93 ^ Slavec Mimila je lima; solnee gorkeje aije, nar&va je doMla praznifno oblekO-Ponižna vijolica samčva s svojiui prijetriim duhom v prijaznem gaji. Vse je zeleno; vse cvetL; Tse se veseli krasne narave. Žuželke letajo od cretice do evetice nabiraje si sladžic. Ljube ptičiee so se zopet k nain vrnile in nam kratek 5as delajo s svojim prijetnini petjem gojezdica si delajof. Tudi mili pevec slavec se je rrnil k nam, ter nain iz bližnjega griua prepeva. Preljuba niladina! Ker je slavec prri pevec uied pevei ia čloTeka, rekel Iji, s svojim miiim petjem oi-nra, naj ti danes o tem zalem ptiiku nekoliko več porem. Slavec (Lusciola luscinia) je. ptica šSinkovčeve vrfikosti; dolg je kacih 15 centimetrov. Droticn je iD rujavkasto sire tiaire; pod trebnbom je pa bolj jasno sivkast; rep iraa nijav, a noge zarnoklo poltne. Slavec ima mi^_T srce segajof, donpč glas. Casi skoro ^so noč pvepeva, in CloTekn, se- dečemo v njegovej bližini, prinitSa prekrasne raelodije. Slavcc svoj glas vedno izpreminja; zdaj glasno in hitro gostoii, zdaj zapet tiho in inilo razrija sioje pesai. Šlavni natoroznanec Becbstein slarčeTo petje tolmaiii ovako: Tran. tinu, tiun. tiuu §pc tiu tohna, Tio, tio, tio, tio Kuntin, kuutiu, knutiu, kuutiu, Tslnin, tskiio, tslnm. tstuo — TsO, tsB, tsa, tsll, tsfl, tsO, tsa, tsO, ts5, teB Knoror tiu. Tskuo pipitsknlHi Tso, tso, tao, tso, tso. tso, tso, tso. tso, tso, tso, tso tsiirhading! Tsisi si tosi si si si 81 si si si Tsorre tsorre tsorre tsorrebi Taatn, tsatn, tsatn, tsatn, tsatn, tsutn, tsatn, tai Dlo dlo dlo illn illo dlo dlo rllo Kuioo trrrrrrrct Ln ln lt> li li li U li U U Kuioo didl H Mjli Ha guiir, gnur. kui kuiu! Kuio btnii kuui kuui kiii kui km kui (ihi, ghi, ghi, GhoU gholl ghoU ghoU gliia hmlndoi Kui kui Iiorr ha dia ilia dillhi! Hec, hec, li«c, hec, hec, liec, hec, hec, heo, hee, hBC, liec, hec, hec, hec, Tualrho hostehoi Kuia kuia kuia kuia kuia kaia kuia kuiati; Ktii kuj Iriti io io io io io io io ktu La lylc lolo tlitli io kuia Higual guai gmy guai gimi guni guai guai kninr tsio tniopi. Slavec se uri ub žuželkah iu piebiva malo ue po vsej Evropi; ipak se ne dobi v vsakem kraji. V gorenje savinskej dolini nijsein cela tri leta videl sla?ca, uiti sein sliSal lijegOTCga prcsladkega petja. Slavec je neutrudljiT pevee ter poje, kakor bi rekel naš Pregiren: nod zore do mi'aka, od mraka do dn^." Gnczdo si naredi navadno v kakej goSCari blizu tal. V naše kraje pride meseca malega travna in v jeseni se zopet self od na9 t gorkejše kraje. Po mesliU uajdemo sli7ca skoro v vsakej drugej ali tretjej bi5i, kjcr 9* žiri k večem po 8 let v sninosti. V krano mn dajejo mrarljinja jajca. Kadar t jeseni Eelilne ptiee odhajajo r gorkejše kraje, zapazioio tudi pri slaycn v kietki nekako nemirnost. Plaho frfcta sera tcr tja, ter kaže, tla ima tudi on prirojen nagon k popotovanJTi. Zatorej pustimo nbogim pticam ljubo srobodo! Anton Leban Mozirski