Št. 43. V Gorici, dne 12. aprila 1900. ' h ¦¦¦*¦ - ečaj XXX. Izhaja trikrat na teden - Šestih Izdaujih, in sicer, vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje lz-dašje opoldne, večerno Izdan je pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s , Kažipotom" °» novem letu vred po p o« t i prejemanj ali v Gorici na dom pošiljana: Vso leto.......13 K 2(Wi, ali gid. 6-00 pni leta......— .*.. ^..JT „ ,., 3-SO _ čftrtlela........3 ,--40;. ,.", 1'70 I W«ičnb številke stanejo 10 vin. • Naročnino sprejema upravništvo' v Gosposki ulici štv. 0 v Gorici v «Gorifiki Tiskarni* A. GabrSček vsak i;m od 8. ure zjutraj do (i. zvečer: ob nedeljah pa od 3. do 12. ure. >'si naročilu brez doposlune naročnina se ne oziramo. „PRIMOKEC"iAaja'neo«Wsno^d «So5o» vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in cfrimorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Časerma in Pipan v ulici Poste della Fabbra. SOČA [Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja t Gosposki nlioi it 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan o& 8. do 12. dopoludne ter od 2. do S. popoldne: ob nedeljah in praznikih od 9-'--do 12. dop, Upravništvo se. nahaja v Gosposki ulici št 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge ieči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo )a upravništvo. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 5-krat 7 kr., 3-krat C kr. vsaka vrsta. Večkrat po .pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, »Goriška TIskarna« A. Oabršček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* le »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsednih. 6 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — (klsui v «Slov. knjižnici« so računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Tiskarnat A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Nazaj, namesto naprej..... V Gorici, dne II. aprila 1900. Teh par sej, ki jih je imel deželni zbor goriški doslej, nam je pokazalo, da absolutni gospodarji položaja v naši deželi so Italijani, pokazalo nam je pa tudi, da ne sinemo misliti na boljšo bodočnost glede* na ravnopravnost in glede* na doseženje tega, kar Želimo, ker na slovenski strani v deželni zbornici, izvzemši parnaših poslancev, prenašajo radovoljno poniževanje na poniževanje -•¦¦ - in po pravici se bojimo, da se obrne §o na slabše. Dr. Pajer v dež. zbornici ne pozna slovenskega jezika, on govori le italijanski, samo, kadar pride kak slovesen hip, n. pr, ob otvoritvi, ob zaključku dež. zbora ali ob kaki drugi taki priliki spregovori kako slovensko besedo, ali So tam bi bil vesel, ako bi mu obC'itala v grlu, da bi jo le no bilo potreba, izgovoriti javno. Kar so dotieo gospodarskih rcftij, ptič dobiva dežela isto, kar jej je tikalo že zdavnaj in kar bi se bilo dalo morda doseči tudi zunaj dež. zbora, ako bi bili prizadeti «voclitelji» za to, ali dobiva vse to le po volji in Želji Italijanov, ki inise nikdar no pozabijo, ki vedo, kako se razdele* razne podpore med Furlano in med Slovence, ki vedo pritakniti vsaki opravičeni zahtevi Slovencev svoj dobiček, kakor se je to pokazalo pri dovoljenju posojila 1OO.OG0 gld. za vipavsko železnico s parnim tramvajem iz Gorice do Ogleja. V zadnjih letih pač se je govorilo o zavedat Goriški, neka nova smer je bila zavladala med našim ljudstvom, smer, kateri je imel slediti najhujši ali povsem opravičeni odpor proti italijanski prevladi toda kaj se je zgodilo 'i Tista smer na naši strani proti italijanski premoči med našim ljudstvom še živi, živi in se vedno bolj utrjuje, dobiva vedno vidnejše oblike in tudi prodre na dan z vso silo — ali zavrgla jo je večina naše deželnozborske dese-torice ! Ta večina v tej deseterici je kapituloval a pred Italijani, njej na čelu dr. Gregorčič, dopustila je, da stopa deželni glavar Slovencem na tilnik, da ga pritisne zdaj manj zdaj bolj, kakor mu kaže, da on < Vsolutno gospodari v deželni hiši ter reže kruh, za Furlane boljše kose iz novega peciva, Slovencem pa meče raz mogočno predsedniško mizo stare skorje..... Po treh izgubljenih letih smo dosegli torej to, da je dr. Gregorčič s svojimi pristaši kapituloval pred Italijani in vlado, da dopušča — z vednim nasmehom na okroglih licih — da deželni glavar tepta naš jezik v deželni zbornici ter gospodari, kakor sam hoče, da se * voditelj» Slovencev, dr. Gregorčič, smuka okoli njega, kakor priliznjeni poslovodja okoli svojega ostrega šefa — s kratka: kapituloval je brezpogojno ter se udal na milost in nemilost Italijanom! Kdor ni slep, je to videl v teh par sejah, da ni slep dr. Gregorčič, da v 4, kako nečuveno se žali na vse stilni slovenski narod v naši deželni zbefhiiei, o tem menda ru dvoma, ali da še' je udal Italijanom na tak način, da 'nas je prodal, tega pač bi ne bil nikdar pričakoval nihče! In vendar je tako..... Cesto jo povdarjala «Goriea», da dr. Gregorčič je »ljubljenec naroda?, kateri se je zaljubil že v njegovo lepo postavo — ali ta »ljubljenec naroda» se obnaša v deželni zbornici tako, kakor kaki laški priganjac, ki išče pri svojem poslu tudi le svojih osebnih koristij. — Stranka dr. Gregorčiča se misli menda okoristiti v svrho svoje utrdbe med ljudstvom tekočega zasedanja deželnega zbora, hoče mu pokazati: glej! vse to smo ti pridobili, take podpore, na ,to stran bo bolje, na ono itd., ne pomisli pa, da našo ljudstvo, in med njim zlasti razumnejši, veljavni možje, dobro vo\ da abstinenca dr. Gregorčič-Ooroninijeva ima za posledico kapitulacijo dr. Gregorčiča s pristaši v prilog Pajerjevi samovladi, razumniki v naši deželi dobro vedo, kako dobiva slovenska stran le stare že zdavnaj jej pripadajoče reči samo proti koncesijam na italijanski strani (tramvaj, najemninski krajcar, in kdo ve, kaj So pride), zato pa bodo tudi znali prav oceniti delovanje večino deželnozborske deselorico! Postopanje stranke dr. Gregorčiča v dež. zboru nas je vrglo nazaj, in namesto da bi šli naprej, da bi napredovali ter kaj dosegli, Jcar se more res imenovati v speli, gremo nazaj, nazaj v italijansko sužnjost pod krutim gospodarstvom dr. Pajer j a, ki se čuti nasproti Slovencem v vprašanju glede na ravnopravnost le kot 4\ grande ufficiale della corona d'Italia», ki pa je, žal, deželni glavar v a v s t r i j s k i pokrajini! Ali sme vse to še dalje trajati ? Ali bo naše ljudstvo mirno gledalo, kako teptajo njegove pravice v deželnem ¦ zboru Italijani v družbi — z večino slovenskih poslancev V Ali bo to trpelo naše ljudstvo V Mi mislimo, da no, marveč pričakujemo,da povo o prvi priliki jasno in glasno, da taki možje, ki prodajajo Slovence, ki se brezpogojno klanjajo laškemu m a liku v deželni hiši, ne tičejo več tje kot poslanci slovenskega naroda na Goriškem, kateri pričakuje iz deželnega zbora vsega tega, kar mu gre po zakonih in drugih ustavnih določbah kot državljanu, j e d n a k o-p ravne mu z Italijani in drugimi narodi. V sedanjem položaju pa gremo nazaj, namesto naprej, in, žal, tisočkrat žal, danes smo v gotovih ozirih še vedno tam, kjer smo bili I. 1892. Takrat je pisala *Soča» giede na goriški deželni zbor besede, ki spadajo baš na sedanje naše razmere; t Če taki odnošaji niso Žalostni in sramotni za slovenski narod na Goriškem, če se radi njih ne Čutimo do skrajnosti užaljene v svojih^ narodnih čutstvih, če se jim ne upremo z največjo odločnostjo, potem res ne vemo, kaj je narodna zavest in kaj zahteva od nas naša narodna časi, naš ugled, naša korist. Narod, ki bi mirno gledal taka in enaka žaljenja in sramoten j a od strani svojih drugonarodnih sosedov, katerih je poleg tega še za polovico manj v deželi, ni vreden, da ga kdo spoštuje; «kdor samega sebe no časti, Časti vreden ni*, pravi naša prislovica. In ako bomo goriški Slovenci še nadalje trpeli take nezdrave in sramotilno odnošaje v deželni hiši, potom res no .zaslužimo, da bi nas spoštovali naši sosedje, katerim delamo prostovoljno tlako, potem bodo imeli skoro pray, ako nas bodo So nadalje piovali s svojim «sužnjem*. — Proč torej z mlačnostjo, kajti <Š8avi» n© maramo biti nikomur, toliko manj peščici prenapetih laških sosedov®. Kodaj se to zgodi ? — Kedar izgine Italijanom kitajsko udani dr. Gregorčič s svojimi pristaBi iz deželnega zbora.,.. Bohinjska železnica. (Konec). S postaje v Štanjelu dalje sledi črta v južnozapadni smeri okrajni cesti čez doline po kraških tleh, preteče dolgoraztozno dolinsko ožino po 4-00 m dolgem viaduktu ter dospe pri km 27. 7 po daljavi 284 m. Pri km 39.9 stopi črta v 1090 m dolgi tunel ter pride na dan severozapadno od Trstenika pri km 41., gre po 83 m dolgem viaduktu, se obrne vshodno proti Piščancem ter mora skozi dva tunela, ki bosta dolga jedeh 390 in drugi 110 m. Potem gre pri km 42.9/43.1 čez jarek, ki se dviga od Rojana proti Kontovelju. po viaduktu, dolgem 180 m. Gorovje Kolonja med km 43. in 44. je mogoče obvoziti v krogu z minimalnim radijem 250 m ter gre potem med km 49.8 in 45.0 po 180 m dolgem viaduktu čez tamkajšnji nizki teren. Črta ostane od tu ob prosti strani i med obema deloma nove občinske ceste ter križa pri km 45,5/c kakih 300 m od tam, kjer se obrne, dolnji tok te državne ceste. Pri km 46.4/D dospe na . prometno 146 m visoko izogibališče, gre v dalnjem razvitku po 1120 m dolgem tunelu skozi gorovje, ki loči jarka Torrente Farne in Torrente delle selle Fontane, ter teče dalje, ko izstopi iz tunela, ob levi zadnje imenovanega jarka. Pri km 50. :,/0 pa je zopet potreba, napraviti viadukt, dolg 56 m, in pa tunel, dolg 348 ni. Pri km 51.380 doseže črto državne železnice Trsl-Herpelje ter teče vsporedno s to kot drugi lir do kolodvora Trs t-S v. Andrej. Da se pa to slednje zgodi, bo potrebno, da predrugačijo tir, koder imata teči vsporedno, na že obstoječi črti glede na smer, po kateri gre nova projektevana črln, kakdr tudi bo treba kolodvor prezidati in razširiti. Dopisi. H kožbanske občino, dne G. aprila 1900. Ni čuda, da ne poznajo kožbansko občine, saj so hribi okoli in okoli, kakor trdnjava. Edina dolina pelje iz Kožbane, po katerej leče KožbanSček. Ta dolina je tako ozka, da še voda se težko vali nizdolu, in po tej grapi spravljajo ljudje svoje pridelke ter po zimi in poleti brodijo vodo. Tudi Turek je bil menda prišel po tej soteski, pa se mu je slabo godilo, Kožbana pit jo se vedno taka do današnjega dne ter nima le ceste, dasi živi tu okoli 600 ljudij, Tudi tu je kos župahije ter imamo že mnogoletnega župana, a ravno za cesto ia poleg njega nikdo ne briga, tudi on skaka rajši po vodi, dasi je brilko skušal lani, ko se mu je tako ponesrečil 19 talni sin. Samo takrat so veseli Kožbanei, ko pride škof; takrat odvalijo kamenje s ceste. Če potrebuje kdo zdravtoiko, mora globoko v žep seči, Ljudje, in Živina trpč. V tej občini so sami trdi kmetje. Po svetu no gredo, v šolo ne marajo, zato si tudi pomagati ne znajo. Vendar se da kožbanska občina prav lepo odpreti. Vasi so tako uvrščene, da bi cesta vezala 6 vasij. Cesta naj bi se napravila po solnčni strani po sredi občine ter bi prišla na Vrhovlje, kjer bi se združila z ono, ki vodi v Plave, kjer bode menda železniška postaja. K temu morajo pa nam pomagati bolj razumni možje. Oni gospod, ki je narisal ta načrt cesle iz Kožbane na Vrhovlje, zdmživši z ono v Plave, ona zlata oseba je pr. g. dr. Tu m a. No vem, ali je Bog govoril ž njim, ali je v sanjah slišal kožbaasko vpitje! Bog mu tisočero povrni. Kožbana ga ne pozabi. Da bi se to le uresničilo! 55 Bovškega. (Prevarane nadere v š č i n a). (Konec). — O cesti v Trento ne govorim ; nisem tehnik. Kritiko naj si vsakdo napravi sam, ko se bo — vozil po njej. Cesta je bila sicer potrebna, da bodo Tren-tarji izvažali svoje industrijelne pridelke, to je: lesene žlice in roglje. Do sedaj je prinašal vse te industrijelrce izdelke enkrat v letu v žaklju na hrbtu 80 letni Rožen v Trenti in jih je zamenjaval v dolini za sirk. Uvažali pa bodo gotovo surov materijal za tako industrijo. Polja ni v Trenti nič, in še to, kar je, so bili vzeli za cesto. Ko je pred dvemi ali tremi leti komisija odmerila, prer cenila in kupila za ceste potrebna zemljišča, so ljudje mislili, da dobijo kmalu denar, večina je zadolžena, in mislili so s prijetim denarjem dolgove odplačali, drugi so pa nakupili potrebnega živeža, in se tako zadolžili. , Omenjam, da ima ta cesta ime »ffothstands-baute". Mislile, da je vluvia pohitela izkazati človekoljubju primerno čast? Kaj še, še danes je dolžna. Ljudstvo pa mora plačevati od svojega dolga obresti, ker je dalo zemljišča vladi „na puf". Ljudstvo je zelo nevedno; zato tudi nezaupno, in začelo je skoro dvomiti, da dobi denar. Tolaži se s tem, da povzdigne nova cesta prihajanje turistov: Seveda; ti dohodki so neizdatni. Lansko leto je prenočilo osem hri-bolazcev v Baumbach-ovi koči. Cesta bi bila.¦• le tedaj pomembna, in promet bi se' zelo; povzdignil," pomagano bi bilo Soči" in Trenti, ako se podaljša cesta čez Kranjski vrh' v Kranjsko goro. Cel bovški okraj bi imel že- '¦¦ leznišfco postajo Kranjsko gorii, mesto Trbiža. Ne bilo bi strmega Predela in ž njim zvezanih neprijetnostij in nevarnostij. Log je na isti stopnji kakor sta Soča in Trenta. Je pa na državni cesti. Ako bi pa On, kateri vidi vse beraštvo, se ne ozrl vCasi na nje in pošiljal jim blaženega snega, huda bi jim bila, zemljišč ni, paša je prepovedana, dohodka od nikoder! Ravno to je pri vseh ostalih občinah bovškega okraja, in da je Bovec na najslabšem, ker nima razun vode in malo krompirja prav niC, in ker je vlada onemogočila skoraj vso pašo. Vse to sili, da se mora naše ljudstvo izseljevati, ker nima doma zadostnega pridelka in zaslužka, katerega bi nam pa ne manjkalo, ako bi se vlada količkaj ganila. Največje isseljevanje je v vestMske premo-gokope, in lahko rečemo, da je danes dobra tretjina našega ljudstva v Veslfalu. Oglejmo si posledice tega izseljevanja: Vsi moški, kateri tam delajo, se vrnejo po petih ali desetih letih domov. 99 od sto takih delavcev ni za nobeno rabo več. Veliki kapital jih je izmozgal do zadnje kaplje. Vrnejo se domov z večine tuberkulozni. Oni, koji niso, so zgubili na drug pačin svoje zdrave ude. Ta si i* zlomi! nogo, drugi roko, drugi zopet pride s polomujenimi prsi (komur je odlomilo glavo, ne pride domov, tega kar tam obdržijo), komur je sušica prizanesla, nosi pa v delavski knjigi znak svoje telesne nesposobnosti za vsako delo. Ta ima- zapisano ,Krupel4, drugi »Halb-Krupel", zopet drugi »Dreiviertel Krupel". Kdor ima doma malo premoženjce, se oženi, da mu kdo varuje hišo in posest; zahaja vsako leto ali vsako drugo za nekaj tednov domov; tekom let se pomuoži družina, domača zemlja je seve pri takem gospodarstvu zanemarjena, gospodar odsoten, žena redno v postelji in z vzgojo otrok zadržana, ni mogla zemlje oskrbovali. Mož pošilja prislužene marke pridno domov; a porabijo se seveda v družini, ker so odpadli vsi drugi dohodki. Ko se je pa mož že zadosti nabral tuberkelnovih bakcilov, pri-kašlja .domov. Ako je v teh kratkih letih kaj prihranil, požre te žulje bolezen. Spremenil je zrak, podnebje, katero ni ravno ugodno za štaba prša. S 35 ali 40 letom umrje. Zapusti vdovo s petorico otrok. Najstarejši ima 8 do 10 let. Družini je odtegnena vsa podpora. Z jokom in gladom preredi mati paj-starejega do 14. leta, potem ga pošlje v ra-beljski rudokop. Tam je prva vežba za žga-njepitje. Ko je deček to šolo po par letih dokončal, gre v Vestfalsko, in se vrne nazaj, kakor omenjeno. Polovica hiš je danes na Bovškem praznih. V Čezsoči so šteli o Božiču samo 5 mož dema ; vse drugo je zunaj s trebuhom za kruhom. Če gre tako naprej, v 100 letih ne šteje cel bovški okraj več 5 mož. Kaj bo iz tega ljudstva, katero vlada sama preganja. In vendar jej je naloga, skrbeti za zdrav, krepek naraščaj ! Hoče nas Slovence vlada morebiti tem potom spraviti s površja ? Prosili, molili, gladili smo vlado, naj pomore! Nič! O našem fanatičnem patrijotizmu se je govorilo v najviših krogih, ali ta patrijotični »šimel* se postara, ne bomo ga dalje več jahali, postane kljuse in vržemo ga v Kluže. Kako velikanske potrebe so preložitev ceste iz Bovca do novega mosta, iz Loga do Predela, ali za te se ne brigajo. So snega nam ne spravijo z ceste, in, vidite, da je sedaj začetkom aprila, Predel kakor vedno celo zimo zopet že 8 dni zaprt. Odprl bi se lahko v dveh dneh. Brzojavno smo prosili na vse strani pomoči ali še zganejo se ne. Lastnega živeža nimamo; pripeljati se mora vse čez Trbiž. Pa kako, ko je s snegom žameten! — Velika potreba je vrejevanje Soče. Koliko vodne sile gre v nič, ne da bi jo izkoriščali. Vse to dobro urejevanje bi nam dalo .toliko dela in zaslužka doma, da nam bi ne bilo treba po svetu hoditi. Vendar vlada nam je vse vzela, vse upanje in zraven še vse po-* goje za naše življenje, za naš obstanek. Ali se sme ljudstvu zameriti, ako vzdigne glas, ali ga ne sili vlada, da obrne hrbet njej in svoji domovini ? ! Domače in razne novice. Smrtna kosa. — Včeraj zvečer je umrl po dolgem bolehanju preč. g.. Josip Poljšak, župnik v Prvačini. Rojen je bil 11. okt. 1850. v Snarijah pri Ajdovščini, posvečen je bil v mašnika dne 29. avgusta 1875. Naj počiva v miru l V obrambo osebnega poštenja. — .Gorica« pada čedalje niže in sega v boju proti meni po sredstvih, kakoršna se pri nas še niso rabila.... Postavila si je nalogo: Ga-brščeka treba ugonobiti, uničiti njegovo obrt, uničiti .Sočo*, ker potem bi se desetletja ne našel več človek, ki bi mogel in si upal ustvariti tiskarno in list proti klerikalni strahovladi. Ne računajo slabo! Ako bi uničili že cvetoče podjetje, ako bi uničili mene, ki se ve/uter znam braniti, kdo bi se potem upal, na novo upreti se strašnemu terorizmu, ki sega po vseh dopuščenih in nedo-puščenih-sredstvih, da le dosega skrajno nemoralne namene?! Vsi drugi somišljeniki »narodno - napredne stranke* se jim ne zde toliko nevarni kolikor jaz, ker vsi bi imeli v mojem padcu naravnost grozen vzgled, kako nevaren je boj z ,Goričanskimi" teroristi. — Ako padem jaz, vedb dobro, da so s tem potlačili tudi dr. Turno, ki bi se dalje ne mogel več tako braniti — in pričela bi zlata doba »Goričansko* - klerikalnega paševanja. —- Zato ves oni ostudni boj proti menit Zat6 vsi naskoki na moje poštenje, ker vedo, da so mi vzeli vse, ako so mi vzeli pošteno ime. — Doslej so nagromadil: v svojih listih toliko lazij in obrekovanj, katera sem zavrnil, da se vsakomur že davno gabi tako čtivo, meni pa — taka polemika. Zato je kar komično Citati.v zadnji »Gorici* zatrjevanje, da »ne bodo več molčali* in da je »njihove potrpežljivosti konec*. Že nad 9 mesecev polnijo predale raznih listov z neštetimi obrekovanji, katera pogrevajo v vseh možnih varijantah, a v torek so se po-vspeli do izjave.... »da ne bodo več molčali*.... Kaj neki še?! Le naprej, da ne zamudite kake ugodne prilike!! V predzadnji številki so nic obdolžili kar poneverjenja,.. Hotel sem, da bi se to najosludniše vseh dosedanjih obrekovanj čim prej in brez hrupa popravilo... Najivnež sem imel še vedno v dr, Gregorčiča toliko vere, da v svojem listu ne bo trpel vsaj take vrste kriv«c, ki jih dela siaer polit, nasprotniku, ker po njih silno trpi ugled vsega du-hovskega stanu in kar je 7 njim v zvezi, j zato sem ga pozval, naj se o resnici pouči, ker v posojilnici m u j e v s a r e s n i e a na razpolago, namignivši mu, naj me no tira do obupne skrajnosti, ko bi se v svoji razburjenosti lahko spozabil na svojo rodr bino ter si zadoščenja poiskal sam.... Mož se v obrambo mojega osebnega poštenja, tako zlobno žaljenega v njegovem listu, ni niti zganil, pač pa se je mojih groženj .ustrašil" in mi naprtil na vrat državnega pravdnika.... V „Gorici* od torka pa se je napad na moje poštenje še ponovil z zatrjevanjem, da je vse res, kar so pisali, a da me resnica v oči kolje, kakor mi lesnica ni nikdar ljuba, če priča proti meni. In dalje se norčujejo z mojo zavrnitvijo, da je njihova pisarija Je podlo obrekovanje in nesramna laž*, češ, da bi moral jaz svojo nedolžnost šele dokazati. Na tako neverjetno drzno obrekovanje mi torej res ne ostane drugačna pot nego da svojo trditev o »podlem obrekovanja* tudi neoporečno dokažem. To pa se ne more zgoditi drugače nego tako, da dam obreko-valcem priliko, naj oni svoje obrekovanje dokažejo. Svet naj torej izve polno resnico. Edino po tej poti pride resnica na dan, da bo svet strmel, kako skrajno podlih sredstev se poslužuje »Goričanska" klika v boju proti poliliškim nasprotnikom in kako kosmata je »katoliška vest* tistih ljudij, ki so vzeli v zaščito vero in cerkev proti nam »liberalcem*. — Upam pa, da mi hrabri »Goričan-ski* vitezi ne bodo ponujali le odgovornega urednika, bivšega stavca v moji tiskarni, da se ne bodo tudi zdaj kakor doslej nedostojno skrivali za njegov hrbet, marveč da se sami oglasč in nastopijo proti meni z oči v oči. — Dotlej pa naj slovenska javnost hladnokrvno pričakuje pojasnila, kaker nestrpno pričakujem jaz zadoščenja za tako zlobno žaljeno poštenje. •- A. Gabršček. Prodani Sh-renči. - »Gorica* je napisala kar cel članek proti dopisu v »Soči", v katerem je bilo govora o prodanih Slovencih, ker je deželni zbor sprejel predlog, da se izobči ločniška občina iz polit, in sodn. okraja goriškega ter se priklopi Gradišču ob Soči. »Gorica« se postavlja v tem članku prav »po klavžarsko* na stališče Italijanov ter s tega presoja izločitev. Prav malomarno pravi, da: »ločniška slovenska šola mora po zakonu ostati, dokler jo obiskuje zadostno število otrok*. To je baš tisto, kar nas navdaja s skrbjo. Znana j« italijanska gonja proti tej slovenski šoli, znano, kako so že lani prignali lepo število otrok v italijansko šolo, ki bi drugače hodili v slovensko, in najbrže prav nič se ne motimo, če rečemo, da čez par lel v Ločniku ne bo več slovenske šole, ker po zakona ne bo več zadostnega števila otrok. Skoro smo prepričani, da v tem kratkem času prisilijo z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, s pretnjami itd. toliko slovenskih otrok, da ne bo več slovenske šole v Ločniku. In s tem bo podrt zopet eden obmejnih stebrov l Da Italijani dosežejo to lože in hitreje pod gradiščanskim okrajem kakor pod goriškim, se menda sme zatrditi. Dostavljamo še, da tudi v Gorici je bila slov. šola postavno ustanovljena pred 5 leti, pa je še danes nimamo. Tako propada pod »voditeljem* dr. Gregorčičem slovenstvo ob meji, in ko smo čitali v njegovem listu članek o tem, smo mislili, da stoji pred nami .11 Friuli Orien-tale* v slovenski izdaji. No, čudno bi ne bilo po tem velikem prijateljstvu, ki je zavladalo med dr. Pajerjeni in dr. Gregorčičem. Tramway Iz ©orlce t Oglej. — S tem tram\vayem smo s«? bavili v zadnjiKdveh številkah ter povedali, na kako lep način so si znali pripraviti Italijani za ta tramwayf o katerem se ne ve sploh, kedaj ter ali bo sploh tekel, glavnico ž« naprej, to glavnico bodo obrestovali, da bo naraščala, dežela bo pa upniku plačevala obresti. — »Gorica* pravi, da zavijamo in slepimo, kakor je njena navada. Na to rečemo te-le besede: Res je bilo dovoljeno I. 1892. hkratu za vipavsko železnico in furlansko tudi 50.000 gld. za tramwi*y iz Gorice v Oglej, tako, da je bilo dovoljeno za Slovence in Italijane jednako po 100.000 gld., ker če ni iednako, sploh nič ne do vole. V predlogu I. 1892. imenujejo Italijani sami ta tramw<*y »morebitni*, kar kaže, da sami niso smatrali tačas rasnim tega predloga, h tistaga sklepa 1.1892. se je realizovala samo točka o furlanski železnici, katera že teče, ker jo Italijani potrebujejo, točka o tram\vayu je izostali«, ker ga ne potrebujejo in ker se sploh niso ogrevali zanj, istotako pa je izostala tudi točka o vipavski železnici. Italijani so računili na to, da se bo dala ta reč še imenitno porabiti, in .res se je to zgodilo v soboto, kjer se je v drugič dovolilo že dovoljeno posojilo za vipavsko železnico in se je temu priklopila še italijanska zahteva, dobiti takoj še 50.000 gld. za lramwuy, o katerem še ni ne duha ne sluha, za kateri pa si preskrbe hitro denar. Prepričani smo, da to store hitro, in imeli bodo glavnico 50.000 gld., katero morda s časom obrnejo za kako drugo reč, ako jim »morebitni" tramway ne bo ugajal. Vprašanje pa je, če dr. Pajer ne dobi zopet kakega izgovora glede na posojilo za vipavsko železnico, ker nova projektovana bohinjska veže lep del vipavske doline in bi se utegnilo zgoditi, da se načrt vipavske železnice spremeni, celo opusti, ter se zadovole do Ajdovščine morda le s kako stransko zvezno črto V l Ali ne pridemo do teh mislij, če študiramo načrt bohinjske železnice ? — Vipavcem bi morala vlada prav za prav vrniti onih 50.000 gld., katere so vložili, kajti radi državne železnice se vse zavlačuje in se je proga tudi spremenila. To smo imeli pred očmi, ko smo se upirali temu, da se dovoli takoj posojilo 50.000 gld.za »morebitni* tramway, ker bojimo se, da od tistega predloga iz 1. 1892. bosta realizovani le obe dve točki Italijanov, odpade pa do cela naša za vipavsko železnico. Italijani so zviti lisjaki, Slovenci pa pohlevni kratkovidnež;. »Šolski Dom* in grof A. Cnronini. — »Gorica* je odgovorila, da je vodstvo »Š. D." samo že zdaj vrnilo grofu onih 9000 gld., ki so bili posojeni po 4V2%» to paza-tegadal, ker — čujmo! — »je napravilo posebno finančno operacijo pod jako ugodnimi pogoji*. — Mi smo jako radovedni na te »ugodne pogoje«, ki bi bili ugodnejši nego posojilo 47» in prihranivši nove stroške za izknjižbo in vknjižbo. Radovedni smo dalje, ali so ti »ugodnejši pogoji* v korist Š. D." ali — »Goričanske* klike, ki zlorablja »Šol. Dom" na vsej črti za svoje strankarske spletkarije. — To se že pokaže, in takrat se povrnemo na to vprašanje. Gonja proti »Soči* in »Primorcu" — se nadaljuje. V cerkvi, v spovednici, v privatnem razgovoru, sploh povsodi, kjer se ponudi prilika, se ogrevajo gg. nunci, da branijo ljudem citati »Sočo* in »Primorca". — Štahjelski kurat je videl pred nekaj dnevi, kako čita neki mlad mož »Primorca*. Hitro je šel k njemu, mu vzel list iz rok, rekoč, naj ne bere ^Primorca", marveč naj se naroči na »Primorski list*. Ta pa zanj ne mara, Jn baš tako ne druga mladina. Sta-njelski kurat se je bil pohvalil v »Gorici* v nekem dopisu, da njega vsi verno poslušajo itd., ali naj posluša rajši on sam glas ljudstva, potem pa naj govori. Ljudje v Štanjelu in drugodi pravijo: Duhovniki so za to tukaj, da propovedujejo božjo besedo in krščanski nauk, ne pa za to, da politikujejo v cerkvi, hujskajo ljudstvo ter delajo med njim prepir. In ljudstvo ima prav! •— Slično je po drugih krajih. Drugodi — znani so nam slučaji po Vipavskem — pitajo naše ljudi z »brezverci*, posebno tam, koder se pehajo za pooblastili. V teh slučajih se njihovi pokorni sluge ali pa tudi sami poslužujejo vseh sredstev, da le dob6 svoj namen, na primer tako: župnik ali kurat pošlje svojega moža v hišo, kadar ni doma gospodarja, da lože prisili gospodinjo do tega, da podpiše »karto*, ker sluti, da gospodar bi tega no storil. Ko se vrne gospodar, izve v svojo jozo, kaj so je zgodijo, kako so ulovili klerikalci njegov podpis. —¦ Toda to je vse v redu, to je vso dovoljeno, in Če »Soča* ali »Primorec" kaj takega omenita, pa jih preklinjajo z lečo ter gonijo naše ljudi v pekel I GhibrScek slovenski žld — GabrŠdek bankerot. — Šo ni dolgo temu, ko je »Gorica* zmerjala Gabr. s slovenskim zidom, kije obogatel z žulji slov. ljudstva; udrihala je po njem, kako je znal »zlorabljati tiskarsko obrt", da si je napolnil žepe itd. itd. Nekateri Slovenci so verjeli in so Gabr. reš zavidali, kar jih je odvračalo od tega nikoli sitega »slovanskega zida*. Ta*u je pisala »Gor.* takrat, ko je menila, da mu more tako škodovati in delati ob enem reklamo za svojo tiskarne. Ztl.tj pa je ,,Gorica* nakrat drugega prepričanja. Ni ga sicer menjala, kakor kdo svojo srajco, toda ona izrt-ka svojo sodbo od slučaja do slučaja, kakor potreba nanose. Zdaj, ko so napeli boj obema denarnima zavodoma, so prišli nakrat do krilatega zatrjevanja, da bi oba zavoda trpela na kreditu* ako ostane on še poleg, ker je v obeh zavodih — dolžan. Ta »slovenski Žid" torej vendarle ni tak magnat, kakor so besednjačiii še pred par meseci, marveč revež je, dolžan v obeh denarnih zavodih. Boriti se mu je torej za obstanek, kakor velika večina našiti trgovcev in obrtnikov, dočim se dobro godi semeniškim jazsajačem in celi »Goričanski* kliki. — Gabrščeku so napovedali boj na življenje in smrt m že danes ga smatrajo za bankerot, k'er mu odrekajo kredit do 900gld. Ta »slovenski žtd" z vsemi podjetji torej ni več • vreden — 900 gld. in 'denaVna zavoda naj trpita na ugledu, ker mu toliko zaupata nad pokritje v vrednotah. — V boljše pojasnilo naj povemo, da ima Gabr. pri trgovski zadrugi le do 3000 gld. odprtega kredita za tekoče potrebe, a v pokritje je nad 2000 gld. gotovine, ki se množi od meseca do meseca i>; preseže v 2V, letih ves odprti kredit 3000 gld. Varnejšega odprtega kredita pač noben denaren zavod ne more zahtevati od obrtnika. Pri posojilnici pa varščina presega posojilo. — Vkljub vsemu temu »Gorica* teh posojil ne smatra dovolj zavarovana, tako nizko ceni vrednost ,slov. zida, ki je zbo^ gatel z žulji naroda*. — Slovenska javnost I naj sodi: aii je kdaj kak slovenski časopis toli nizko padel, da je na tako nečuvene načine spravljal toli delikatne razmere v javnost, ko jih vendar nikdo ne mara videti obešene na velikem zvonu? Palent na tako izjemo si lahko vzameta semeniska brai in sestra »Gorica* in »Prira. List*. O tem, ali smejo odborniki trgovske zadruge biti deležni dobrot tega zavoda, opozarjamo na današnjo izjavo ravnateljstva. — Pri posojilnici je pa v pravilih z a b r an j e n o, da sme član ravnateljstva biti dolžnik a!i porok. Ni pa zabranjeno članu nadzorstva, ker posojila dovoljuje le ravnateljstvo, ki ga tudi njemu isto tako lahko odkloni ali dovoli, kakor vsakemu drugemu članu. Ker pa »Gorica* že jaha na tem, kaj je pravilno ali ne, naj bi grajala svojega najzagrizeuejšega pristaša v ravnateljstvu, ki je že več let porok svoji ženi skoro za 6000 gld. na menico brez */» % urad-nine. Ako se je kdaj trpela taka nepravilnost, se je trpela tu.... in to naj bi bila „Gorica" ožigosala, ne pa uborno posojilo članu nad-•/.orništva 900 gld., ki je docela pokrito z vrednotami, katere,hrani posojilnica v s v (v j i b 1 a g a j n i da je vsaka Skoda izključena, če tudi spravi »Goričanska* banda Gabrščeka v bankerot. — To naš^odgovor! Škandal za goriške Slovence, da treba o takih rečeh pisati v Časopisih! Ali nimamo drugega gradiva?! V Sočo je skočil predvčerajšnjim nekdo pri .RoCinju.' Poslej ga*še" niso -dobili* Ko.iz— vemo podrobneje, sporočimo. Velikonočne razglednice ! — Opozarjamo na oglas g. Antona* J e r e t i C a, knjigarja v Gorici, v katerem priporoča svojo bogato zalogo kraspih^razjglednic. Več pove oglas. »Bralno in pevsko društvo" v Š narijah bo imelo na belo nedeljo ob 3. pop. ustanovni obCni zbor v prostorih stare Šole. Dnevni red "po pravilih. Ude sprejema že zdaj osnovalni odbor. K obilni udeležbi vabi — osnovalni odbor. »Čitalnica" na Pečinah bode imela dne 16. aprila t. 1. ob 3. urj popoldne a prostorih g. Andreja Klemenčiča svoj ustanovni obCni zbor. Dnevni red: Volitev odbora in treh preglednikov računov ter drugi runi dogovori. K obilni udeležbi vabi — začasni odbor. Veteranska godba t Nabrežlnl priredi pod osebnim vodstvom gosp. F. Majcena v nedeljo dne 15. aprila ob 1. popoludne v „Restavraciji* na postaji Nabrežina koncert s sledečim vsporedom: 1. Zaje. Zbor iz opere »Zrinski*. 2. Majcen. Valček »Vida*. 3. Zeller. Romanca iz operete »Der Vogel-handler*. 4. Majcen.' Fantazija »Dragottnka zgodaj vstala", 5. Genond. Potpouri iz opere »Fausl*. 6. Majcen. Koračnica »Zvesto za Habsburg*. 7, Maseagni. Intermezzo iz opere »Cavalleria Rustieana*. 8. Majcen. Vel. venec narodnih pesmi »Slovenec sem". 9. Gleisnor. Mnzurka .Zvončki velikega travna*. 10. Majcen. Duet Odmev ljubezni (krilorog in bas-krilorog). 11. Berger. Polka humoristična »Semenj*. 12. Majcen. Getvorka »Girn-bum*. (S koračnico »Zvesto za Habsburg" je bil pred kratkim njen skadatelj g. Majcen odlikovan od Nj. Veličanstva cesarja). Vstopnina prosta. Prijatelji glaabo — dobro dosli I Odbor. Mlekarskim zadrugam. — »Goriška Tiskarna" A. G a b r š C e k je založila vse tiskovine z« knjigovodstvo mlekarskih zadrug z novimi pravili. Te tiskovine se polagoma dostiskujejo ter bodo v 8 dneh gotove, da bo mogoče poslreči vsaki z .-»drugi. NaroČila prevzema tiskarna že zdaj. — Na željo pošiljamo pravila in doliskane obrazce na ogled! Odlikovani fotografski afcelije" g. Ant. .lerklČ-n v Gorici, Gosposka ulica št. ' 7, posije v tekočem poletju v vse večje kraje \ na Goriškem fotografovat svojega zastopnika, [¦ do katerega se srne p. t. občinstvo z vsem zaupanjem obračati. Slike se bodo izdelovale v Gorici, za kojih izvršitev jamči Ant. Jerkič, fotograf. Vabilo. ~ V smislu § 7. dr. zakona bo 19. t. m. ob 11. predp. v prostorih »Slovenske Čitalnice* ustanovni zbor društva slovanskih veleposestnikov. — Dnevni red: 1. volitev odbora, t. j. predsednika, 0 odbornikov in 3 namestnikov. -- 2. morebitna razprava o rečeh po § 8. dr. pravil. Opazka. Gg. veleposestniki, ki želijo pristopiti društvu, naj se prijavijo osnoval-nemu odboru še pred občnim zborom. V Gorici, 5. aprila 1900. Anton JakonCič, zač. predsednik. Pi*otl infinenel, ki nastopa skoro povsodi ter napravlja občinstvu nove skrbi in je postala pogosto m a celo epidemična, se je pokazala Rogaška slatina kot izvrstno sredstvo, katero odpravi to nevarno bolezen. Dobiva se v vseh večjih špecerijskih trgovinah. Razgled po svetu. Češki poslanec dr. Kaizi je imei dne 10. t. m. v Pragi shod, katerega se je udeležilo okoli 1200 volilcev. Izrekli so na shodu popolno zaupanje govorniku in ndadočeSkemu klubu ter izrazili željo, naj delujejo poslanci še dalje za uresničenje čeških političnih zahtev. Važnejši del govora dr. Kaizla priobčimo prihodnjič. Volitve v Trstu. — »Slovenec* prinaša o teh volitvah izvirno poročilo, v katerem čitamo; »Vziasli pomembna je slov. zmaga v II. okraju, ki je še lo pri zadnjih volitvah Mau-fonerja postavil pred prag, in si je vsled loga ta močno prizadeval, da bi si svoj stari volilni okraj zopet priboril nazaj. I/»honska v Skednju je sicer britki, toda okraj zaradi tega ni izgubljen za Slovence, gotovo j<\ da ga Banclli ne bo zastopal dalje nego tri leta. To pot je zmagal njegov denar -u'di se, da je iz lastnega žepa žrtvoval nad 8000 kron samo za ta okraj — prihodnjič ilovi vedno bolj se vlrjujoCa narodna zavest. Sploh pa so se Lahi posluževali vseh aprobiranih volilnih receptov. Denar je igral seveda prvo ulogo. Kjer je dosti siromaštva, malo zaslužka, -veliko korupcije, tam je ma-mon gospodar. Pa ker tudi cvenk in papir vsega ne stori, skušali so si lahoni tudi na druge načine pomagati. Tako so# g. Vattovatzu izvrgli 47 glasovnic, ker je bilo njegovo ime pisano samo^^ednim*.*^", in nad 20 tacih, ki so nosile samo njegovo ime brez rodbinskega pridevka. Narodne volilce VI. okraja pa so hoteli zmešati na U način, da so jim pustili iz narodne Sežano dan pred volitvijo poslati v zaprtih 'pismih • priporočilo, da naj prav gotovo volijo »dr. Avgusta Gregoriča", z namenom, da bi vsled podobnosti tega imena z imenom pravega kandidata dr. Gustava Gregorina kakega volilca premotili, da bi mesto drugega zapisal prvo ime. — Pa vkljub vsemu terorizmu, vsemu denarju, vsem zvijačam so se okoličani v obče prav hrabro držali, kar je tem veče hvale vredno, ker v nekaterih krajih z nasvetovanimi jim kandidati niso bili povsem zadovoljni, Disciplina pa, ki so jo okoličani dokumentirali, je dobro znamenje za slovensko stvar v Trstu*. O italijanski zmagi v Skednju čitamo v »Edinosti": „V prvem okraju (Skedenj in Sv. M. Magdalena) je bila volilna agitacija velikanska, kar izhaja že iz dejstva, da vkljub slabemu vremenu je prišlo na volišče 523 od 589 vpisanih volilcev. Torej 89 %. Banelli-jeva stranka, obstoječa deloma iz pristnih Italijanov, mesarjev in obrtnikov, iz poitalijanCenih Slovencev in, žalibog, po največem delu iz zapeljanih, premamljenih in podkupljenih slovenskih domačinov, je delala sicer tajno.ali sistematično in na vse kriplje več d ni j pred volitvami, tako, da našim ni bilo mogoče zasledovati nasprotnih manevrov. Kar ni bilo volilcev podkupljenih, so jih pridobili Ba-nelli-jevi agitatorji, mej katerimi se je v prvi vrsti odlikoval Vincencij Sanein, po domačo »Facjo*, z vsakovrstnimi obljubami. Nekateri agitatorji so so posluževali strahova nj. Banclli da doseže za Skedenj od magistratu vse mogoče, slovenski kandidat pa da ne bodo mogel doseči ničesar. Sploh pa da slovenski kandidat ne bo priznan od večine, kakor ni bil priznan Nabergoj. Obljubljali so tudi v imenu Banelli-ja poljske čuvaje itd. Na ta način so premolili tudi mnogo poštenih, a manj zavednih volilcev, ki so se tolažili s tem, da so rekli: Poskušajmo enkrat z BtineHi-jcm; ako ne bo delal dobro, izvolimo prihodnjič zopet svojega. Vrhu tega je magistrat vpisal v volilne liste 70 svojih volilcev svoje slranke, mej katerimi največ mesarskih pomočnikov, ki figurirajo kakor samostojni obrtniki, akoravno niso, ampak so le uslužbenci mestne klavnice. Kakor se raz-. vidi iz, vsega tega, se je koncentrirala na I. okraj vsa nasprotna sila. Čaje še tudi, da je Banclli potrošil za agitacijo preko 1000 gld. Proti takim spletkam je agitacija naših, ki so delali z golimi rokami ter apelirali le na narodni čut in ponos, obnemogla. In tako je prišlo, da je Banclli prodrl s 273 glasovi proti 247 glasom, katere je dobil naš kandidat dr. Josip Abram. Dasi smo torej v tem okraju materijalno propadli s svojim kandidatom, je moralna zmaga na naši strani. 247 glasov, katere jp dobil dr. Abram, so glasovi zavednih volilcev, kateri so šli v boj s svetim narodnim prepričanjem, dočim je večina nasprotnih volilcev oddala svoj glas pod priliskom gornjih okolnostij. Kar pa nas najbolj teši v vsem porazu, je to, da smo se prepričali na volišču, da so naši: bolji posestniki, inteligencija, vsa mladina in ške-denjsko — ženstvo, katero je bilo najbolj razjarjeno nad izdajalci, in katero je dajalo po proglašenju volitve odduška svojim čutilom na način, da so opozovalcu teh pojavov stale solze narodnega navdušenja v očeh. Ne, s takim ljudstvom ne propademo. O prihodnjih volitvah bode zmaga naša. Današnji poraz pa bode zabeležen v zgodovini škedenjskih volilnih bojev le kakor — epizoda*. Z zanimanjem smo čitali v »Ed." poročila o tej velikanski borbi. Iz njih smo sprevideli, kako težek boj bijejo Slovenci na tržaških tleh, sprevideli smo pa tudi, da temu boju na čelo sloje junaki, ki se nevstrašno bore proti italijanski premoči in zvitosti. Pa tudi le potom nevstrašnosli in navdušenja so mogoči vspehi med tržaškimi Slovenci! Deželni zbor istrski. — Nekateri nemški listi so prinesli v zadnjem času vest, da istrskemu deželnemu glavarju dr. Gampitelliju se je posrečilo, pripraviti slovanske poslance do vstopa v dež. zbor. Drugi trde, da vstopijo, ali da ob vstopu izdado izjavo, v kateri označijo svoje namene/ — Italijani, ki so v premoči, so že povedali, da se z zahtevami istrskih Slovanov, ki so prav ponižne, niti baviti nočejo, torej ako vstopijo Slovani, imajo pričakovati tam -rešitev kake gospodarske reči po volji Italijanov, v narodnostnem pogledu pa ne dosežejo ničesa!. To je pač žalostno, ali resnično, kar kaže, kako težavno stališče imajo slovanski poslanci in ž njim ves naš slovanski rod v Istri! Kako se odločijo, pa borno videli v kratkem. Abstinenca štajerskih slovenskih poslancev. — »Slov. društvo* v Mariboru je zborovalo dne 5. t. m. ter sklenilo resolucijo, s J^atero odobrava abstinenco slov. poslancev, katere pozivlje.naj nastopijo sedaj v borbi za upravno samostalnost Spod. Šta-jerja, za razdelitev dež. šol. sveta, izločitev Sp. Stajerja izpod graške više sodnije, ustanovitev vise sodnije v Ljubljani itd. Tretji brzovlak »unaJ-Trst — Kakor poroča »Corr. Bur.", namerava upeljati južna železnica še v tem letu tretji brzovlak Dunaj-Trst in obratno, in sicer stori to morda že v nastopnem poletju. Za pretlelsko železnico. — Dunajski mestni zastop se je izrekel za drugo železniško zvezo s Trstom, in sicer za črto čez Predel. Ob jednem se obrne s tem sklepom tudi do vlade, da jo naprosi, da se zavzame za to črto. — Kakor se vidi, gredo misli na drugo železniško zvezo s Trstom še vedno narazen. Mi smo že povedali, da le želimo, da bi že začeli gradili, pa naj zgrade že to ali ono.... Naš cesar v BcroHnu. — Ker pride naš cesar v Berolin povodom, ko proglase nemškega cesarjeviča polnoletnim, je izdal nemški cesar na župana v Borolinu poseben oklic, v katerem mu naznanja prihod avstrijskega cesarja ter pričakuje, da prebivalstvo bo praznovalo ta hip, kakor pristojl Bero-linu. — Da gre naš cesar v Berolin, temu se pripisuje velika politiška važnost, zlasti jo iščejo Nemci v tem, češ, da tem potom se utrdi vez trozveze ter ž njo stališče nemštva v Avstriji 1 Vojna v Južni Afriki. — Angleži so ukupili v Novemvorku 50000 konj, katere so plačali približno po 250 gold. Cujejo se glasovi, da Bun so zajeli Mafeking. — Južno o& Brandforta je bil boj, v katerem je bilo ujeti okoli 900 Angležev, okoli 600 pa jih je ranjenih ali mrtvih. Vzeli so jim tudi 12 vozov. Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca marca t. 1, poslali prispevkov med drugimi p. n. gospoda in društva: moška podr. v Tolminu 38 K 20 h, »kazen* 15 K 60 h, ženska podružnica v Celju 346 K 22 h, tvrdka Iv. Perdan ob vžigalicah 400 K, ženska podružnica šentpetrska v Ljubljani 1755 K 36 h, Mar. Bonač v Begunjah pri Cerknici iz nabiralnika 10 K, posojilnica na Vrhniki 40 K, posojilnica v Logatcu 25 K, Ivan Jebačin od kave 200 K, konz. svet. prof. dr. Jos. Dolenec 20 K, ženska podružnica za Ajdovščino in okolico 120 K, južno« štajerska hranilnica v Celju 320 K 93 h, izvenakad. podružnica v Gradcu 100 K. Narodno gospodarstvo. Informacijska pisarna »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško" prosi vse one gospode trgovce in obrtnike po deželi, ki so dobili informacijske vprašalne pole, ali jih natančno izpolnjenih še niso nazaj poslali, da to čim preje store. Ob jednem se opozarjajo vsi, da je natančne odgovoriti na stavljena vprašanja, važno za vsakega posameznika tako, kakor za vse. Vsak naj si pa še enkrat marljivo prebere spisek na zadnji strani informačne vprašalne pole. In brez dvombe nadomesti, kar je zamudil. Etiketa z ozironi na podraženjc premoga. — Čitamo, da je sklicalo trgovsko ministerstvo naše anketo dne 6, t. m. ob 10. dop. v dvorano nižcavstrijske trgovske in obrtne zbornice. Pri tem posvetovanju — predmet neobičajno podraženje premoga — so bili navzoči zastopniki ministerstva trgovine, notranjih del, železnic, dalje: zastopniki trgovskih zbornic v Pragi, v Plznu, v Chebu, v Liberci, na Dunaju, v Brnu, 0!o-moucu, v Opavi in v Krakovu. Povabljene so tudi bile najrazličnejše korporacije trgovcev, industrijalcev, premogarska združenja, lastniki premogarskih jam itd. Ta anketa se je 6. t. m. odigrala. Call, je sicer rekel, da je tek debate pokazal, da. je mej obema strankama neko zbližanje nastalo in da je upati ,vse najboljše"... Cela stvar je pa podobna — komediji. Dunajska »Arbeit* je režiserka, ,Bund der Industrielen« pa glavni junak: Za kulise so pa..... (ne smemo zapisati, da bi ne bilo zaplenjeno). * T »Češkem Uoydn* je prav ostra peresna debata o izkazu sposobnosti za trgovca. Čuti je prav različna neredko si popolnoma nasprotujoča mnenja. »Mi smo za izkaz sposobnosti, ker se bo na ta način vsaj dobilo v trgovino kolikor toliko inteligentnih ljudij*. Trgovski zakon pravi (§ 4.): Za trgovca je smatrati onega, ki se bavi s trgovino po obrtnijski. In mnenja smo, daje trgovec brez sposobnosti, to je: ne da bi se trgovine učil, istotak „fušar* kot oni obrtnik, ki se ni svoje obrti učil, ali jo hoče sam proizvajati. _____ Izjava. Načelnistvo » Trgovsko -ob rt ne zadruge* je vsled neopravičenih napadov in neresničnih poročil nekaterih tukajšnjih časopisov, ki bi utegnili Škoditi djbremu imenu in razvoju zadruge, primorano dati pojasnila. Po § 32. zadružnih pravil jo nadzorovali svet obvezan, pregledati račune in bilanco in o tem poročati občnemu zboru. Po § 25. pr„ 9. odstavek, spada v delokrog občnega zbora razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzorovanega sveta in posameznih členov, Dnevni red občnega zbora zadruge dne H. marca t. I, je obsegal točke, predpisane po § 25. pr., in torej pod točko e) razpravo o predlogih nadzoroval-nega sveta. Nadzorovalnl svet jo bil prod občnim zborom ponovno vabljen, naj pregleda bilanco in račune, kar je konečno storil in ista odobril, ne da bi prijavil svoje poročilo ob uspehu pregledovanja. Gosp. prof. Čebular je nastopil nekorektno in brez obzira na zadružna pravila. Nud/.orovalni svet ob priliki računa in bilance ni sestavil nikakega poročila, in ako trdi gosp. prof. Čebulur kaj takega, zatrjuje neresnico. Ker nadzorovalni svet ni imel poročila in ga ravnateljstvu ni mogel prijaviti za občni zbor, se posebno poročilo o poslovanju ni moglo slavili na dnevni red. G. prof. Ccbular kot načelnik nadzor-nišlva je imel priliko, oglasili se pod točko g. dnevnega reda za posebne opomnje k računu in bilanci. G. prof. Čebular do meseca novembra 1899. ni sklical nadzorovalnega sveta in ni pregledal poslovanja zadruge, dasi je bil od bivšega načelnika v skupni seji v to vabljen. — Pač pa je nadziranje izvel v trenutku, ko je trg.-obrtni zadrugi nasprotna politična stranka trosila lažnjive vesti o nerednostih v zadrugi z očitnim namenom, izkoristiti to na škodo zadruge in proti bivšemu načelniku dr. H, Turna. — G. prof. Cebular je pričel nadziranje s, tem, da je vprašal po menjicah gotovih tvrdk, kojim je ravnateljstvo dovolilo kredite proti glasovom izstopivših pripadnikov nasprotne politične stranke. Gosp. prof. Čebular je bil šele naposled po členu ravnateljstva opozorjen na kredit, dovoljen tvrdki, o kateri se je govorilo na občnem zboru, dočim je nadzorovalni svet našel gori omenjene menjice popolnoma pokrile. Nadzorovalni svet glavne svoje naloge pri pregledovanja poslovanja niti ni izpolnil, ker se menjične listnice, v kateri je skoro celo zadružno premoženje, ni taknil. Nadzorovalni svet je po končanem pregledovanju meseca decembra konstatiral, da je poslovanje pravilno, ter sestavil kratko poročilo na ravnateljstvo. To poročilo je ravnateljstvo vzelo na znanje in takoj ukrenilo ono, kar je bilo vsled poročila potrebno. G. prof. Čebular pa je na občnem zboru to posebno poročilo nadzorništva na svojo roko in brez vednosti ostalih členov nadzorništva,. ne da bi je prej prijavil za občni zbor, reproduciral in pri tem kršil dnevni red, zahtevajoč, da se ga pripusti k besedi pred tretjo točko dnevnega reda, dočim je imel po razglašenem dnevnem redu priliko staviti svoje predloge ob peti točki. . ¦¦ ¦ Opazke g. prof. Cebularja v prečitanem poročilu so stvarno neutemeljene, deloma neresnične in ugledu in koristim zadruge kvarne. Trditev g. prof. Cebularja, da se preveč posoja na zavarovalne police na življenje in se pri tem' ne drži prave meje, je izmišljena in neresnična, »Trgovsko-obrtna zadruga* j* do konca leta 1899. posodila le enkrat, in sicer 300 gld. na polfao banke »Slavijo" nekemu c. k. uradniku VIII, plačilnega razreda* na katero je bilo vplačanih 600 gld. G. prof. Čebular je bil pri občnem zboru pozvan, naj imenuje vse grajane slučaje, a ni bil v stanu navesti ni en slučaj. Ravnateljstvo samo je konštatiralo, da se je konec 1897. in pričetkoma 1898. po ; napačnem tolmačenji zadružnega poslovnika § 32. od strani poslovodje izplačalo dva manjša predujma na zavarovalne police. Za ta izplačila je bil odgovoren bivši poslovodja, kojenm je ravnateljstvo po soglasnem sklepu oprostilo spregled in vrnilo službeno kavcijo čeloma, ob enem pa predložilo občnemu zboru odpis male izgube, in to vse iz lastnega nagiba in ozira na bivšega poslovodjo in ne šele vsied upltva nadzorovalnega sveta. Pač pa je izplačala zadruga mnogo predujmov po § 16. pravil ter poleg ondi določenih pogojev zahtevala še zastavo zavarovalne police. G. prof. Čebular je vsled površnega pregledovanja- zamenjal slučaj dajanja predujma na golo polico z onim, v katerem se poleg pogojev § 16. pravil v večjo varnost zahteva še polica. S tako trditvijo je torej vedonia ali iz nevednosti begal občinstvo. Druga trditev prof. Cebularja, da se je prekoračilo mejo poroštva, je neutemeljena. Ravnateljstvo je namreč za meje poroštva zahtevalo isti predpogoj, kakor za meje odprtega kredita zadružnikom. Te meje se ni prekoračilo v nobenem slučaju. Tudi ta neopravičena graja prof. Cebularja bi imela torej edino le vspeh, begati občinstvo. Tretja opazka prof. Cebularja glede obrtne tvrdke I, D. je netaktna in nekorektna, ker utegne Škoditi ugledu te tvrdke, in je ravnateljstvo že iz lastnega nagiba pred in po pregledovanju nadzornistva potrebno ukrenilo, da se kredit te tvrdke omeji praviloma. G. prof. Cebularja je bivši načelnik zadruge pred občnim zborom poučil, da bi izvršitev predloga nadzornistva rečeno tvrdko uničila, da ravnateljstvo torej izvede omejitev kredita .tekom dobe, v kateri se da izvršiti brez škode tvrdki. Kljubu temu je g. prof, Čebular stvar spravil pred občni zbor in tako škodil ugledu tvrdke I. D. in vznemirjal po nepotrebnem občinstvo. Iz teh stvarnih razlogov se je g. prof. Cebularja ostro in pravično grajalo na občnem zboru in ga je občni zbor tudi enoglasno kot nadzornika odslovil. Trditev ^Primorskega lista" št. 12. in prof. Cebularja, da občni zbor zadruge ne more sklepati brez poročila nadzorovalnega sveta, izvira iz napačnega tolmačenja § 32. pravil. Nadzorovalni svet je leta 1897., 1898. in 1899. račune in bilance pregledal in s svojim podpisom potrdil. Da bi bil poleg te splošne odobritve še posebej obvezan pismeno ali ustmeno poročati, je napačno trditi. J* pač dovolj izjava nadzorovalnega sveta: »račune in bilanco v relu našli", in nikakor ni treba, da morajo čloni nadzornistva pri občnem zboru širše ali krajše še posebej po-ročati. Ako bi § 32. pravil imel v mislih posebno* poročilo, bi moral določiti meje poročila. Očitno je za zdrav razum vsakega, da ta paragraf le zahteva, da se mora nadzor-ništvo izreči: ali so računi in bilanca v redu ali ne, to pa lahko izreče tudi v najkrajši obliki: »pregledali in v redu našli". »Primorski list" št. 12. zavija poročilo prof. Cebularja, razteznje neresnice v tem poročilu in tako hotoma bega občinstvo in ščuje proti prekoristnemu zavodu in osebam, ki mu stoje na čelu. Na ustanovnem čbčnem zboru zadruge seje enoglasno izključilo iz pravil določilo, da bi členi ravnateljstva in nadzorstva ne smeli jemati predujmov, imeti odprtega kredita in biti poroki. Služila so po eni strani za vzgled pravila »vzajemno podpornega društva v Ljubljani" (kojemu načeluje odv. dr. Šusleršič), po drugi se je naglašalo, da šteje ravnateljstvo in nadzorništvo skupaj 36 členov, izmed katerih večina, imovilih trgovcev in obrtnikov, katerih poroštvo bi odpadlo, kakor bi bili izključeni iz menjicnega j eskompta in tekočih računov. Naglašalo se je, da sklepa o dovolitvi predujma členu ravna-teljstva 20 členov v odsotnosti dotičnika, da je torej vsaka zloraba izključena. Ravnateljstvo se pri dovoljevanju predujmov svojim členom drži strogega postopanja. Prepriča se o stanji njega premoženja tako, kakor pri drugih predujemnikih in ni še v nikakem slučaju prestopilo določenih mej. Tako je tudi poroštvo strogo določeno i.i se isto odreče brž, ko doseže mejo, da bi se utegnilo dvojiti o varnosti. Dokler se gospodarski položaj trgovcev in obrtnikov v Gorici znatno ne izboljša, moralo se bode ostati še nadalje pri dosedanjem poslovanju, ali pa ustanovili kreditno društvo. Potreba tega se je v ravnateljstvu že ponovno poudarjala, izvedlo se je pa ni, ker bi bil za sedaj vspeh malo drugačen, nego oni dosedanjega poslovanja, t. j. tvorili bi kreditno društvo večinoma naši boljši požrtvovalni trgovci in obrtniki in jamčili za se, med seboj in za druge. Vse to se je javno pretresavalo na ustanovnem shodu v pričo najodličnejših pristašev .Primorskega lista" in »Gorice« in nju stranke * brez ugovora ter s pritrjevanjem. Graja »Primorskega lista" v št. 12. in 13. je le odsev sedanjega strankarstva in izvira iz slabo prikritega namena, izpodkopavati moč trgovsko-obrtne zadruge in ugled odličnih nje članov. Opazka v št. 12. in 13. »Primorskega lista* glede nekaterih izplačanih predujmov je prišla očividno od strani bivših členov ravnateljstva in nadzornistva, ki so pripadniki političnih strank »Primorskega lista* in »Gorice". r-Ravnateljstvo obžaluje tako nelojalno in zavratno zlorabo častnega in zaupnega mesta. V Gorici, dne 9. aprila 1900. BavnateJjstvo »TrgoTsko-pbrtnc zadruge" s soglasnim sklepom današnje seje. Zahvala. Podpisana si usojata tem poUm izreči najudanejo zahvalo slavni »Ženski podružnici Sv. Cirila in Metoda* za Ajdovščino in okolico na nje velikodušnem dam 20 K ubože-nim tukajšnjim šolarjem v prid. S tu rje, 9. aprila 1900. Anton Sapi a, predsed. krajnega šolskega sveta. Andrej Pernet> šolski vodja. AntoB Jereti^ knjiptržee V Gorici, Semeniška ulica št. 3, podružnica za veliko vojašnico, priporoča Razglednice! Mestne 100 kom. K. , . 3-20 svillotisek 100 ,» . . f>'— Dopisnice s cvetlicami 100 » » . . 3'20 „ Velikonočne brez napisa 100 , , . . 360 » Velikonočne z napisom 100 , „ . . 8*— V zalogi je več tisoč komadov nad 50 različnih vrst. Gg. učiteljem in trgovcem na deželi usojamsi naznaniti, da sem preskrbljen z naj-raznovrstnejšimi lepopisnicami in spisovni-cami lastnega izdelka, iz dobrega papirja in po zmerni ceni. Jvlaurenač prane, Čevljarski mojster v ulici sv. Antona (Kopačeva hiša) št. 7, priporoča svojo dobro urejeno čevljarsko delavnico, kjer postreže z napravo vsakovrstnih čevljev bodisi finega izdelka ali priprostega po vsaki modi. Izdelki so trpežni ter dobrega usnja. Zagotavlja dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjati p. n. slavn. vojaštvu in drugemu častitemu p. n. občinstvu, da se v krojačnici vsled smrti SIMONA ROSANZA v Vrtal uliei št 8, nič ne spremeni. Ta krojačnica je že 25 let na dobrem glasu, posebno odkar jo podpisani že več let samostojno vodi. Dovršil je tudi leta 1897. glasovito šolo za krojenje po Hoff mano vem zistemu na Dunaju, ter leta 1898. napravil izpit krojenja z odličnim vspehom na c. kr. obrtno-tehnološkem muzeju na Dunaju. Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem oziru najbolje po-streči, ter se nadeja obilih naročil od p. n. vojaštva in občinstva. V zalogi ima različno angleško in tuzemsko blago najboljše kakovosti. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani Anton Krusič, zel in naslednik pokojnega Simona ftosanza. V Gorici, 28. marcija 1900. 0»- VELIKA ZALOGA ~*m SIVALKIH STROJEV IK DVOKOLES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munietpio št. 1 mehanična delavnica v Nunski uliciit 16. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrele na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, t evljarje in sedlarje, ludi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Nahajajo se tudi v zatopi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Brez konkurence!* inozemskih. 3Nr> Cene so od grld. 90 naprej. -•*¦ Z nami je vsaka konkurenca nemogoča ! Se toplo priporočamo z odlirnim spoštovanjem udani SAUNIG k DEKLEVA. Anton Potatzky v :Sa sredi RaSteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in Čevljarje* STctinjiee. — Kožni venci. — Mi.sne knjižice. Sišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: • Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za'kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter nfe deželi. 2 35 -8 Anton Obidičj Čevljar v Semeniški uliei štev. 4 ¦jW** v Gorici, ^MH priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prcdajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski briujo-vce, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna irt po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniški ulici §t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. DRUŽBE 9M3RIIA IN METODA V LJUBLJANI, Ivarina je najboljša cikorija. 1V.J1BAČIH« V LJUBLJANI. Cenjena gospedinjal Kg dajte si Jisiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bikovi kavi, to je cikorija aty: „Kava družbe sv. Cirila in Metodov Ljubljani'.' SB^** Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANU JElAtfNO v Ljubljani. V^arol prašal^, pekovski mojster in sladčičar v Goric* na Kornu št. 3. Priporo* vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmanco, tr & \. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prave in edine želodčne kapljice, iVaratvena znamka,. Zdravilna mog t(}h kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vrodijo redno prebavtienjo, ce se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ____ popije. Okrepi po- sv. Anton Pador. kvarjeni želod so store, da zgine v kratkem času omotiea in životea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raji je. —9 Cona steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristololetti v Goriei. Zeta 1881. v 6or'ci ustanovljena tvrdka E. Riessner, v Nunski nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) pnporoBa proč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsako vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vo&čeno -sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršiije točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P. eh Zaloga piira I. kranjske efcsp. pivovarne na par T. Frohlich-a na Vrhniki pri Ljubljani, odlikovana na razstavi v Rimu in Bruselju s časLuo diplomo in zlato svetinjo. Olavni zastop in zalaga za Gorico in deželo: Josip Rovan Gorica — Kali«tišču št, 18 — Gotica. Podružni zalogi: Ferdinand Žagar, v Gorici, ulica Ascoli št. 25. (gostilna J. Ciuffarin blizu Koma). Franc Furian, gostilna na Goriclci pri JeDku". Bolj kakor druga leta se letos to i z-borno pivo posebno odlikuje v dobroti. — V zalogi se nahaja vedno zveze in dobro ule-žano, da se hihko eenj. gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoča se rojakom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani Josip Kotah, glavni zastopnik. • p o v s 6 cl I Glas gre po deželi a prave.le v kartonih po V? kg z gornjo firmo. MJ da so se testenine „Prve kranjske tovarne testenin Žnidersfč & Va tančic iz Ilirske Bistrice" priljubile v vsakej rodbini kjer so jih