ist y$%L .ochlobl. kV »¦ Hofbibh-Uu-k, Wien LfcS ^8? V Gorici, 22. februarja 1884. Tecaj XIV. „Soča" izhaja vsak petek in velja pošti prftjemana aH v Gorici na dom iiljiina: V«p !cw.....f. 4.40 Pol leta .......S 20 Otvit Irta ......1.10 Pri ojsnarilih iti tako tudi :»ri ..po-nimfi" s«* 5»^tčuj<> /a navadim tristop.r vrs-ro: 8 kr, ('•(• ?-e poprijtdi v voiiki m»ui razdirajonlt nau-kov it! bo jih dfloiiia tudi v d<*ja:ijt izvno.vali, kakor pojatia'ajo porooilo ouoL\t odwka v dt'/avuom /.bora, ki jc pretro-H»val izjomw nar<*dlto, Zarad zlo-'iuov pri-»ti hi anarhisti cult prod porotniko, katejim jo bilo pa pr.iv to/.a v ho wivivt- Mo.iiti. fcor newinio/a «o mod Koiioj v zvt*?.i, ponugajo drug dnigeuiti in ztigajo o-nim, ki jim kaj i'alrga .*i«»ro. Zato jo vlada odlni'dhi, naj n«* Uka budodcl?av.i., l.i ho pit auarhi/tih pimav-Ijajo in piiWopki v "'.n 'pi^ji, k.itoro^a •-*> ^o liiii po. lattili, odvztHtojti p'irot!r.wi»i iti d:ijo uavadnim pJa-oattitn hO'hiik«»»i. nh vavui i;;ii :»*j wkirt pr.ivio.i zho-rova'ija In t.tju'.^t piM'tn, tla hi -o ia/f pti'lo ua tdod (i*>vartiiin wpl'-tkaru. S t«» doio.'-lh^ !»kup];«'.;,i juini*tor-ntva so Mi iw»'-.\<) pjiiiraJNa!'! d: Aavija:;-ko pi-avirtt v onih okrajih, za katoi-^ v.'Ija uavo loa. Mitjinifi^tvo jo iH'^itf no Kturiti, kor ko ^o i:«o'.i WHt.ivovort-i vo-t*itu> v dr/av.joiu zbf*ni its ijjho mojili hpravtti Cohov pod fivoj kl'/oiik, so sko'iii'i p'.ntavo, ki dajo miju-sterstvu obia-'L, da nioiu* u-taviti v nokatoriii sjlm'ajih one pravifi, ki :»-c dr/av!ja::om zagotovijosin v totnolj. ni postavi. tj)n\»»!n,t &o bill /e takrat proti iaki pn-etavi in tudt zdaj ,s«j no umrorao popo!r:oma ujomati 8 torn, da ij;ia kvrAujooa m<>n tako olda.-t. da more dr/avljan^kc praviee Un-iti. ali kor jo postava vvo.lo-aa. no nioreiuo njoac veJjavo prfzirati. Vlada j«r mi-»iila, da zdaj so ro* take ok'diicino, v katerih so snio posuva dojan^ko izvrJitt, in drzavin zbor jo imoS iz-reci, ali so ujotna z vladinira mis!jenjoin, ali pa jo druge^a proprioaiya. SVUvalfhi p:*iK«» j»* p>;' po rtt'dbi ko: iiv> r-iii. Pr norn z'(»';ra. in ho ho moor. ;eni!i po--a:; ¦rvativE.ifi \\ \'.k nam no ki #i jo i.u'o.vauja v toj zadovi prs-'¦a dr. f o u k i i j u, ki jo ¦tov ^vojo jjali.^o pt*av c'-aat-pripr.M.i, da hi p»idali <"i-itijo! u toj pii'.iki v dizav- a 01 poaatt?:ua porvicilo, Katoro jo aestavil v wm oziru. >"aj omoi.itno le to, da uctavo- LISTEK. ZenitovaEje na Cerkljanskera. (Konec.) 9Krancc!nov veCer!" To tone se bode marsikornu adelo nczcano in Cuduo. Kranceluov vcfcr ui niC dra-zejia. kakor tisti voter prod poroko. Tukajsiiji ljudje so najbtio bo;C% da bi se ne bil fcedo od zadnje sva-tovbcin*1 pozabil potice rezati alt ple^ati; zato na-pravijo noko prrdvajo alt posktis';joprihodojonm dno-vii. Kaj li'jCouto, pa-viditOit jo povsod dtdira! Ze prod mrakom tojj.i ktanooluovcga vl-c«hm jo r^ya!ovrika huba* popohio preoblocoita. Mize so tezko obiozone: a hoba jo se prazna — svatov So ni: k vocemu Co kak „se5-kar" glavu notri vtakae. Okoli ognjiSca, ali bolje re-C:eno okoli poci (ker peC itna tukaj dvc sltizbi: peCi in ognjiSCa) se vrti toliko kubaric, da bi bilo tozko prerafiunitt, ali pride na vsako en col lonec. Zdaj za-dotii na konci vasi godba — marS (-^topaj) — doma-Cih godcev. sSvate peljejo*, zakrieijo ^Segkarji48 in jo adervjn naravnost na tisto strati, od koder godba pri-haja. Niso se motili! Skozi vas prvi za godci ponosno koraka o^e stareSina, svest si svoje danaSnje iasti. Od domacih je prijazno in z vso spo§tljivostjo spre-jet, Ko je ta na svojem mostu, pride na vrsto drug in potem ostali svatje. Seveda vsi z godbo. Sramotno bi bilo in tcga tudi oobedeu ne dogusti, da b\ kedo ......:no ptotivifi toj narodbi in tla so Bkii- | Sali Hpraviti sodanjo vkulo dunaJHko v zadrcge tenia- i roditi jo nopriljubljono v dolarakili krogili in pri dn* ! najskom probivalstvu; vondar ui m jim poareoilo, I pobronii-lor-i dolavoi niinajo x uniirliisti nio opraviti in spoziiiivaju, da M'dauja vlada m prizadeva, olajAali njili stanjo. Dunajski probivalri so pa nho cntili' do-rtti varno nu zivljouji in promo/eiiji, zato jim mint-storrtka narodiia ni bib posobno nanproiiin! Uelo u-htavovend iii'ho jo mo^li popolnoina zamota(i, ainpak fjrajali ho bolj lo nokatoro njono dole, llopotali so iMtjogo in zibali so so nokaj ftisa v .slailki nadi, da obravnava o toj zadovi jih pribliza nokoliko minister-nkim Htuloin, na kaSorih ho po tijili mnonji meliko in ;dozuo Hfiii; ali na/udnjo ho uprovidoli Kami, da mi-Jibtiu-Htvo ne pusluztijo praviee, katoro »o mil oni dnli, da za njih krik se malokda zinoni, da na viHokom niestn ji« ndo zido noprijotoii, zalo niti niso zahlovali, da bi poilami o toh locoh po itnonih glaaovali, am-]>ak at) ho zadovolili, tla t*o piopudli z nianjtdmi 20 ijlasov. r.-tavovonia i.tranka ni uv nojini krikom nio pridobila, mod f••in ko jo diwnira inno^o pridobila na ndlooilnoni moHtu in :d jo dobro ud'dila hvojo iIono-danj<» voljavo. I'pamo. da, kakor dosnica izkiiKujo vhuii hvojo zaupanjo. ko f^a potrobnjo, takti ko bo indi vlada oxis.ua na piavit'-uft in postavue zoljo na-tdii po!u;i!irt«v, kudar jiii izra/ijo. hrugaoo ri no. mo-rojno miiditi nspfAni'^a dolovanja vlade in di7,avuo^a zbnca. \ko zaitopniki Ijudntvu zanpajo vladi, naj tudi vintika vla»ia z.iupa poslaiioem, an razkladajo lojalno /.i'tjo in zabtovi* svojilt voliloov. SkuSnja nan bo uoila, ah si.im ua:o» nade ue Hplavajo pu vodi. l.'siavovoroi so prorokovali. da v dunajakem me-stii so pojavi vi-lik nomir, ako niiiii«terBtvo no pre-klioo Bvojih narodob. To se pa ni zgodilo; Dunajuaui se voKt-iijo in lovijc* pusta^ kakor druga leta; nikdo an ne znieni. da /.ivijo v izjo,;iuiem stanji, ker druge-ga no. potrehiijejo kt> za«luzek in mir, da ^zasluzek nzivajo. Dobro vodo, da izjetnno stanje velja anurliU Htom, no pa po^tonim in niirnim dr/.avljanom. Kdino v zidovskili lisiih vi
  • a giranazija v Goricf preu-strojiv doveuska 'i i'-iHaosko nizjo gtrauazijo; visja gimncxHa pa bod* ne-j&ka, kakor v Ljubljani, vsaj zaiasno! KeuScoa h di se ve da po eetiri ure na teden obligaten p-edniet; prepriean m uvcrjen sent, da se dijak v stirili fetiu loiiko nemSfiue eiaudt, da bode na viljej gimnazijs lehko uapredoval. Evo vam dokaz! Kakor mi pontfa pi'iatelj ii, Ljubljane, poduCuje taiu ? sloveuskem oddeiku c^trtega gimnazijakega razreda nemSCiao znani ncmSki profesor, ki je zval ockdaj na§o lepo domoviuo BSchweiuelaud*. Ta Neinec je se siovenskimi dijali v tetrtem razredu tako zadovoljen, da je dal izmej 54 dijakov sarao jednema iz ncicfiCi-no kljako; tudi ptuvi ta iibiuSki profeaor, da ue vidi nikake razlike v nem^iui mej ueaiskimi in sloven-ski mi dijaki. Eaj hofiem tedaj povedati, slovenski stariSi ? Slo-venske ob6ine, zahtevajte sloveusko ni/jo gimnazija v Gorici! Po§iljajte proinjc v tern smislu na dezelni od-bor in na vlado v Trstu! Ce vam jedenkrat ptoSsijo odbijejo, pa prosite Se jedenkrat! Pa bodite slozni in gotovo dosciictc svoj namen vain in vasi dcci na kj-risk Peteutibns jura! Kdor prosi, dobi. Nekoliko besed o snazenji hleva in zivali. Vsaka ziva stvar, naj bode zivai ali rastlina, se more le tedaj dobre razvijati, ako im& dosti svet-lobe. Hlevi morajo biti tore svetls ue satno za to, da se navadna dela v njih laze opravljajo, ampak Se boSj zavoljo zdravja ziviae. Zivina si lakko tudi oCi pok-vari, ako ptiiiaja pogosto iz temnega hleva ua svetlo. Goveji ziviui in drobnici (kozuui in ovcani) ue gkoduje tako naglo ko koujein, konji pa ue le da obole na oCeh vsled teme in premembe s svetlobo, laliko tudi popoiuoma oslepe. Kakor jc pievelika tenia Skodljiva, prav tako tudi prcvelika soincna svetloba. Zavoljo tega morajo biti hlevi tako urejeni, da solncua svetio-ba ne pada zivah naravnost v oci. V tern so posebuo kliLe Miha s potrtim glasom. France le ni. „Skrila se nam jel" ae. uekateri oglasyo in zbezijo jo iskat. lies se je bda skrila (ljuds^a navada). 2ia nckaj treuut-kov jo pripeijejo vso objokano pred svaiovski ktog. Far lulaziluik uesed, pa je kuiala bolje. tSedaj, ko stoji tela svatovscma v ptazuji obleki pred uaaii, vi» dimo najlepse, kakosua je ujih oprava. Obieka je navadna; seveda uajie^a. Zeum, st&resina in drug i-ntajo ueko prednus» ah ueKo postbtio zuameuje okoii kloDuka, uauiree s.irok rmiee 9pajukel«sK (trakj in ve-lilio vecje sopke. biogi imaju maujse sopke; a se-veiia vsi za Kiobukom. Na zensai atiani m posebuth znameuj. Oilpravljajo se. jfrvi stopajo godci, kateri pis-kajo ncpretiguuo, da jiui ze krv v giavo sili, celo do ceikve. SpioU jim je godba edeu iiajvaznejsih fak-torjev i Za njiim padeju my/ki svatje in aicer v prvi vrsii staiesma, zeuiu m drug. Zeum je v aredi. Za temi korakajo osiaii s,vatje. Na io pride zenski od-delek v lavuo lstem redu. Zeuski in mozki svatje so tedaj loceui. Ceia svatovska diu*,ba se pomika v po-polueai ueredu, kakor 6eda na pasu; veudar pa to me ne de, saj v cerkev so veudar le sreCuo prisli, kjer se je Miiia za veduo zvezal s Franco. Masa je kou«;aua m ijudatvo rat veduo rije iz cetkve, Pred cerkvjjo jib ze pnCakujejo godcu Ko so vsi svaye zoraui, zaigta gouba in hajd uaprej; a ne na dom, ampak naravnost v vasito krcino. Uruzba et? pouuka i»o pie^ujem uaCiuu. Miha tudi sedaj ni konji jako ohcutljivt.; ako jiia solafiua srelloba inriogo fiasa bije v oc«t zafine se jtia lahko v glavi vrteti t«r niso potera za uobeno rabo. Rtzen hvetlobc j»» pa, kakor za cloveka, tako tudi za zival ueobhoduo patrobsit cist in zdrav zrak. V hlevu mora biti cist, zidsliinje popohuiua zdrav zmk. — V zivabk.»ui gaoji se uainrefi lazvija a m o n i j a k (zhad!jivtac, suirdijivec), kterE je za rast-liusko hrano iiajveCjrt vazuosti, za iivobko dih-i ja jc pa zelo Skodljiv. Zravea tsL»a izdiUavajo 2ivali sj dcasj plin feas), ki ga imeaujcni-i ogljenfiero k i s lino. Ta dva plina sta za dihaaje zivalsico neporablji-va ter jako Skudljiva; ako hufimuo imeti iixvui z-ira-vo iu krepku v ul<*tuT m(»r;im-» na vsak itacin gl>'I-ttif da tit plma udstratnmo. I>a toUkukrat zauikriitm kiuti-tovalcem zivali zboIi]» in tvb pugitieji»T so u.ijvec ^a-mi krivi, ker ne dajijo tib.igt ztvalt Liseega m zdr.t-vcga zraka. D.i uradrtv zrak u h!"\M odhiji, tnorajn se ua-praviti o d d u s k i (veutili) sk.wi kterc more gorki in pokvarjeni zrak u.lbajati ta tl:-«^ eL-t sr.tk dohaj-iti. Ti oddu'iki s« n vattn 2ivaUm najbotj gork,.ta od 10 d.» 15 btopmj po Rean-mirji, goveji ziviui najveC la.o R., ovca'u B.o R., svi-njaui pa I2.o R. — Le v takeia hlevu, kjer una h~ val primeruo gorkoto, tie gre klaja itiC v zgubo. Ak) ima iival tnrzd, bladeu liiev, uufa vec hratte tlob:ti, da si raore primenio gorkoto v/dr^ati. - - Kdor hoCe itn»:ti Z'iravo iii ktvpko zivino, uMra jo tudi s u a 2 i t i. *Vko se ziviui koLi ne snaii, ua-redi uesuaga skorjo, zavoljo ktere se uared6 ntnogo-krat dolgotrajne, veckrat tudi ncvartift koine bob>zni. Ker se zivnta ne more potiti, se izeimijo tudi lahko nevarne notrauje bolezni. Ljudski prvgovor pravi : aSnaga je pol hrane". Po tern prcgovoru ac ravuajmo in tako bodemo imeli vedno lepo in zdravo zivino. Pri u a p r a v I j a u j i g u o j a inorain» posubtio paziti na popred itncnovani amonijak ali zbadljiv •*:, da nam v guoji ostaue, ako Imc.-iuo dobijr gtuj i.nrt'i. Kdor pusti ainouijak iz guoja in guojtiico z dvorisfia, deia prav tako, kakor oiu, ki bi ineso kuli tl in bi n.i zadnje ohn..iil aamo kouti, meso in juho bi pa za-vrgel. Da ta jako redivni amouijak v guoji ostaue, mo-ramo gnoj veCktat potrositi z mavcem (gip.iom), ki ima to lastnost, da ainouijak vc*ze t. j. mu ne ptisti iz guoja uhajati. Mavec je pa tudi ze satn na sebi dobfr gnoj, posebno za detelje, ker obstoji iz zvepla in up-na. Kdor pa mavca nitna, more za silo uavadno zein-Ijo rabiti, Leravuo toliko uf piimtga kolikor mavec, vtudar amouijak vecji del v guoji ostaue. —L Dopisi. V GoriCi, 21 i'ebr. —- Zupet je luicla nusa Ci-talnica edeu omu prijetuih voeeiuv, ki druz.j.; v nje-uih prostorih zaveduu gonske Sloveuce, razue uljudue sosede iu Ijube goste. Oikat je ozivd pevski zbjr pod neamorniui in pozrtovaluim vodstvam g. M., oil vele to tudi citaiuicue besede iu zabave. Pevski zbor, ki se je lausko leto odicil z lepun veticetn uezuiu pevk, privabi k vsaki veselici in zabavi obilno stevib poslusalcev, ki se radujejo prijutai-ga pctja iu u^ivajo slast ubrauih glasov, ki lztazujo glubui^ 61v.1adatc.jcvc obeutke tako, kakor jim jib je vdihuil. Lepe pesmi tako src(5on, da bi mogel stopati poleg svoje zeutce, ampak zopet so ga potisuih med starusiuo tu druga. V vasivi krcmi, icjer je tudi pripiavljeua tiekaka po-jedtua, se vrsi vso po prejsujem tedu, sauio da &c so vecji tropi seskarjev pouvajo oi svatov dj godcev. Okoli seduie zvtcer se zopct tela druzoa v^digue in jo ureie naravnost na zeaiuov dom. No, tukaj se je se le ogeuj vuel v najvecji men. Da uazaduje marsi-kateremu glava ze ua uuzo iuzc, da ima tuaisikedo na uogah ze zuijc, a da veudar Ha udniia ob tU, da imajo godci ustuice zeupeuauood veduega pihauja, to-ga mi se omenjati ni treba, ker Si samo ou sebi raz-nme. Peteliui so ze zaceli peti, — bo treba veudar le koncati; po bozji tu cioveski postavi bil bi 2e akoro cas. Predno se pa razidejo, se odracum vsakemu svoj del od vsega tega, kar s>o ua svatuvsciui uzdi. Na-zaduje se z veiiko caatjo ptiuese ua nnzo ttkolaia' (veliuo kelo iz psoniCue moke). Preduo pa zaCue sta-resiua koiaro rezatt iu deiitt, razvije se med uje uu-siteljem iu staresiuo eel saljiv razgovor. Ako ga do-bro lzpeljeta, je ubunia v cast. Zaduji se ie pridujo revczi godci ua vrato. Ko, pa oCe starc-siua ze ua-pravi, da bodo morali svatje za godce globoko v zep seguiti, saj so se godci dosti trudili, med teui ko so se drugi razveseijevali. Doioci tedaj prucejsuo svoto, katero mora vsak svat odstuti. Poiovica tu dkapae svote se odSteje kuharicam, a brez vse siovesuosti, med tcui ko se pri godcih to z nekako castjo zgt)dr. : zasluzijo, da bi jilt vsak omikaui Slovenec hodil po-I ^lusat; zalovai bi vsak, kdor besedo opustt, ako bi ' vcdel, kaj zgubi. Xe le petje samo na sebi, ampak turii vesidje do p^tj.i in trad, ki ga imajo pevci in pevkiuje, da bi fitabiifiarjei'i ustregl'i, iu zadovoljnost, katera po vsakem dovrsjeaem k.isu poilu^alce prevze-ina, daje udeleievalcu iepih vec.n-ov povoljno hrane za kratkili par uric, ki naglo pretefiejo. Pri zadtiji beseii, ki ji? bila v soboto 16. t m. zvecer, pel jc mesaui zbor Pavliuovicev nUstaj !tt, ka- tetvga je uglasbil uas roj.ik Fr. S. Yilhar. Ss goriski zabavljiv-jc, ki tsLe dlake v jajci, molci 0 tej pesmi, kar spric^ije, da ui migid uajti na nji hibe ni v be- sedi ut v lzvrs.iiiji. Sicladatelj Mihovil Paviiiiovie, dal- j luatiu-^ki daisovmo, bil j.*. niuogo let de&doi in driavui I posianec, zdaj je kanouik zavoda sv. Jeronima v Rimu. f Prt'h'jdii je vso B)mio in llercegoviuo, ko je bila Se : nod tttrako ublutjo. Vtdol jo trpljenje krSan.ske raje t iu v pi'.»r.^k'-itt liuhst jc* bu 1:1 ilafiuui tnrod, naj ustane I do dus.ie hvobode. Velikanski utis napravi gotovo I ta pe>ctn, v kateri s.; me5.iio krepki mozki in neini ; zeoski glasovi, ako si pos.uitatec zivo pred oci stavi j lu-.sati take pesmt, ki rie ua obc-s zahtevanje ponavljajo, n. pr. Peteltiickova/tjiiitov. Piy.siiuuv „Ivuny™, satno-spev za Inriioa iu gla-iovir se s tier n> p'lsiavij il, veudar ne vt;mo, ail j<; zadustd uljudnemu p jrofi-jvalcu omottienega hsta, ali ne. To nam pa tudi ue deia ui-kake preglavt'-je; dosti, da posem dopade posiuiiakem, iu tent je omeajena jie.-H'tu ilopa-lla, ka«or je bilo po-Ziiati i/. obdnega ploskanja, ki y. douelo g i.spudu M., ko j". pe-.eui djivrSd. l*-*tje je -.pretuljala na glasoviru fcistita goapa fcjintdnova, ki y. znaua ne le pi svoji tzurjen.-.'Sti v glaibi, ainp^i tudi po dnigilt lepili um-.j-tuo^tih. Slava hpreinljevalki tu pevcu. „Miha*, predpusten zbor za nopran, alt, dva to-nora iu ban se spremljevaujeni na glasoviru, uajbr/.e ni naSoI milodti pred soduim titolom inieuovanega linta, kajti ze napti, da je predpunten /.bur, ka/.e kakemu t-loveku, da pt^eui je tnalovrudna. Naj «e potola/i eastivre.ini list; pesem ui :dov»'iiske gore list; zano-»ena je med uas iz Nemeev, katerim menda tudi go-riski Iwt uu bo ddrekul Mposobno?*ti v pruaojanji glas-beuih toek, bodisi v umetiiij^kem bodiai v estetienem o/iru. Mesaui zbor je to toeko prav dobro izvrsil, obea polivala kouee pesmi je to riprieevala. Tudi to pesent je spremljevala na glasoviru gospa iSantelnova. Vojaska godba je svirala tri lepe kose in steer prav dobro; apiob tuoi-auio reei,
  • iu uruguv. Videii etiio tudi nekaj ; gostov z dezeie in oelo u oddatjeuega Tohutna, ki so se prav do'jro zaoavijah. ^i>alje v prilu^i.) Pokrijejo uatiir^c Stiri alt p^t krozmkov. Na edea se deue doloteua svota iu goloc mora paziti, da pravi krozuik pj^jodi. A*.» pravi zaueao, je ujeuu v caat, Ce ue, pa v zaaaicti. i'ticcto se y za daa;ti, ko s.atjo oiiLij.ijo. Xudt to &c ue godt ua tthem, ampak v^aarga pjsjb.'j sptem.ja ucwLao ca^a g>;dua. Lx njkaj LreaotAotf je v lust puiv taiio, ko pred Utauceluovitn vcceroai, samo z ia/itookom, aa se je diuzma za euo giavo pomuo-ziia. iLsa ima sedaj novega go»podarja suarecut Aiiha utiado /eutoo. Leto pozueje seta prs ajict pruozuosti Miiu 0-biskal. Pottoa je una imro ua uuzi. Pravil mi je, da a Fra.tco prav zadovoi^no iu vUuao zuua. „lvo bi sam Ue \iiic«r bi aiio.a ae VCiOVai, ax y pri i.aiio Utkieui tzbiraujt ueveste vettiar ie tolico srecutlt zakouov*, mu opomutm. „Roaaica je, kar pravis. Glej Tone 1 Ako preudaijutn uas« uavado, m ravuo »iaba. Ima uamrec to preduost, la uas vaaj za uoa ue morejo voiitt; mod tetu ko se to drugod tako rado prigodi. Pa kaj Li bum pravil, saj si moi da ze sam pJakuaii. "* ,Prav tmas, Miiiat" mu odgovonm. „Dvo reci ti se zeinu: da bi stara navada povsod tako dobro zaiela, kakor pri tebu iu da ut tvojih oliok otroci ravuo ta-Ko prazuovaii zeuitovaujo, kasor t..* aBjg daj I* uu se odgovon j puaiovila &va se — tu uikcdar vec se uisva vtdela. Ciituaijev Toue, Priloga k 8. štev. „Soče." fopovan, 18. febr. — (Shod, beseda.) Nov kvas je zamesau v nase drustvo, odkar uciteljuje pvi nas gospod Anton Mlekuz. Njemu je v resnici na srci pravi napredek naroda, zato uneto deluje pri shodih na§e katoiisko-poliiifine citalnice. Pa tudi ljudem so se ti shodi priljubili. Pri tretjera shodu dne 27. Jan. je 6. g. Bl. Grfia podal kratek politicni pregled, potem je nadaljeval g. u&telj poduk o sadjereji. IUzlozil je napravljanje vris-ka (kisa) iz sadja in popisa! poglavitnejSe bolezni pri Mid twin drevji ter povedal, kako se jim v okoui pride. Cr-trti "shod je bil 10. febr, Za uvod je zopet druStvcni predseduik podal pojittfni jwgled zadnjih 14 dni. Za'njim jcnastopil g. Stefan Suligoj, govorofi o /iviaoreji. Popisoval je preeej obSirno bolezen „vol-ci6u ter navedcl njenc uzroke in pomnfike zoper njo. Zadnji jo govoril zcpet g. ucitelj A. Mlekuz. Bazlagal nam je piazgodoviuo Slovenov, njihovo wro in druz-bint&o zivljenje. Jnko i&dovedno so podusalci slediH tcinu zanimivemii govuru, in mnogi so se g. govorniku osebno zahvalili za ta govor. On pa jo obljnbil na-daljovati o zgodovini Slovenov pri bodofiih shodih. \x:craj zvecer je naSa tfitalniea napravila besedo sv-jitn udom iu prijat'djem. B.»s*»da jc bila dobro ob^kwV'iuu. Z.idovoljuost, katero jo narod povcem ska-zuval z obihim ploakom, j»« biia ta dan za pevce to-liko vrrje vrednost:, ker so posluiiko zadovolili, dasi •so Aii'n na odru brcz pev-nodjc, ki jo bit pri besedi med poshiNili'i, Ig«o f./:«pravijiv»;clt ^o predstavljali dcrok Ant. PleMiifiar. d'-khca Auk-a S:ihgojcva pit gg. A. Bratuz in A, Mlekuz, kateti zadnji jo storil driihtvu voliko nshigo, ker jo u'.tl'jg-) pivtuvl ziuli.ji tlati }••.> iifMiadmon udstopu druzcga g:».-poda. luuihi so mv prav dobro ulmesdi in so zdt , /.t i in* p t ir'iij.-jii.i; \it(t» iii -,i.idjO!''jii olirani, ponmo^i, p'fzlahtni in da »o tako ub'.gi'iuu ktui'tti vsaj nok-diko olajsa njogov to-zavni stau. Moiob;ti jjasluii kdo hvalo v U'iis o/;m in gotovo «ia jaz urn jc uocom kratiti; aii graja in nevotja, ki ^o v to] refit bi.isi v JJrdiii po uokatetih krajiii. jo. voliko gtasarjsa in cenjtin nSoi:i* bom jako bvaiezon, ako sin dovuh, da naznanun svetu, kako oslro je ka/aiil neki gospod kniete, kj ma obdoluj»'jo tijogovo zettdj.'. I'ostavj fu^nw, po katori jo propovodno gozdo crtiii, oakodovati ait zam'in.irjali. Vtt. viada itna svoje guZ'iao kioaii.-.iijv, Ki g«»z ie t.adzotujt'jo, porotajo o fijih ttai.-ji, iapMvoii'.ijej'* p-.itrvbtio prcmonibc, tiovtdju* jvjj svc in ka/.iiujvj«» pvo-lMp:;tko. Tako ^krbi visoka viada L& b.ik«jv ia >itit.'t»'k«>v ios. tiaj bo obciuski all pa za-os.o.t.^a la^tri.^a. Aii ai ttmijivu tatno po .sobt, ua i-iiuko :*.L Se vet-jo skrb \n bila tifba inieti za s a d-uo drovjo. kattio oL:viduo kmeta n:di in nm po-maga ptfnaiati butaro daij, katoio ma je Bog naiozii v zvohcanje. Ako visuka viada ni izdala i>OBobae po-stavc aii uareduo gUdo vavuvanja saduoga d.cvja, jc gotovo lo zarad tega io opastila, ku* si m mogla ims-Iiti, da bi ho kedaj uaki u»o2, ki bi na tisoc sadnih dicvt'-s por.ckal in kinotn odvzcl tad, s katorim bi jo tolaiil prav;m zelj-ioo. I:i veudar to so je zgodilo v UK &toit:t,|t, v voku vai-Ktrayakt/ga napredka in omiko. Tako ravjaaje te uienda no tiny hoditi po po^tavah o lastaiat, aiupak p-j postav; javue varaubti in drzav-i.o kuntti. Da sine kdo >voj'> hiio ucuciti, no tajimo; ce iitu je ija'uae pod uiilim iiobom spati, naj to sturi; tezko da bi ga kdo v teui mutii, dasi bi tnu suioli tudi to btaiiitj, ker ku pugori in bo brez strehc, mo-rala ga bo obema tediti. Obcma pa mora imoli pra-vico, da ;.: obvaruje revezav, ki se fcami uaredijo re-veze. NikaKor pa tie moiemo prtzuati, da bi imel kdo pravico, zazgati h'so svoje zeue iu svojih otrok, svojih prcdnikov iu svojo dtuziuo. ker tako bi tem ijudem biabo pogodil. lvakotiuo jo vazmerje mod ocetom iu otroci, uied gospoilarjoin iu druziuo. tako bi moraio biti po mo-jem mnenji med lastnu;om (gospouarjem) in kmetom aii koioaom. Vein da kak mogocujak se glasno za-smeje na to mojo beaedo, Ker morda pozoa in priz-nava ie pravao doloebo dvzavnega zakouika in so morebiti n^ zuieni za tisto Ui'ke, akrivue, natoruc do-iofibe, ki se ualiajejo v fiioveikem srci. Mnogi Leski VelikaSi imajo taka posestva, kakor so vsa Brda >kup, pa skibijo za svoje kinete, kakor oCotje za svoje kmete, kakor ofietje za svoje etroke: zidajo jim cer-kve, Sole, ubozuice, sirotnignice, zagotavljajo jim po- ! kojnine in pomofi v bolezni. Ako denemo, da bi moraio biti razmerje med lastnikom in kmetom tako, kakor smo je opisali, moramo refii, da gospodar bi ne smel posekati kmetom sadnega drevja, katero so si z velikim trudom zasadili na gospodovera svetu, aii katero so na njem nasli, katero jim je potrebno kakor vsakdanji kruh, ki si ga kupujcjo za prodano sadje. Res da tarn, kjer je sadno drevje rastlo, dobi gospod nokaj veC vina, aii kmetu jc to stlno huda zamena. ('ludimo se, da je v tako pokoncanje privolil neki gospod, ki jo sicer v niuogih revolt hvalo vreden, ki vplja za filozofa (modrijana), ki bore uceno knjige, katoremu ne more biti ne/iian nauk o svetovni Iju-bozni, katero je lepse v dojanji izvr^evati, ncgo v knjigah bmti. Neodpustljivo pa je, fie kdo na kmeto-vo proiiajo in jok, na milo zdihovanjo zensk in otrok nimn drugega odgovora ko zasmoli in ki mrzlega tu-ca zabrusi kmetu v obraz, naj so pobere s kmotije, ako mu ni prav. Ljudstvo misli na solitov v Ameriko, aii kod vzoti dfiiar xii daljno pot? Opomba urodniHtvja. .Najpivj moramo opoiuiuti g. dopisnika, naj bo natan-*en v svojih porottlih. Po njcgovih boHodah (katero Kino morali premoniti) bi bilo v o 6 p o a o h t n i k o v v Hrdili, ki rijojo kmetom vsakovrstno sadno drevjo. Zvedeli smo pa, da Ie o d e n gospod jo tako storil, in da jo posokel aii po/agal lo koBtttnje, ne pa drugoga .sadnega drovja. Pravijo da jo URckal okolo 1000 dobel in dazarad tegajo med kmotivelika uevidja. —¦ Kiir govori g. dopisuik o razmori gonpo-da in kmota, nam dopado, aii pozabil jo povodnti, kako ho kmetjo vi'dejo proti Kvojemu gospodu. Pravijo, da lunuku aii prodlansko ji'son jo prinesol ne!;i kmot guspuiiu DiiJHlaljHi kotitanj, tako da ga jo moral gospod /iivroi'i, in da dva kniota, ki nta go.spoda zapustila, :4a poaokliina polji, katero nta obdolovala, do luatega vtio drovj", predtio ala odwla. Ako kmetjo tako dolaju, .ho ni i'uditi, da nidi gonpod polrpijenjo zgubi in da udari z moan* roko, .Monimo, da velja tudi tukuj : pomugaj ni .sum in Bog ti bo pomagal; bodito, kino-ijo, dolavnt, pontiMii, gospodom pravwui, potom ao vam Ijii boljo godilo. Sieor pa no*!;emo biti Kodniki, kakor tudi no opravieujomo dejanja, ki po iuihoiu mnenji jo bilo prouagljono in ki bi bilo boljo izotttalo. Vemo, da duudauOiS .sta rove/it gospod in kmot: goHpod za-r.id vinokih davkov in novih potrob, kmot zarad ala-bih lot iu muogih razvad, ki proj nit*o bile znauo. Uotovo jo tudi to razvada, da nekatori kmetjo za naj-inauj^o opravilo OKtauejo po tri dni v Goriei, nuniOBto da bi bo hitro vrnili domov, ko opravijo svojo rc6.— Toliko brez zamoro; eo vo kdo kaj boljega, radi ga homo poslusali, h Steverjanske zupanije, i.s. fob. — izvoii, draga BSofiatt, sprejeti v tvoje predale sledeCe vrstice v pejasnilo dopisti iz 5teverjan»ke zuuawje v tvoji zadnji Stovilki. G. dopisuik je naredil iz komarja konja. Piipovedujo uauirt:6 kako je bil uekje v nadl zupaniji hud boj dogovorjen med tiorenjci iu Dolenjci, katio jo ljudstvo prtcakovaio prod cerkvijo priCetek kivavegi klauja. In kaj je bilo? Nifi druzega, kakor da se je neki mladeuic ziuasecval uad svojim uasprot-nikom s U-iit, da mu je dal klofuto, in to no nred cerkvijo, ampak &* preccj proC od njo. Ljudstvo pa ni oalalo zuuaj curkvo, ker ni uifiesa pnCakovalo iu ni uiCet-a vodelo. Nobeden, razen morda njegovib to-varisev, ui vedel, kaj oni mladeniC uamerava. Se \6, da so sluOajiio mimo gredofii postali, napadtuika gra-jali in dobro osteli. Kaj pomaga g. dopisniku, klicati redarstvo na pomofi, fie je pa tnoia domafia obiastuija v tt;;n o/.iru Se vedno v trdnetn zimskem spaoji ? Kaj poinnga ua-bivati na zid razglase, da so plesi prepovodant — pri katenh ko izcimijo sovraStva in pretepi — fie se pa za tako prepovedi nobeden ne zoieai ? Toraj, g. dopisn;,t, no prifiakujte, da poslje slav-uo c. k. okrajno glavarstvo v vsako vas toliko iScn-darjov, da bodo mogli vsako klofuto zabrauiti, (tega menda dopisuik tudi ui prifiakovai u.ti zaht^val, ampak imel je po naseiu mnenji s prejsajim dopisnikom iz Bid, ua kateregase sklicuje, krujiio rudarstvo pred ofinii. Ur.) Krajevna policija, kutera una svoj sede2 ua jugovzhodu nase iupamje, naj so eukrat prebudi iu aaj odpravi uapake in uereduosti, ki so v njeni bliziui gode, da si na tak nafiin spostovauje pridobimo pred svetom, kateri sc nam fr\ tak.) preyefi posmeha-je ne s'-n^o zarad surovests, macvee tudi zarad naSe pievzetuosti._____________ (Z---------, 20. febr. line kraja, kjer to piSem, nima nicesa opraviti z niojim dopisom, zato ga tudi ne imenujem. Marsikedaj sem ze bral v »SoCia pa tudi v drugih listih dopise, opazke, dobrohotne pa tudi hudomu§no o — cecilijanskem petji. Jaz aem po svojeia preprifianji ^cecilijaucc*. Qpomuiti pa inoram? da mi nikakor ni neljubo, <5e se mnogo pise o tej glasbi — bodisi za njo bodisi proti njej. Narobo ; jaz _elim, da bi se enkrat ta stvar resno in korenito razpravila. Sedaj je «as zato. DruStvo sv. Mohora je izdalo „Cecilijow; na Primorskem ustanoviloseje MCe-cilijansko droStvo". Sedaj naj bi se prereSetalo to u-praSanje do dobrega, resno, pametno, sine ira et studio; razpravilo naj bi se, aii je cecilijanska glasba res nasprotna dunu na§ega naroda, aii morda §e ni cas za to, da bi se ta glasba vpeljala. Jaz _elim tore, da bi kedo izmed anticecilijancev nusvil, razlo^il in dokazal svoja naCela. Vsi cecilijanci mn boderno hva-lezni za to, Sedaj se trudimo in mufiimo — morda zastonj — morda v ikodo svojemu narodu. Ko bilo brezplodno moje bi delo, Brce obcutljivo bi pa5 me bolelo, A ne, kot sedaj ncizmcrno, stvaSnot Ohl miBd, da dorau Skodljlv jc moj trad, To Hiojcmu sreu je vdarcc prehud, Pac" hujfii na gveti Bi meiie nikoli ne mogel zadeti. Imejtc tore usmiljonje z nnmi vsi, ki sto na-Kprotnflga prepricanja; priigfte nam lu6, da no boderno tavali po temi, da ne boderno snmi sebi morda ta napacne narduSenostf zdravja spodkopavali. Aii, «e 'U ?. nami nimate usmiijenja, imejte ga vendar k nbogim nnrodom slovenskiin; ne pustitc, da bi Skodo trpel zavoljo cccilijanako glasbo, ne pustite, da bi ga cc-citijauci h cerkve gonili se svojim pefjem. Da to za-branite, jc va§a sveta doMnost. Prosim pa vso one ggM ki bodo tako ptijassni, da mojo pro.^ujo usIiSijo, da bi vedno povedali, kaj si mislijo poil ^cec-iiijansko" glasbo, da no bode edon po Petro ndrihal, drngi pa Pavla brauli. Dva, ki m ras-govarjata, inomta iincti etiake pojme o reel, o kateri so razgovarjata, druguce se ne bosta nikoli prav ra-ssumclii. Tore jasno in razlocno, prosim, da bi vnnk povedal, kar minlt in —. spodobno. „Klegantna in no po tiirRko", taka mora biti borba na papirjl. AH «o U no olegantiia (tudi jaz ne imam degantno pisati), vHiij spodobna in — brez strasti. To mislim, da tudi g. »Strilar umvpod liesedo „ elegant no". S6 amirjanjom aii pa s torn, <)a so s fiesa norca z Ko-xaritte obrnik v Void*;, kjer bi se zdruzila s swlnnjo diiavuo cesto. StroSki bi menda tie. bill preveliki. l*o-zncje, kadar bi -se tlrzavaa blagajuiva oddahnila, hi lahko aadaljevala drzava svojo costo ua Severn bivgu Soce od Sv, Lucije v Tolmin in odtoil po d« zHi do kooortekega mesta. Sedtmja cwta pod Kolovratum je po zimi ucwna -zarad Ivdu, ker veto zimo ne vidi solnca, in gre po zapus&nsib krajih. Ako bi se izpe-Ijala cesta na levein bregu Soee, bila bi na soluci in bi Ma od Sv. Lucije do koboridskega uioata skoz 9 vasij in trgov. Voicaui bi pri tem aid ne zgubili, ker cesta pod Kolovratwu bi ostala. Taka premetnba et'ste bila bi po inojem utnenji velike koristi, poscbuo pre-wemba ua Kan&iskem. S'-GerfcljanStega, 10 febr. —ZemljiSkcknjigc so za nal okraj dovrSene in za vkujizbo pripruvljeue. Pri lias je stvar uova in postala je nqniljubljeua, ker so se nam stroSki p« prepisih, izrocilik itd. muogo poveeali. Ce je posestnik nczadolzeti, se ia Se izha-ja; vse drugaee je, ee iraa mladi posestuik na prev-zt'tem posestvu vse poloo dolgov, delezev in pa Se pren&tek roditeljeua. Ta je treba najveckrat plafiati odstotke in pa Se vknjiLbo, kar prizadcva mladcma posestuiku ogromne stroske. Zelcti je, da bi nam dr-zavni poslauci puiuagali, doticnu postavo^pouravili, stroSke za vkujizbo znizaii. Posebuo tako/vaui kruh ali pretiziiek, kterega navadno mladi posescnik daje roditeljein, naj bi se odstotkov (proccntov) oprostil; Udi vknji&l naj bi se brcz vsakterih stroskov. po-Mcbno ce je poscstvo ze hudo zadolzeao. Pokazalo se je, da je poscstvo in zdaj pri nas mocuo zado!2etio; kaj bi Se bilo, ako bi se vsi dolgovi vkajizdi ? Lehko re^em, da jih do zdaj niti polovica ni vknjiSeuih. Pa Se ueka drnga slaba strati se je glede zemljiSke knji-,ge pokazala. Pred je bhko vsak kolickaj na dobrem glasu stojeci posestnik dobii posojilo proti uavadnu-iuu. dolzuema pisuiu za navadne obresti. Zdaj pa se na dobro ime tezko kaj posodi, vse tiSCi na vkujizbo, in navaduo pritisne poaojevalec dolznika, da je pri-siljen stroSke zapismo in vkujizbo sain plaC-ati, ceS ce ti ni tako prav, ti pa ni6 ne posodim. Iz tega tzvira, da uezadolzeni posestnik piaC-a odstutke za vkujizbo in drnge stroSke enkrat, m«»j tem ko mora zadolzeni vrhu tega se od dolgov (dot) i. dr. placati Se enkrat toliko all pa Se veL, Ce tudi je morebiti posestvo zadnjega Se maoj vredno. Naj bi se tcdaj, kakor s?m omenil, v tej zadevi kaj poin;»galo, ua primer tako, da bi se zadolienemu odstotki za'vkujizbo racuuili le od tistega dela, ki ni z brenieni obtezen, ali kakor koii. Vsekako je 2eleti, da bi se v tej zadevi kmalu kaj zboIjSalo, sicer tudi ptiden gospodar (zanikrneiev Se omeuim ne) ne more si opomoCi pri najboljsi volji. G. drzavni poslaaei bi pa stokrat bolje narediii, mesto nepotrebuo »e prickati, prupadajo6i kmec ki indelavni stans koristnimi naredba-mi utrditi, za kar bi jim biii sreem bvalezni. { Slovan, Mir. E-liuost in Zvoa. L» tikj mprej v ra-it ' vaSo in cele obiiue. ZaLetek je sicer te^ek, a iz ma-lega zraste veiiko. Ct»vek innogo dos«e, ako hoce, vzttajnosti, veselja in dobre v«?Sje je tteba. Pi t • torn pa naj vas nikar nestraSijO'Zb.itlljIvi govori mekate-rih pibaCev, temuS moSko-stapajte pozafieCi poti. Po-guinoitn je zma^a!___________ Iz toimlnskega §Iavarstva7 it. febraarja.— (Berite in sttmite ter reoifce: Siaviu mkerrw zupauu.) Dose! je bil pred nekim. casom dopis zupana na Ho!»kem >;upana na Kobori-Ukum. V katerem jezikn?' v nemskont. Kazumite : slovetwki zttpan pKe n ft nt I k i d o-p i s slovenskemu zupaint. tie vet da ta g.i mn'v prc-jeti in tako gre nemski dopts nitzaj tta IJoL-ku. In potent ? Potem gL*e slovens.;! znpan. pi&oc Remake doplseT kar naravnoit v Tolmin k glavawtvu in se pritf>zi cez to veiiko krivico. In kaj se z^di 'i Zupan iz ko-boridske okoiiet; gre v T»>!miu po 31u,pantjskik opra-viiih hi ubo^i ni vedct, k.tj gu caUi*. Z vso ostr-wtjo g„i prasa g-. ghivar, zakaj je ta hXorii, tu tmt tft-e, da ee kc predrzne drugikrat se kaj tacega potioviti, bo priailjen, v tej zadevi be.-iedo govoriti I Spt-ejeinati mora tudi netnske dopise, ker bit je v solab in'tudi dobro govori in pise uwu^ko itd. Slovenes je krotka ovcica, pa no popolnoma zapusccna sirotica, zato tudi ta zupan iz koboridske okoiice odgovori odloeno in resno: (lospod glavar! jaz s**m sfovfmski zupan in tisti, ki mi je pisal, je tudi slovenski zupau; sratnot-iui bi bilo za me, ako bi bit izdajavet; svojega jtvzika in svojega miroda. — Gospod glavar se je potolazil pri teh bcsedali. Kdi je ta zupan '? I>oh prasa!, na-rodni bnilee. Kdo je uemskutarfiki zupan, ti ne po-vem (urednik vc, kdo iF • slovenski zupan pa j<; go-spod Janez Volarifi, kre#.ke>m m-ni'm jeziku na uCiteljisri v Mariboru. Itudovedni smo, s cem se bo z^ovarjab) sedaj ucnu ministerstvo, ko ne more vet; trditi, da nimanio potrebnib uenili knjig in ut'nili mocij. f)iigi>vor miitistra Konrada v ttun oziru goriS-kemu duzeluemu SoUkemn svetu j(» vsakemu 5« v dobrem spominu; bo-Ii gospo«l minister letos tudi tako odgovurjal ? Uiede ziinatije politike nam Je najprcj <>-moniti, da je v Serbiji ministerstvo Kristiievo odstopilu ter da je kralj Milan novo imcnoval t> predsedniliriiu (rura&auiuoni, ki je 1<; dmgn iz-daja pred Kristicevega mmist»*rstv.i » predsed-nikom Pirueaneein. Da ni Krisiiu kljubu tnki kruti siii zmugal, je vsukako euduo. Iz Italije se poroea, da so boteli nekateri napasti vlak, v katerem hu je vozil kralj Humbert. Zdi so pa, da ni bil nupad naincnji'ii kra-Iju, tern vet': le s'razi. Italijanski iisti pi sejo mnogo u tem, veudar gotovega do hinlaj ne morejo nieeaa poroeati. Pae pa iebko puroeamo mi oil-loeuo, kakSui prijat«dji so Ualijani Avstriji. V Milanu so uprostili porotuiki sest oseb, ki so same obstale, da so delile med vojake ueko iz-javo, katero je izdalo Oberdaukovo drustvo, ki btrastno hujska proti nasemu cesarstvtt. V Egiptu se obraeajo zaduve veduo bolj na ugodiio stran za Angleze. Zbornica poslau-cev je vsled tega odbila grajalai predlog seda-njemu miuisterstva. Domace in razne vesti, Goriska citaluica priredi 24. t. m. ub 81:, uri zveeer pies, pri katerem bo sviraia vojaska god-ba c. k. pc-puLka At. 02. 2ieudom ne bo dovoljen vhod lu-ez vatopuo^a Hsta. 5 tem plesom bodo kon-eauo p.isLue voselice gorUke eiulmee ; v postn pri-redl dv«j bwcdi » t etjem in igro, katorih natauenejsi piogram objavi o svojem easu. Za Pircev spomenik sta darovala : Anton Jug, Tikar v Vortojbi, 1 gl. — ivau Kod;x», vikur v Oseiu, i gi. — proaesek 4'J gi. —- vkup 51 gl. Une gospode, ki so odmeaiii kak doaesek za spomiuek vrlega moza. prosimo, naj nam g* kmalu posljejo, da boa\o vedeli kak spouieuiei uarociti. — Za iv o e ia u-cicev spomeuit je darovat M. K. v G. 2 gl. — vsi darovi zaasajo 2&1 gl. Sloveaski jezik nekaterim garibaliinom jako presiida. Xedavao je postal tukajsuji c. k. gozdni urad mestnemu magiscratu pistno v slovouskem, nem-skem ia itabjanskem jeziku, v katerem je bilo na-zuaujeno, da se bodo prodajeia drva v Panovei po javni drazbi. Dodaaa je biia prosuja, naj se doticno pbmo nabije ua obeiusko desKo, da slavno obciustvo zve za to prodajo. Pismo je biio v resuiei na deski pribito, ali kako? tilovenske besede so bite tako za-mazane iu poeoeiaav, da ul bilo mogoee bratijiii. Zakaj to ? Iz ijubezui najbrze do sloveuskega jezika in iz spostovauja do sloveuskih, meseauov. Kadi bi vedeli. di je slavnemu goriskemu magistratu to zua-no. ali je stvar preiskoval iu ali je zvedel, kedaj (kateri daa ali kateto noe in katero uroj so je to zgodiio in kdo bi bil to storil. Prav bi biio, Ua bi se ueporedaez kazaoval, ki tako malo spostuje urad-ua uazaanila, da jib neelovesko maze. — tipoiflinjamo so, da tudi >o!eti je bil nekemu ozuanilu. veleslavne-ga e. k. namestaistva odpadel slovenski del; ali ta-krat ni bit zamazan, ampak odrezan. Prav zani-mivo bi bilo izvedeti, eeg.ve so bile tiste Skarje, s katerimi se je rezuio sloveciko ozuunilo, ia ali ui se« danje crnilo v kaki zvezi z onimi Skarjami. — Ker ze o cmilu govoriin, naj omenim, da tudi vojaSko j a k 1 a d i 5 c e (magacin) v ulici sv. Klare nosi znak j one omike, ki ae naaproti Slovencem napihuje kakor zaba ali nieh. Najbrze je tudi onde slovenski napis bodel kakega ognjevitega Iicmulovega bum iz Gr- ! garja (poitalijancenea) v jasne italijanske oci, da se j je udal nepremagljivi mocl ter omazal cesarski zid. j — Tern nerodnostim bi se gotovo vsaj nckaj v okom ' prislo, ako bi nekateri uradi javno pokazali ono spo-stovanje do sloveuskega jezika, katero mil v besedi priznavajo. V ta namen naj bi slavni meatni magi-Btrat razen italijanskega napiaa imel ua niestui hisi tudi Hlnvenski napis, ker razen Italijauov zahajejo tudi Slovenci hi Xeraci v niestni urad, — Slavna c. k. k m e t i j s k a d r u z b a naj bi imela poleg laa-kega napiua": „Societa agraria* tudi slovcusko imo, da bi vodeli narocniki „tfo8podarskega lista" kam so obiniti, ko pridejo pla&ivat nuroouino.— SI. dezel-n& blagajniea naj bi po&iljala alovenskim zupa-nom alovenako pobomke, kakor poSilja italijanskim zupanont italijanske. Ako ne pa Italijani kuduj o-glase za slovenake pebotniee, onde naj bi tudi Slo-venec kazal uvojo uljudnort in postrezljivost. — Yi-Boko c. k. kupeijako m iuisterstvo, kateremu pripadajo inicuke nu dreavnih ccstuk, naj bitarii'ena initnii'ali zapiculo za slovenske okolicane v gorinki okoliei v slovenskem jeziku, italijanske naj bi puatilo k veuemu /a italijanske meSeane. — Ako bi m toko dr/avni, dezVIni in obciuaki uradi javno izreklizaua-rodnostno ravnopravuoat, bi to na ljudstvo dobrodejno uplivalo in oui krti. ki zapeljujejo gortiku mladino, bi prisli ob moc. zidovi in papir a alovcuskimi napiai in oznanili bi ostali pa brez marog. fcjtvar je vredna, da ho poaku.si; tnorda veudar pojde. Gori&ka ljudska posojilnica bo imela pri- hodnji ponedeljek svoj prvi obeni zbor, katere0-a duevui red uaznanjamo apodej v poaebnem oznunilu. llojake druiitvenike uljudno vabimo, naj ho udole/.e toga zbora v obilnem stovilu, fa-r bo treba voPti ruvnateljstvo in nudzornnro. Oni rodoljubi in rojaki pa, ki mho s« udje t>*ga dtu^tva, naj kinalu pristopi-jo, da «e pommm gluvui»\i, a katero druAtvo delujo, in da ni v pwtrchi izpo... »di|o htot. uikakilt luzuv pri ui(• rue vaote. Uru?.tvo y. lopo &u'elo, n.ij ga rojaki podpirajo, da hh tudi okiepi in da octane. Jutre, v soboto 2.'*, t. in., dovraijo gori*k<* arodnje in dnige Aote prvi teeaj Aolskega leta. Ivor je zadol kunee semestra v pti.Htno dai, bodo trpele poeitniee do prihudnjega petka, kateri dan zacni' dru-gi semester. Blagorodni gospod Jo2ef vitea Schneid. c. k. vladni svetovalee, 11 irni tajnik in de/.elui po-fllauec kranj-»ki podaril jo p^cmu »l{>vonski;mu otro-fikemu vtfi v Oorioi 25 gi. S'*va blagemu gospodu za clovekoljubi dar. BolniSnica usmiljemh bratov imela je po porocilu, katero je i'^dala zadnje drii za leto 1888., koncc leta 1SS2. v svojem oskrbovanji T3 boluikov in 8!.* blazniii, vkup UY2 oseb. Leia 18-S;i. je sprejo-la 8IS bolnikov in 9(J blazaih, vkup *J14 oaeb. Yseh bolnikov so imeli 1SS3. v bolnianici S91 navadnih in 1H5 blazuih, vkup 107fi oseb. Leta issa. So izpustili izmod bolnikov 571 ozdr.tvijenih, ll'j zboljsanih, '41 HKoz>iravljenih. I'mrio jilt je ST, koncc leta pa jih je ostalo v botnisniot 5e >*3. Blaxtuh so izpustili leta 1883. in steer: 10 ozdravljenih, 33 zboljLanih; J ho bili prt'ine»-eettit 2 sia pob^gaiLv. «"il jih je, umrlo. Koncc leU jih je osulo D7 ; z uavadnimi boloiki vred 180 oseb. Po domoviui imela je boiniiniea a Primor-skega: 578 bylaih in 177 blaznih, s Kranjakega G7 bolnih, iz Trhta in okoliee 37, izv Italije 38 bolnih in 2 blazaa, g Koposkega 2R, s Stajerskega 25, z Ogerskega 13, s Pnwkega 9 bolnikov. Bolnisuica ima 10*} postelj za bolnike in 100 za blazne, vkup 200. Leu 188&. so se skrbovali bot-ui 23.829, blazni 35.130, vkup 59.585 duij. Oskrb-nina za bolnike in blazne znasa v I. razredu 2 gl., v II. razredu 1 gl. 40 kr., v III. razredu za primor-fike bolnike 40 kr., za primorske blazne 50 kr., za tuje bolnike in blazne pa 70 kr.. na dan. BBolniki se sprejemajo vedno, blazni pa le po naznanilu, ki ga ima poslati dotieua obcina visokema dezelnemu od-boru zraveu spri«eval pristojnosti in ubostva in spri-devala zdravuiSkega. Obiskovati se morejo bolniki T^ak dan od 2. do 4. ure popoldne, ob aedeljah in praznikih tudi od 9. do lo1,, dopoldne. Za obiskova-nje blaznih je potrebuo posebao dovoljenje od pred-Btojnika." Letuo porociio so podpisali Janez od BogaSobel kot prior in nadzdravuik, dr. Saunig in dr. Kersovani kot primarja, prvi za medicinski od-delek in blaznico, drugi za kirurgicni in sifilitieni oddclek. Neolikaiiost nekaterih ljudij se kazc prav ocitno po dejanjih, ki jim nikakor ne sluzijo v cast; zato jik navadno ne izvrsujejo o belem dnevu, ampak ponoci, kojih tema zakriva oecm postenih mescanov. Tak ciu izvrsil je neki junak te dni s tem, da je z govejim blatom pomazal slovenski napis gospoda I. febata, Tsi una etacuno za divjaoiao za Mesnicami. Gospodu Kebatu svetujemo, naj se ne M ostraSiti po takih neporednostih, rojakom pa, naj hodijo vai div-ja^ino kupavat k temu mczu, kateremu zarobljeni icici nagajejo. Nadejamo se, da tudi poStcni Italijani bodo radi k njemu zahajali, da pokazojo a tem avoj stud nad ono nesveto druhalijo, ki lio^e se svojo brez-ozirnostjo mirne mescaue strahovati. Znani morilec Biteinik, ki je nedavno v Foibvici umoril dekliuo, ki mu je bila ljubezeu od-povedala, je bil dunes sojen pred porotniki. O morskih kopelih na otoku Gradu do§el nam je v ruko pomeuljiv apis, katerega vsebino pa ne moremo danes objaviti uiti v glavnih potezah, ker nam prosier win spet nagaja. Politidao draStvo „Edinosta v Tistu od-poslalo je visokemu c. k. ministur«tvu bogaeastja in uauka spomeuico, v kateri proai, naj biagovoli delati na to, da dobi latra akofa, ki bo kos svoij nulogi, ter zavraea sumnieenja italijauakega dru«tva, ki je o Lsti titvuri poalalo prosujo do vis. ministeratvu. Obrtnijske sadruge snovajo se zdaj v Ooiici. Obrtiuki se uklicujejo v seje, v kateiih naj se izjavijo, ali hocejo vvesti one zadruge, katere jim piiporoca kupcijbka zbomica, ki je vzcla stvar v roko. K doti-euim bcjam povabljeui sti bili tudi uredniStvi tukaj-Snjib. italijaiibkili listov, slovcnskpga lista osnovalci sej se niso spouinili, kajti za nckatcn* muJSu Sloven-cev uij. L'Eco se potozuje, da tiskajo iiajrazuovrtttuujfie ubitiiike v euo skupino. Do zdaj so se le cevljatji in sedlarji temu uprh in ho odloeili, da osnovajo svojo zadrugo. Iincnovaui list »a tudi puto2ujut da se obrtui-koin pomeu zadrug premala razlaga in da so se de-lila dottcua pravila ftu le po zboru mvtl uielczenee, uanivsto da bi jim bili y,e proj postavo naznauili, o kateri bi .se bili mogli po.-.Vi'tovati. G. Janez Jug, untelj v Htevorjunu, nasjo na-prosil, naj potidimo, da ni pinal niti dopisa niz Ste-verjaiwko aupimijV v zudnji wiovilki nH(H'e", niti dopi^it „iz Steverjaua", ki ho nnuviija v inti fitevilki mod dunuiiMmi Ktvarmi. Uadi izptdmijemo fceljo g. iuM* telja in «e dodajcum, da zailnji dopix, ki hiiio ga da-noH priuesli, i/.vira sicor iz JSleverjana, da pa ni bit piMuu, kakor t*mu izvedeli, v Steveijanu tak, kakor-flen je, ampak nekje dnigod, Opomba urudnifitva, ki mu rtledi, je seveda naSa. V traovskexn gozdu potika ho, kakor Hodijo gozdni ouvaji po nledu v snegu, nenavadna zverina, kateri ptavijo rin iz inaeje rudovino. JNekatorim bo zdi, ila so to zver tudi vbleli, vendar niso tega po-polnom gotovi. Taka zverina je posebuo divjacini nevarna, ker navadno ne je mesa, ampak le krv iz-pije zivalim, katere vjame. POZIV. Odbor cecilijanskega druatva je sklenil, narodue eerkvene napeve, kteri so na Primorskeni po raznih cerkvali pojcjo, zbirati, popraviti iu hainio-nizirati ter je potom v ti lepsi obliki zopet izdati. Zatorej so obraca podpisani odbor do vaeh prec. gg. duhovnikov, organistov, peveev iu drugih prijateljev naiodne eerkvene muzike, da bi alov. cerkvenib pe.s-mi, ki so v dotienih krajih pojejo, tekat (besede) in melodiju (napev) zapisali in poslaii g. 1). Fajgelj-iiu, ueitelju v Tolminu. Pri zbiranji pesmi naj se gleda poaehuu na h t a re peami, v kterih veje slovenski pobozni duh, in na take, ki imajo glede tek-sta in melodije kako vreduoat. Ker 80 ho nakupile za drustveni arhiv nektere lahke melodijozne made, naj se obrnejo'oni udje, ki si jih hocejo izposoditi, do druatvenega tajnika v bogo-alovakem »emeniaei. Druatveni arhiv sprejema tudi da-rovane muzikalije ter se zanje priporoca. V Uorici, 7. tebr. 1884. Odbor cec. druatva. K ustanovi pokojninske zadruge. Ker mi prihajajo od raznih todoijubov praSanja, kako treba postopati pri nabiri udov za pokojuinsko zaslrugo, ho-cem po tej poti vstm gospodom, ki so moj poziv pri-jazno sprejeli, odgovoriti: v Prva stvar je, da so ljudstvo poduci o tej pre-koristni ustanovi; zato naj rodoljubui pospoSit! Iji tc uaprave skliCejo ob nedcljah IjudiskupaK nnj jlri pre-beio doticne moje spise iz dopo^laneg i p'»/.iva iu iz stew 11. in 12. „Gosp. lista" 1. 1. in naj nujasnijo vae, kar treba, da se ljudstvo preprica o koristi te stvari. Oni, ki zelijo pristopiM tfj zadtugi, naj se vpisejo na polo, v katerej naj navedejo krstno imc iu starost. Tako polo z vpisanimi udi naj domo'.jubni " gosoodje posljejo meni, vse dingo, kar treba za stal- j r,o uredbo, priskrbi osnovalni odbor. Ko se ustanovi ^adruga, prejine sleherni ud svojo spi-ejcmnico iu bo imel vplacevati doticne medccniue povcrjeniku, kateremu se izrofii pooblastilo za njih sprejemauje. Naj So dostavim, «!a more vpisati se sleherni clovek, bodisi kractovalec, «b:tnik, delavec, mozki ali zenska in sicer iz vseh krajev slanja se vefji del w& t-Keenje in sitaieBJe sokrovice in krvi iu na po^p^S^vunjo ilobrega prcbavljaiija. Xaj-boljse &riMl-«t\o zu t«» jfe dr. ftoza zivljenski balzam. Zivlj«nti-ki Imluun ill*. Kozov i iu fisto kri. ila «.l«»lii zupc-l: svi^'o pn ,itrc/ii pnp^r.em v-.;m t*'i« 7itUi>-\,uu: o/ivlja prebavjjanjo, tsarfja zdravo , i\\^n\» ta'jc in. /fir.svJH, «.-I|K'uvIja Ir^Lo pvt-h.^l iii.j.'. S»j«*» do jl'di, kifilo zdr- goviittje. napctost, bljcvanjc, krf \ ieladrt, z»<>Iinenost, zlato zilo, prirobtczynjc zelodca z jedili iul.. je gotovo in hkusano domce Hi-edstvce. fci *>: je v kr,ttk»;iK z.inul -tvofe "./vr>*fn» mori (>!>(•*.> nw,airi\<). I veliks sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Na stotrne pEs<>nt v priznnnje je na razgled pripravij'-uilt. Ka/.po^iija sc Ba frunkiranc liopisf na VSC kraje proti pohtnemu povzetju. ------SVARJEUTJE! ' Da se izogne v*akd<> iH:l]ulitm potv.Dtam, Kozov zivljenltki balzam h Ickarne U. Fr« bili zmes brez vse mo,*:ir ako so zabtevali sanio pniitm \ . |». v I»ru-i. k...;ii zap* zlvljeii'tki bctl/am, in nn i/r ..rttikr ¦il «i , 11:1; .M.htt'Viijo pov-«(nI i/rcrno lll». m. d.t 40 nari.f-iiiM t;n v..f Ur-ijib d»-df. Kozovo«a firlji'n^k^t* balzania. Pravi dr. Eozov zivljenski balzam dobi se «an»o v glavni nerga^se Jfr. 205- ' zalogi izdelnvalra B. Fpaftn<*P-ja, v I^kartit „k ('rin'mtj orlu- v l'm^i, ]¦>]:>• -lor Spor-V (HillWl: 6. C'ristofalpttit lekarninir: il. H. Ponfoiii, I.-.karair-«r: H. Kfifner, Ifknr-nicar. V (XrLKJl: Ilamaso d'KIia. — V TliSTC: I*. Premlini, I.;kiirr.i.'ur; ft. Foraboschi, t.»kainM';ir, .1. Sor-ravallo; Ed. ci bittnh v^uko vr.-irc, pri torili. gnojiiili tokih, pri irrvn t j»r.-*t» in pri nohtanji, pri zlezah, otokliitub, pri zntnsrenji, pri murski (mrfvi| ko^ti. -- Zaprtc bub' zdravijo; kjer pa von tefie, potegnc^ maztlo v kratkeni ven ftnoj na-^c, i» r.mo ozdruv: SkatljicG se dobodo po 25 in 35 kr. iiicklir.c -.¦ bitru Pr«inkovan in po mnogih poHkunib k»t najzn tudi popolno uzc zgubljen sink. I Kklenim I gl. II a I z a 111 z a u h o. iljivt'jse nvn'Uun /iiitn odttraui COT /HI1 til TII1IJI po &r. Mali^u je odlocno najboljse zdravilo zoper pi'otilt tor revmatizem, terganje po udih, bolecine v kri-zi ter zivcih, oteklino, otrpnele title in kite itd., malo casa ce so rabi, pa mine po polnem tr-ganje, kar dokazujc obilno zahvul. Zabtevn naj se samo „cvet zopei* trganje po dr. Malicu" s zraren stojecim znainenjem; t steiJenicn 50 kr. ____ 1WF" Zabvala. ^W Sdrttfcnatf*. Go3podu pL Trnkdcay-jn, lekarju v r.jubljimE. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domaea zdravila brezvspeSno rabili. Ko je pa bolezcn Cednlje hujsa prihajala in uze vec dnij ni-to mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vus dr. Malifiev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma narocim. In vm iitifl je cudovit vspell, da so se po kratkej rabi oprostiii mucniU bolefiin. S popolntm prepric.tnjcm priznavam torej dr. Maiifev protinski cvet kot izvrstao zdravilo in ga r.^a-kemu bolniku v jednakej bolezni priporoLain. Vaaej blago-rodnosti pa izrekam najprisrc-nejso zahvalo, z vsent spo5:o-vanjem udani Fran Jug, posestnik v Bmarji p. Celji. Sg^* Plaoinski zeliyeui sirup krajaskt, *^H izboren zoper kaaelj, hripavost. vratobol, prsno in pljncne bolecine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejsi nego vsi v trgoviia se nabajajoci soki in siropi. %j^T Kri cistilne kroglice, c. kv. priv., "^i no smele bi se v nijednem gospodinjstvu po^reJati in so se uze tisuCkrat sijajno osvedocile pri zabasanji cfove^keja telesa, glavobola, otrpnenih udih, skazenem zclodcu, jetrnih in obistnik boleznib, v skatuljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 skatuljami 1 gold. 5 kr. Razposilja se le ji-den zavoj. Narocila se izvrse: iiajhitreje s postnim povzetjem v lekarni pri nsamorogu" Jul pi, lEMECCSY-ja, aa Mm t@?p t LjuslpL 1 Dr. Alojzij Delpiero 1 ffi zdravnik-ranocelnik-porodnicar m ^ stasiujc Y iilicl -hv. Autona k* [§j h. st. 1. ;uvo nadstropje f® W v Gorici. V Cndovite kapljice sv. A11 to a a radovanskega. Tii prlpro-ifo in nar.vvno zaravilo j« prava dybrudcjua ptmioc in ni rroba rano-jr'b i;t-».*.(h, da, -s») dokaee ujibava cudovjta [sul'C. (,*'.' so. le r.ibijo nekoHku dni, olajSnjo fir. nre/i-iii-jo pr.-.v kmalu i.in:rdu\ra:tji>e Je-tlodcne boit%li. 1'rav uvrr.:no vsrre-'ajo zo-per Iiemorojde. proti boleiniRi a* jetrih in na vrantci. proti crevi?sujm boi-znim in prof. gUsram, i ri zonskili »;e^'v.'R:h n.:dti'zno3tih, zoper beli tck. bjui'l, i:op:»r bifji-' sroiic-.-r o;»t;;./ pokvarjeno kri. Ono ne prec-injajo sam>> oni'^-ieaih boLo^ni, ampak nas obvarnjejo tudi pred vsako bolu/.nyo. Prcda.V'jo se v vseh trl.wvnLh lekarntoah na sret.i; ?a narocbe in poatl'atve pa eduu v lokarn.tji CriatOiOidtti V Gorici, v Trsiu r lekarni G. Zanetti in G. B. So via in v iekarni Alia Madonna v Kormina. Ena steklenica stAnc 30 novcev. St. 3 IE Oznanilo. j Kavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta). , vstanovljcae po grofu Thurnu v Gorici naznanja, j da bode dne 10. marca 1884. zafcela javna , drazba (kaat) neresenih zastav IV. cetrtietja 1882, i t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca okto-bra, novembra in decembra 1882. Ravuatelj: Lovisoni. Ontv.arp.im kuiotovalcc, d;i sem dobil te 'l:;i v-?srh r-emen v>;