Ziny VVe-stebring Muller, predsednica mednarodne zveze kmečkih žena, Mara Rupena in druge članice delegacije, ki je obiskala našo občino. Dušan Ahlin, član izvršnega sveta občine Grosuplje: »Komunalna skupnost rešuje vprašanja cest prek samoupravne enote za ceste, ki naj bi letos postala samostojna SIS. Njeni glavni Prihodki bodo iz prispevka 15 din od kubičnega itetra izkopanega peska. Tega prispevka doslej n' bilo. Sredstva se bodo zbirala za celotno občino skupaj in se nato porazdelila. Tako bomo laže reševali mnoge cestne probleme. Dokončanje zaporne plasti na cesti Dob—Šentvid ima Prav gotovo prednost. Pri oskrbi z vodo je bilo na tem področju že veliko storjenega a bo še dolgo trajalo, da bo vodovod prišel v zadnjo vas. V izdelavi je študija vodooskrbe za področje Ivančne gorice in okolice, kjer bo zajeto tudi vaše področje.« ŠOLSKI AVTOBUS IN CESTE Lado Vodnjavec: »Pozimi veliko zasneženih cest po katerih vozi šolski avtobus ni posutih in so zato otroci nenehno v nevarnosti. Kdo je kriv za to? V KS imamo 16 telefonov, so pa tri vasi. Dvorana je hila polna. kjer ni niti enega. To bi moralo biti urejeno. Glede trgovine bi bilo najbrž dovolj, če bi jo imeli v Radohovi vasi in bi bila taka, kot je tista, ki so jo pred kratkim zgradili v Zagradcu. Vodovod v Bogi vasi nima dovolj pritiska in bi morali najbrž obnoviti omrežje.« Vinko Blatnik, sekretar OK SZDL: »Seveda trgovine ne more biti v vsaki vasi. Strinjam se, da so problemi pri prevozih otrok, a podobno je tudi v drugih KS. Ko zapade sneg, je težko razrešiti vse probleme v hipu.« Trnovšek Tone: »Delegacija in organi krajevne skupnosti smo dobro povezani in nimamo tako velikih problemov, kot jih imajo ponekod. Na krajevno skupnost pa pada vedno več bremen, ki pa jih ne more prenesti. Zato je težko dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v posameznih organih, saj vsi vedo, da je dela veliko. morda celo preveč.« Kmetijstvo Kmetijsko zavarovanih kmetov: 92, polkmetov: 112, zaščitenih kmetij: 49, orne zemlje: 343 ha, traktorji: 103, nakladalk: 56, kosilnic: 73, silosov: 30 goveje živine: 810 glav, prašičev: 380, novih hlevov: 27. DAVKI, DAVKI... Anton Čebular: »Veliko imamo polkmetov. Prav ti so tisti, ki so zgradili nove hleve. Čisti kmet take investicije ne zmore. Z novimi davki pa so prav polkmetje najbolj obremenjeni. Na kmetiji delamo le še zato, ker imamo tu »kore- nine«, otroci pa se ne vračajo več na kmetije. Lani sem na primer iz svojega OD v kmetijstvo vložil 120 tisoč din. Od tega sem davek že plačal, sedaj pa ga bom moral še enkrat.« Božena Širc, Kmetijsko zemljiška skupnost občine Grosuplje: »Tistim ki niso socialno zavarovani kot kmetje, se bo stopnja 'povečala za 49 odstotkov. Čisti kmet je namreč obremenjen še z zavarovanjem. Tako se naj bi čisti kmetje izenačili z delavci v združenem delu.« Anton Čebular:»Tako podpiramo tistega, ki je dopoldne v službi, popoldne pa ničesar ne dela.« Tone Trnovšek: »Ne vem, če bomo s tako politiko več pridelali. Govorimo, da bomo kmetu več nudili, toda pod sedanjimi pogoji le jedek ostane čisti kmet. Tako se vrtimo v krogu.« Alojz Šraj: »Ne smemo se deliti na čiste kmete in polkmete, saj se oboji prav dobro razumemo. Če ne bi imeli polkmetov, bi bile naše vasi napol prazne. Tak ukrep obdavčenja ni prišel ob pravem času. Dostikrat skušamo našemu kmetu kaj vzeti, obenem pa ga prepričati, da mu bomo dali.« Rado Meden, skupščina občine Grosuplje: »Vsi vemo, da je problem pridelave hrane prisoten v vsem svetu, ne le pri nas. O davkih pa tole: polkmet ima redni osebni dohodek in zavarovanje plačuje v DO, kjer je zaposlen. Nov način pa naj bi pripomogel k temu, da čisti kmet ne bo bolj obremenjen.« Jože Kramar: »Kmeta bi morali nagrajevati kot delavca. Najti bi morali neka razmerja med cenami in stroški proizvodnje, da bi kmet imel večji interes za zmanjševanje stroškov in bi o tem bolj razmišljal.« Božena Širc: »Sistema obdelave zemlje na družbenih zemljiščih ne moremo naenkrat spremeniti. Pri akciji za intenzivnejšo obdelavo pa bomo potrebovali tudi vašo pomoč, da boste sporočili, kdo ne obdeluje zemlje.« PROBLEMI MLADIH Lojzka Zajc: »Študiram agronomijo, a nisem mogla dobiti štipendije. Zakaj mladi s kmetij veliko teže dobimo štipendije, kakor otroci kmetov? ” Vinko Blatnik: »V občini imamo tudi kadrovske štipendije, ki niso vezane na dohodek staršev, ampak na potrebe.« Marjan Balant:»Marsikdo pravi, da mladina ni aktivna. Menim, da ni tako, saj aktivnosti ne morejo ocenjevati le po sestankih. V Dobu je bilo nekaj smole z vodstvom, ki se nenehoma menja. Pogoji za delo mladine niso dobri, tako kot tudi drugje ne. Je pa veliko volje in pripravljenosti.« Tone Trnovšek: »Veliko je šolarjev in delavcev, ki doma pravzaprav le spijo. Od takih je Krajev ne oglasne deske so informator občanov. Gasilski dom v Dobu. Tone Trnovšek: »Pridelali naj bi več hrane. Čisti kmet pa proizvaja premalo ali skorajda nič za trg. Zato bi mu morali povečati zemljiški maksimum in mu pomagati s komasacijami. Polkmet pa dela popoldne in svoj osebni dohodek preliva v kmetijstvo. Če bo moral plačati več davkov, bo pač manj delal. Zemlja bo tako ostala neobdelana.« Rado Meden: »Strahu za neobdelano zemljo ni. Prav gotovo jo bodo obdelali čisti kmetje.« Stane Verbič: »Sem čisti kmet. Imam probleme s pokojnino, ki je manjša kot pri tistem, ki je bil zaposlen. Če bi bika lahko prodal dražje, bi tudi sam imel toliko, da bi lahko plačal večje socialno zavarovanje in bil tako izenačen z delavcem v združenem delu. Če pa bo šlo naprej tako, kot doslej, bodo tudi naši hlevi kmalu ostali prazni in odprti, kot ti od Ljubljanskih mlekarn v Bogi vasi.« Jože Antončič: »Jeseni smo imeli akcijo za večjo pridelavo pšenice. Vidim pa veliko lepe družbene zemlje, kjer se pasejo krave. Na tej zemlji bi lahko pridelali več sto ton pšenice.« Vinko Blatnik: »Ni vse tako črno, kot je videti. Res je veliko problemov a ne smemo si jih očitati drug drugemu, ampak jih moramo s skupnimi napori razreševati.« Dušan Ahlin: »Glede intenzivne obdelave zemlje bomo terjali odgovor od tistih, ki s to zemljo upravljajo.« težkozahtevati, da soaktivni. Sodelujejo pač po svojih možnostih.« Milena Rojc: »Imamo aktiv mladih zadružnikov v občini. Danes ni več tako uspešen, kot je bil včasih. Tudi tu bi se lahko mladi vključevali. Menim pa tudi, da bi v osnovne šole morali vpeljati vsaj kakšno uro pouka kmetijstva. Pa tudi pionirske zadruge bi lahko oživili...« Pripravil: Ivo Brečič Viri financiranja Z drugim samoprispevkom so lani zbrali: 535 tisoč din, prispevki občanov v letu 1981: 269 tisoč din, občinski proračun: 68 tisoč din, komunalna skupnost 55 tisoč din, po samoupravnih sporazumih: 23.7 tisoč din, javna razsvetljava: 24 tisoč din, kmetijska zemljiška skupnost: 5 tisoč din. 6. STRAN KRONIKA VINJEN TRAKTORIST OPLAZIL OSEBNI AVTOMOBIL Dne 9.3.1982 okoli 14.50 ure je A.F. iz Sp. Blata peljal svoj traktor od Grosuplja proti domu. Pri podjetju Instalacije je peljal mimo osebnega avtomobila last Globokar Slavke iz Muljave št. 2, katerega je s traktorsko gumo oz. z zadnjim 'kolesom oplazil po celi levi strani. Traktorist je brez ustavljanja odpeljal naprej in oškodovanki, ki ga je pozneje dohitela in ustavila, ni hotel dati svojih podatkov, zaradi česar bo predlagan sodniku za prekrške. Zoper njega bo prav tako podan predlog sodniku za prekrške, ker je vozil neregistriran traktor, ker je povzročil prometno nezgodo in ker je vse to storil pod vplivom alkohola. Opisani primer pobega s kraja prometne nezgode ni osamljen, kar je vsekakor obremenilna okoliščina za storilca, zaradi česar je bolje počakati na kraju in se z oškodovancem lepo pogovoriti. Mnenja smo, da je takšna varianta boljša kot tista, ko miličnik odkrije storilca in ga kot begunca predstavi vsej javnosti. SKUPINA FANTOV OSUMUENA VEČ TATVIN Dne 31. 3. 1982 so miličniki PM Bežigrad v sodelovanju z miličniki PM Grosuplje izsledili skupino fantov, ki stanujejo v Grosupljem in okolici ter jih utemeljeno osumili več kaznivih dejanj tatvin. Našteli bomo samo nekatere kot so: tatvina smuči na škodo Kralj Rudija iz Šmarja, tatvina motorja na škodo Bojč Antona iz Šmarja, tatvina eksotičnih ptic z razstave v OŠ Grosuplje, tatvine z avtomobila tujih državljanov, tatvina digitalne ure — svinčnika, tatvine denarja itn. Imena omenjenih storilcev namerno ne objavljamo zato, ker upamo, da tega več ne bodo počenjali in da bodo postali lojalni in delovni občani. Kljub temu, da so s svojim početjem povzročili precejšnje vznemirjenje med občani in naložili veliko dela miličnikom in sodnim organom, imajo še vedno možnost prijeti za pošteno delo, ki ga bo cenilo okolje v katerem živijo. K preprečevanju tovrstnih deliktov lahko pripomoremo vsi. Tako kot kolegi in sodelavci smo dolžni preprečiti kriminalno dejanje, ki ga počenja ali ga namerava storiti naš znanec, prijatelj, sorodnik itn. Prav tako opozarjamo vse tiste, ki skrbijo za odraščajočo mladino, da delček svojega časa posvetijo tudi temu, da se zanimajo za stvari, ki jih njihovi otroci ali njihovi varovanci imajo v posesti, da ugotavljajo in ugotovijo, kje ti nadobudneži preživljajo svoj prosti, šolski in delovni čas. S kakšnimi osebami se družijo naši mladi ljudje, nam ne sme biti vseeno. Pomoč se zatekamo šele takrat, ko več ne vidimo izhoda in ko ugotovimo, da je naš bližnji že dodobra prišel v nasprotje z veljavnimi družbenimi normami in moralo. GROZIL Z NOŽEM PRIMITIVNO MAŠČEVANJE . V mesecu marcu je na Postajo milice Grosuplje prišlo več voznikov avtobusov s prošnjo, da izsledimo osebo, ki na njihovih osebnih avtomobilih prazni pnevmatike in to takrat, ko so oni na delu. Prav tako je po vsej verjetnosti isti storilec izvršil izklope posameznih sistemov na lokalnih avtobusih in zaradi tega isti niso bili uporabni za vožnjo. Ker je s tem povzročena škoda prevozniški delovni organizaciji ter je s tem tudi povzročeno vznemirjenje voznikov in ogorčenje drugih občanov, bodo delavci milice vsekakor izsledili storilca, kateremu pa so že na sledi. Ob tem dogodku se nam vsiljuje vprašanje ali v današnjem času dotični storilec in njemu podobni*(ker se takšni dogodki pojavljajo tudi občasno drugod) ne najdejo načina, da bi rešili lastne težave, ko pa naš samoupravni socialistični sistem to omogoča na nešteto človeških načinov. NEZGODA PRI DELU Dne 2. 3. 1982 kmalu po šesti uri se je pri delu na stružnici telesno poškodoval delavec podjetja Kovinastroj Kocman Franc iz Ponove vasi 32. Kraj nezgode so si ogledali pristojni inšpektorji, komisija UNZ Ljubljana—okolica in delavci PM Grosuplje. Pri ogledu je ugotovljeno, da je do nezgodse prišlo zaradi malomarnosti. Kdo je k nezgodi več prispeval tj. oškodovani delavec ali odgovorne osebe v delovni organiza- oiji, bo določilo sodišče. O navedenem dogodku bi lahko opisali drugo plat medalje kot pravimo in navedli, kakšne posledice je povzročila za družbo omenjena nezgoda. Da ne bi tega naštevali, se raje lotimo vprašanja, kakšna so naša prizadevanja za izobraževanje o varstvu pri delu. Kaj nam pove podatek, da je zgoraj omenjeni delavec uspešno opravil izpit oz. tečaj o varstvu pri delu? Torej ali se ni ustrezno usposabljal, ali ni pri-dobljenegaznanjauporabljal pri delu, ali ga niso njegovi odgovorni sodelavci pri delu ustrezno inštruirali in nadzirali, itn? Na omenjeni dogodek in njemu podobne primere poudarjamo zato, ker se tudi v naši občini letno pripeti veliko nezgod pri delu. Delavec, če zadobi samo majhnopraskona vitalnem delu telesa, ki ga nujno uporablja med delom, je njegova produktivna moč oslabljena, da ne govorimo o tistih primerih, ko so potrebni bolniški staleži, zdravljenja v bolnišnicah, ko nastopa delavčeva invalidnost ali celo smrt. Vse nas to kot posledico veliko stane, zato se tudi na tem področju moramo nenehno samozaščitno izpopolnjevati, ker tudi tako veliko prispevamo h gospodarski stabilizaciji. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI ZAPELJALA S CESTE Dne 20.3.1982 okoli 20. ure se : Ž. Franc iz Šmarja začel prepi-iti z gosti v gostilni Pri mostu na rosupljem. Ker svojih name-av drugače ni mogel uresničiti, : odšel iz gostilne v svoj avto-obi! in iz njega prinesel skoraj 3 centimetrov dolg mesarski až s katerim je začel groziti svo-m nasprotnikom Osebje lokala je zaprosilo mi-Jnike za pomoč, ti so ranču odvzeli nož In ga odstra-li iz lokala. Zoper njega je jdan predlog sodniku za prekr-e, kjer bo lahko do konca poja-lil, kaj je hotel dopovedati mir-m gostom. Dne 7. 3. 1982 je Ž. L'Sz Sp. Slivnice peljala svoj avtomobil po lokalni cesti Grosuplje — Sp. Slivnica. Hitrosti vozila ni prilagodila vozišču, ki je bilo spolzko, zaradi česar jo je zaneslo s ceste na pobočje kjer se je prevračala in si pri tem poleg bušk povzročila večjo materialno škodo na vozilu, ki je bilo skoraj uničeno. V takšnih primerih pa Zavarovalna skupnost Triglav na podlagi obveznega zavarovanja ne izplača odškodnine, kar še bolj bremeni tako neprevidne voznike NAŠA SKUPNOST — APRIL 19^! ».—■.m,! I! 1W,„ .... MBaT"" Nekatera zakonska določila o uporabi grba, zastave in himne Socialistične federativne republike Jugoslavije ter o uporabi podobe in imena predsednika republike Josipa Broza Tita (Ur. list SFRJ, št. 21,77) Menimo da je potrebno tudi v tem glasilu opozoriti ob- smo videli, da omenjene simbole postavljamo različno oz. čane na pravilno izobešanje zastav, s katerimi obeležujemo vsak po svoje. Ker je to enotno predpisano za vso državo in svojo naklonjenost revolucionarni dediščini in naklonjenost da bi enotno to izvajali tudi mi prilagamo tej številki »Naše novim samoupravnim pridobitvam. Ob priložnostnih slavjih skupnosti« izvlečke Zakona o uporabi grba, zastave in in drugih dogodkih moramo prav tako vedeti kako zastave himne SFRJ, ter o uporabi podobe in imena Josipa Broza in druge državne simbole pravilno postavljamo. Velikokrat Tita. Ur. list SFRJ št. 21/77 7. člen Grba in zastave Socialistične federativne republike Jugoslavije in predmetov s podobo Predsednika republike ni dovoljeno uporabljati, če so poškodovani ali po svoji zunanjosti neprimerni za uporabo. Poškodovan ali za uporabo neprimeren grb in zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije ali predmet s podobo Predsednika republike se vzamejo iz uporabe. 17. člen Če se izobesi zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji skupaj z več domačimi ali tujimi zastavami, je zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije, odvisno od tega, kako so te zastave postavljene: 1. v sredini kroga tako, da jo je razločno videti — če so druge zastave zvrščene v krogu; 2. v sredini polkroga — če šo druge zastave zvrščene v polkrogu; 3. na čelu kolone — če so druge zastave zvrščene v koloni; 4. na prvem mestu v vrsti, oziroma gledano od spredaj, na levi strani — če so druge zastave zvrščene v vrsti; 5. na čelu skupine — če so druge zastave razporejene v skupine. Če se izobesi zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije skupaj z drugimi zastavami s prekrižanimi drogovi, mora biti drog z zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije postavljen pred drogovi teh zastav, gledano od spredaj. Če se izobesi zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije skupaj z dvema drugima zastavama, mora biti zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije v sredini. Če. se iznhe-st zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije poleg kakšne druge zastave, mora biti vselej z leve strani, gledano od spredaj. Izjemoma sme biti, gledano od spredaj, z desne strani od zastave tuje države ali mednarodne organiztacije, kadar se ta zastava izobesi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ob uradnem obisku pooblaščenega predstavnika zadevne države ali organizacije. 18. člen Če se izobesi zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije čez ulico ali trg v navpični legi, mora biti njena lega takšna, da je modra barva zastave: 1. na severni strani — če je smer ulice vzhod—zahod oziroma zahod—vzhod; 2. na vzhodni strani — če je smer ulice sever—jug oziroma jug—sever; 3. na vzhodni strani krožnega trga. Če je zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije položena navpično na mizi, odru ali kakšnem drugem častnem mestu, mora biti modra barva zastave prva z leve strani, gledano od spredaj. Če je zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije položena na mrtvaški oder, podstavek ali kakšen drug predmet, ali se nosi v vodoravni legi, mora biti modra barva praviloma z leve strani, gledano od spredaj. 33. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prt kršek posameznik: 1. če javno uporabi grb ali zastavo Soicialistične federativne rept, blike Jugoslavije v obliki ali z vsebino, ki nista določeni v usta' SFRJ (4. člen); 1 2. če javno izobesi grb ali zastavo Socialistične federativne republik 5 Jugoslavije ali razstavi predmet s podobo Predsednika republik« 1 ki so poškodovani ali neprimerni za uporabo (7. člen). 34. člen f Storilcu prekrška iz 31., 32., in 33. člena tega zakona, se izreče ko varstveni ukrep odvzem predmeta, s katerim je storil prekršek. Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve lahko zasež« predmet iz prvega odstavka tega člena še preden je začet postopek prekršek. Zasežene predmete je treba nemudoma izročiti organu, k je pristojen za postopek za prekršek. X Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/7^ 1 ima naslednje določbe o izobešanju zastav: ^ 6. Izobešanje zastav 8. člen Sl Zastave družbenopolitičnih skupnosti, narodnosti, družbenopoliti'1en< nih in drugih družbenih organizacij ter društev, ki se izobešajo, ^tra> smejo biti raztrgane, zamazane ali sicer neprimerne. Nn Zastave je treba odstraniti, ko mine razlog, zaradi katerega so b^ak< izobešene. Hkrati je treba odstraniti tudi morebitne transparente 'f*ra druge priložnostne oznake. k°V| Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem za notriN1* nje zadeve pristojnega upravnega organa občine ali na splošen poZ'vI> v< 11. Člen 1°8< Z denarno kaznijo do 2.()()() dinarjev ali z zaporom do 30 dni kaznuje za prekršek: 11 kdor sramoti zastavo, grb ali drugo znamenje družbenopolitiči’ skupnosti, njenih organov, narodnosti ali zastavo oziroma drup znamenje družbenopolitične organizacije; 12. člen ] Z denarno kaznijo do 1.()()() dinarjev se kaznuje za prekršek: ( 4. kdor izobesi raztrgano, zamazano ali sicer neprimerno zastavo S ne odstrani zastave, transparentov ali drugih priložnostnih okrt skov potem, ko mine razlog za izobešanje; $ Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 1. do 5. točke prvega oKovinastroj« objavlja naslednja dela in naloge 1. bntienje 2 delavca 2. . STIČNA p :■ .....^v : .'....-i i. -------------------i%::' ■ .- * i* i j’ .h>rijr izobraževalni! M:''- d.27 • V P • ':i| 8-55 • w:mmN:wA J' "ijm u i . i. -hm 7 m . KRKA išeM SgBggšiki; WSm '■ I .• n , “ i , }‘ i a ' ' . i '' j,< .. i1 , « . j--:-.'!-1, ' /•'.'< , ' ' 'H»r '■ M ...... V'1 .. ,.i!i ' ' B ! : ■ \ mm ■ ^ • KLUBSKA DEJAVNOST MLADIH: J MLADINCI, MLADINKE! Piva vetja naloga, Wi ja pvad nami mladimi, jc pioelovitov dnava mU dosti. Ob tej priložnosti bi se mladi iz grosupeljske občine predstavili v sliki. Zato poziv amo vse, ki se ukvarjate s fotografijo, slikanjem, risanjem ipd., da pošliete vaše izdelke na naslov: OK ZSMS Grosuplje, Kolodvorska 2 do 30. 4. 1982. Izdelki bodo vrnjeni. Obvestite nas še o ostalih akcijah, ki jih pripravljate. Simon Zorc Zaključek investicije iz leta 1979 v obratu Agrostroja Uporabniku družbenih sredstev AGROSTROJ Ljubljana je oddelek za urbanizem in gradbene zadeve izdal dne 16. 3. 1982 gradbeno dovoljenje za gradnjo sušilnice in parilnice poliesterskih silosov v obratu Albin Grajzer Ivančna gorica. Ta gradnja predstavlja zadnjo fazo celotnega tehnološkega procesa proizvodnje poliesterskih silosov in posod, ki so namenjeni za uporabo v agroživilstvu. Za gradnjo sušilnice in parilnice je investitor zagotovil potrebna sredstva v višini 2,670.756 din. Uspešni radioamaterji Ustanovljen radio—amaterski klub »Franceta Rodeta« Grosuplje je v septembru mesecu lanskega leta sprejel program dela. Glavno težišče v programu je bilo dano na usposabljanje radio telegrafistov — amaterjev, ki so zelo vestno in skrbno izpopolnjevali svoje znanje. Tako je 8. aprila letošnjega leta 10 udeležencev polagalo izpit za samostojne radiooperaterje. Ti se bodo lahko vključevali v radijske zveze in sodelovali z vsemi radioamaterji sveta, zelo pomembno pa je, da bo njihova usposobitev omogočala vključevanj« v sistem obveščanja v občini. Največ zaslug za »uspešno delo pri izvajanju programa imajo vsekakor Tomažin Davorin, Marinšek Miro in Hazlahijevič Miran. Vsem radioamaterjem želimo še mnogo uspehov. ZADNJA NOVICA 23. aprila tega leta bo v kulturnem domu v Grosupljem razširjena seja občinske konference SZDL in vodstev D PO občine. Ob tej priliki bodo podeljena srebrna priznanja OF, ter priznanja, ki jih podeljujejo Občinska konferenca ZKS, Mestni sindikalni svet, Občinski odbor ZZB NOV in OK ZSMS. I DOPOLNJEN ZAZIDALNI NAČRT Na podlagi pripomb in predlogov občanov je urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana pripravil spremenjen predlog zazidalnega načrta za Spodnjo Slivnico, ki bo v javni razpravi v maju. Maketa (na sliki) bo razstavljena v prostorih skupščine občine. Razprave bodo organizirane v krajevnih skupnostih Spodnja Slivnica in Grosuplje. T m V • 3. APRILA V ŠOLSKEM CENTRU IVANČNA d GORICA — STIČNA OBČINSKI KVIZ TITO—RE- ir VOLUCIJA—MIR v, A Občinski kviz „ Tito — revolucija — miri' ili Tekmovalo je 26 ekip: « 17. ekip v prvi skupini (OŠ) 9. ekip v drugi skupini (OO ZSMS v OZD ri KS, srednjih šolah). n Letošnji kviz Tito — revolucija — niir je bil posvečen Titoverr^v obdobju — 90—letnica rojstva tovariša Tita. ,p Mladi so reševali teste, ki jih je pripravil KOORDINACIJSKI^ ODBOR ZA PRIPRAVO KVIZA in Redakcija revije KEKE«” Beograd. Po opravljenem testiranju so si mladi ogledali delovno organizacij0!) LIVAR Ivančna gorica, komisija pa je pregledala in s točkami ocenil*., teste. V Skupini Osnovnih šol so bili najboljši naslednji: 1 Osnovna šola Stična II 2 Šentvid I. ekipa 3 Šentvid II. ekipa 4 Šentvid III. ekipa 5 Stična L ekipa 71 65 65 53 52 točij točiin :a Sl loči toč!* Najboljši posamezniki: 1 Mojca Steklačič OO ZSMS v OŠ Stični 29 toč! 2 Kisovar Renata OO ZSMS v OŠ Šentvid 27 toč! 3 Irma Mrzelj v OŠ Šentvid in Simon Bregar iz OŠ Stična — enako število točk 26 toč! Karolina Modic iz OŠ Šentvid in Kastelic Brane iz OŠ . 4 Šentvid — enako število točk 23 toč V skupini OO ZSMS v OZD, KS in srednjih šol so najboljši: 1. DO Avtoprevoz s 125 točkami 2. Gimnazija J.H. Stična 4.a z 79 točkami 3. Gimnazija J.J. Stična družboslovna usmeritev s 51 točkami 4. Gimnazija J.J. Stična — Klub OZN s 39 točkami 5. OO ZSMS v KS Ivančna gorica s 33 točkami Najboljši posamezniki: Kuplek Mija — Avtoprevoz — Markovič Alojz — Avtoprevoz Osvald Tone — Avtoprevoz Suhadolnik Roman — Gimnazija J.J. Stična — Zaletelj Darko — Gimnazija J.J. Klub OZN — Na regijskem kvizu, ki bo 17. aprila 1982 v OŠ Toneta Čufarja'! Ljubljani nas bodo zastopali najboljši trije posamezniki iz vsake skir pine. Zaključek kviza s podelitvijo priznanj bo v Šolskem centru Ivanči**! gorica — Stična dne 27. aprila 1982. Istočasno pa bodo osnovne šole iz občine Grosuplje tekmovale' poznavanju zgodovine »Muljavska bitka 1942.« 44 to4 43 toč! 38 toč*1 35,0Si 28 toč*| naša skupnost ja uredniški odbor. Glavni urei tisk: Dnevnik-IBM, tisk: Tiska: iv in fotografij ne vračamo. I Vin B ed prc