prosvet; GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOIE k ! Uredaüki la «pravalikl prostori i ! k N SSST tenth Lewndale Ava. Offlos of Publication i MST t. Lawndale Ava. « ! 4104 .year xxx m* h um CHICAGO, ILL., PETEK, 6. AVGUSTA (AUGUST 6), 1937 Subscription fSOO Yearly ÄTKV.—NUMBER 153 fronta IV, vigi- ukt0v_v ohiu |jfi vseh fašistov in nfilantov je tudi Republic Steel IHUSKA "DEVICA ORLEANSKA" flereiand. — (FP) — Sever-vwm s šerifom Elserjem. Ji Je tudi, kako je prišlo »omreienja jeklarskega orga-™°rja Gusa Halia v Warre- * ouroma kako so "naši Iju-I* dobili "evidneco" proti Hal-LS Warrenj,kim stavkarjem. dinamitni" incident v wrret,u je kapitalistično časo-J »vabilo za dvignenje sil- * krika o "štrajkarskem na-rnuKot je razvidno, so za U «^nt poskrbeli "naši ljudje1 iv! e agregacije. ^17. junija je U Hitlerji l**wlka in vodnica "na-P W v Clevelandu piaL_ J« Stw|Uf uradniku anU-Cuif ,n tnt»delavske publl- pThtNatlonal Republic, k P»v ^ashingtonu: "Yea, alte, Po vsej de- . zjutraj ne bom poeve-nj4. » uradnild Republic C mu. pu,mu Kovori o sejah z •kaS? In "i)dbor" 250-tih", t kZ?? ^ Girdlerja tu-;"J* drugi visoki funkcio-•J« ^public Steel. Slih' RT" «nega , ¡1" 5 Hichardaona, kaj bojevita Stuana "Vam je Bft,v» posedala te miaa vso isto- m^ Z ^J-kim konzulom V kateremu " ki se vrše pod o rej Še ni bila uradno razglašena. Iz Prage poročajo po zanesljivih virih iz Belgrada, da je že pokojni kralj Alekaander hotel meti pogodbo z Vatikanom zaradi sporazuma s Hrvati in Sto-adinovičeva vlada je le izpolni-k Aleksandrovo željo. Vest iz rage se d sije glaai, da je jugo-alovanska vlada potrta, ker je od vseh inozemskih diplomstov v Belgradu edino nemški poslanik šel za pogrebom patriarha Varna ve. španska vlada zmešala račune fašistom Frankovo prodiranje pri Teruelu ustavljeno nazapadu se obeta hud unushboj Organizirano delavstvo razdeljeno v dva tabora DVA MOČNA VODITELJA Seattle, Waah. — (FP) — Nikjer v deželi ni črta med CIO in Ameriško delavako federacijo tako močno potegnjena kakor v driavi Washington u. Poaebno je to resnica v tem meatu, kjer je že v teku srdit bratomorni boj. Vaa tudi kaže, da ne bo polegel, dokler ni premagana in uničena ta ali ona skupina. V tem oziru je situacija v drugih krajih dežele dokaj drugačna. V mnogih mestih ni nobenega frakcijskega boja med organiziranim delavstvom in so pripadniki obeh skupin še vedno v dobrih odnošajih. V mnogih krajih je aicer prišlo do formalnega preloma med unijami CIO in ADF na zahtevo WilUama Gree-na, toda članatvo se ne navdušuje za bratomorni boj, oziroma mu je nasprotno. Tudi v tej državi in drugih krajih zapadne obale bi najbrž bila podobna aituacija, ako bi ai ne bila v laseh dva močna voditelja: Have Beck in Harry Bridgee. Beck je vodja sil Ameriške delavske federacije na za-padni obali in car tukajšnje vozniške unije, Bridges pa je Lewi-sov pobočnik in vodja pristaniš-čnih delavcev na zapadni obali. Oba sta močni osebnosti ln drug drugsmu v napo tj e. Beck je do zadnjega časa popolnoma dominiral delavsko gibanje v Seattlu in tudi v državi. Okrog sebe je zgradil močno mašino, kateri si ni nihče upal naaprotovati razen pristaniščnlh delavcev. On je tiste to*te delavski vodja, ki smatra, da je treba najprej organizirati delodajalce, nakar bodo slednji organizirali delavce. Te taktike se poslužuje v odnošajih s vozniškimi delodajalci in poalužil ae jo je tudi proti plvovarniški uniji, katero je v Wsshingtonu popolnoma uničil in priailll ali pridobil pivovar-narje, da so z njim podpisali pogodbo. V zameno jim je obljubil, da ae ne bo niti en aod "zunanjega" piva prikazal v državi. Te obljube ae tudi drži. Na ali-čen način vodi boj proti plvovarniški uniji v Oregonu In ga skuša tudi v Californiji. >., V Beckovem taboru se nshs-jajo stavbinske unije, potem organizirani delavci v čistilnicah Domače vesti Delavska ko«vencija v La Sallu La Salle, III. — Prihodnji mesec se vrši v Slovenskem narodnem domu letna konvencija II-linoiske delavske federacije. Navzočih bo skoro tisoč delegatov. % S farme aassj v mesto Waukegan, 111. — Frank Pleš-ko, znani farmar, se je pred kratkim iznabil avoje lepe farme pri Lemontu, 111., kjer je Živel dolga leta. Preselil se je v Waukegan, kjer al poišče eksistenco na drug način. Pleško pravi, da bo težko posabil na življenje v proati naravi Obisk Chicago. — 01. urad SNPJ in uredništvo Prosvste je v četrtek oblakal Jakob Požar s ženo in hčerjo is Johnstowna, Pa. Nov grob v Penni St. Michael, Pa. — Dne 31. julija je umrl sa ailikoso Frank Bizjak, član društva 190 SNPJ. Tu zapušča ženo, tri otroke, brata in dve aaatri, v starem kraju pa tri brate ia dve aestri. Oče ln sin utonila Cleveland. V torek svečer sta v jeseru oh Gordon parku u-tonils Anton gocjsnčič, star 60 let, in njegov sin Anton, star 26 let Nesreča se je pripetila, ko se je prevrnil čoln, v katerem sta bila oba Kocjančiča ln še dva drugaj 24-letni Frank Kocjančič, ain oziroma brat, In neki 29-letni McKay; zadnja dva je rešil neki motorni čoln, ki je brž priplul na lice nesreče. Sa aa aav grob Chicago. ~ V bližnjem Brook-fieldu je ta dnfi umrl Nikolaj Prešel, star 9$ let ln doma is Poljan pri Škaf j i Loki na Go-ren/skem. V AmeHkI j« Uvel 88 let In tu zapušča pet sinov in dve hčeri. kitajo beže v masah iz severne kitajske Japonske bombe, ki dežujejo iz zraka, to dotlej edino znamenje vojne VEČJE BITKE S KITAJCI SE NI BILO Madrid, 5. avg. — General Jote Miaja, vrhovni poveljnik ljudske armade v centralni Spa-. - ___tf . , . , niji, j. linoti izjavil, d. J. of.n> ^^ ^ ziv. «panike vlade zapadno od Madrida zadnji meMC popolno- i <" m. zmetala riiun« failatom iiJ «J« .Z ^v, 'zgubil U vuok« plale In dobre d. »rt ko 20,000 mot; dva tUoTfa- 'ovne pofoj*. kaUr. J. pridobil «.tov » 'n»'4"«" »i"1' | "/'p^Ciot -U « nja- Mlaja je opiaal okupacijo ve- g0V1 moč in vp|iv krha- likega koaa ozemlja zapadno od (tJ jAei mora računati z moč-Madrida po vladi nih četah kot nim ^protnikom ne samo v o-pravi triurni iz tega razloga, ker ^ |farryja Bridgesa, ki sma-je poveljstvo ljudske srmsde tik tp|k g^ka za delavskega rake-pred ofenzivo koncentriralo na mArv<^ tudi z velikimi ma- tisoče mož na nekih točkah, ne Mmi de|tv-tva. ki se oklepajo da bi bil sovražnik vedel kaj o CJQ K CJO M M t« pridružile tem. f | tri največje skupine delavcev na Pojačane vladine čete so usta- upAdu — pristaniščni delavci vile prodiranje faAiatov v ara- |„ drl mornarjev Ur lesni In pogonskih hribih vzhodno od Ma- ij^delski delavci. V CIO spada-drida. Bojevanje se je obnovilo j0 tudi druge skupine, na pri-tudi na severni fronti v Asturi- mer oblačilni delavci in čas niji, kjer so lojalistične rudarske i^ji. čete pričele s novimi napadi v v Seattlu je Beck že odprto okolici Ovieda.. , nastopil proti časnikarski uniji i„ krznarjem. Ko je krznarska okriljem avastike, je vedno do- onija »adnjič že skoraj sklenila brodošla. novo pogodbo za avojlh 266 čla- Ta Girdlerjeva "Devica orle- nov, je v Imenu Ameriške deUv anaka" si je močno prizadevata ake federacije Interveniral Beck. za zdrobitev jeklarske sUvke in ki skuša razbiti krznarsko unijo. pomagaU z rekrutiranjem vigi- Posledica je. da tovarne piketi lan tov proti delavcem. i * (Dal* aa S. etraat) Železniki delavci dobili povisek Poviaanje znaia 5c na uro za 800,000 delavcev Waahington, 5. avg. — Štirinajst žsleznlčarskih unij, ki Imajo 760,000 članov v delavnicah in na progah, je izvojevalo zvišanje plač sa pet centov na uro. Zvišanje etopi v Veljavo s 1, avgustom. Članstvo vseh unij se je zsdnjs dni izrsklo za stavko. Zahtevali eo zvišanja za 20 centov na uro. Med obema skupi-nama je posredovala zvezna te-leznlčaraka komisija. Enako zvišanje zahteva tudi pet glavnih železničarskih bratovščin, katerih članatvo, 800,-000 po številu, se je te dni tudi izreklo sa stavko. Zaatopniki teh bratovščin—strojevodij, kur-jačev, kondukterjev, pomožnih kondukterjev in kretnlkov—ae bodo poavetovali na skupni konferenci, ki se prične 11. avguata v Chicagu. Do stavke najbrž ne bo prišlo, ker bo spor poravnan s kompromisom. Anglija, Italija v novi kravji kupčiji Nekaj te kuha na račun Abeainije »n Španije lAHuUm, 6. avg. _ Anglija in fašistična Italija apet pijeta po-bratimijo. Diplomatlčne vesti ae glaae, da je angleški premier Chamberlafn zadnje dni piaal MuMoliniJu zalo prijateljsko platno In Muaaolini je odgovoril tudi v prijateljskem tonu. Ko-respondenca se tiče "sporazuma" glede Abeelnlje in rasnih koncesij. Kot se govori, je Anglije končno pristala na priznanje, da Abesinlja faktično ni več neodvisne država in da je treba, da to prizna tudi Liga na-Muaaolinl je e tem Jako Sanghai, 5. avg. — Nenapovedana japonska vojna v ae verni Kitajski se dnevno bolj in bolj pomiče proti jugu. Prednji oddelki japonske armade, ki potujejo v motornih vozilih, so še doeegli točko, ki je oddsljena o-krog 26 milj od prednjih oddelkov centralne kitajske armade ob železnici Pukov-Tientaln. Medtem pa japonske letalske skupine, katerih kar mrgoli v zraku, neprestano mečejo bombe na želesnlške postaje in središča, kjer bi se mogle zbirati kitajske čete. Včersj so jsponska letala demollrals Paotlngfu, ki se nahaja kakih 90 milj južno od Pelpinga. Kakor vae kaže, si Japonci pripravljajo teren za spopad s glsvniml kitajskimi armadami. Ta teren je nekako ob mejah provinc Hopel In Santuof. Ce nima Kaišekova vlada dovolj dobrih letal, bo šaman pošiljala Še tako velike armade proti Japoncem. fianghai, 6. avg. — Železniške postaje in pristaniščni pomoli v Sanghaiju so bili danes natlačeni e kitajskimi bsguni, ki prihajalo semkaj is Nanklnga ln drugih mest ssvsrnih kitajskih provinc. Ces 40,000 Kitajosv Je že Šlo skozi Sanghaj v varnejše kraje na jugu. Bogatejše kitajske družine odhajajo tudi iz Sanghaja, ker pričakujejo, da japonska letala kmalu dosežejo to veliko pristaniščno mesto. Ns drugI strani prihaja na tisoče jsponsklh civilistov Iz notranjih krajev Kitajske v obmorska mesta, kjer čakajo na japonske ladje, da Jih odvedejo domov ali na kitajski sever, Js-ponci ns splošno sapuščajo južno in centralno Kitajako, ker jim tam ni več obetati, odkar se je začel sistematičen in korenit bojkot vsega, kar Js japonsko. Val kitajski nsmsščsnci so od-povijali službo Japonskim konzulom, trgovcem In drugim. V Hankovu so bili ustreljeni štirje Kitajci kot izdajalci, ker so pro-dsjsli Japonsko blago. V invadiranlh krajih provinc Cahar in Hopei Imajo Japonske čete opraviti samo še s kitajskimi guerilci, ki streljajo Iz zasede, skrivišč in iz vssh mogočih kotov. Peiping in Tientain sta danes docela okupirana po japonskih Četah. Japonaki vojaški oblastniki so vseli pod svojo kontrolo inozemske kolonije in v Peipingu so na široko odprli vrata notranjega ali "prepovedanega" mesta, kamor sme zdaj vsakdo stopiti. Nova kampanja proti Židom v Nemčiji % _ Učitelji dobili navodila za zaatrupl jevan je otrok Berlin, 6. avg.—Nacijski režim v Nemčiji se pripravlja na novo protižidovsko kampanjo, ki bo oaredotočena v šolah. To je razvidno is nove nacijske brošure s naalovom: "Vprašanje Židov-stvs pri učenju". Isdana je bila Isrecno sa učlteljstvo v svrho in-štrukelj, kako naj otrokom vte-pajo v glavo mržnjo do Židov. Predgovor je napisal Jullus Streicher, Hitlerjev glsvnl antl-semit. V teh lnstrukcljsh pravijo na-ciji nemškim učiteljem in učite-ljicsm, da je otroke treba Že v prvem rasredu "pravilno" podu-čevatl o aatanski vlogi Judov. Ksdarkoli naness prilika, naj posežejo v zgodovino In otrokom poksžsjo, kako so Judjs ns primer uničili stari Egipt in njegovo civlllsacijo, kako so se polastili Palsstine, pomorili domsčl-ne in potem rodovitne krsje, v katerih sta se cedila med In mleko, spremenili v puščsvo in umorili Krista, ki js bil največji antisemit. Nadalje naj učencem vtepajo v glavo, kako so v srednjem veku židje degrsdirali civilizacijo In tlačili Spanjolcs, Nemce In Poljake In kako so ss proti njim borili vslikl možje kot Friderik Veliki (prvi evropski kralj kronan po Rimu v devetem stolst-Ju), Martin Lutsr (ki se je dvignil proti Rimu), Napoleon In Bls-mark (oba prej savssnlks Židov ko sntlssmlta) ln Hitler, t drugo besedo: v nacijskih šolah, od osnovnih do najvišjih, naj se po-tvarja zgodovina in naprti Judom odgovornost za vse hibe, pomanjkljivosti in zločine človeštva. klan0vsk1 teror spet 021-vel v floridi S tvojim političnim vplivom terorizirajo vte NEOVIRANO LIN-CANJE Štirje »tavkarji priznali krivda in obšojeni VVarren. O., 6, avg. — fttlrje Jeklarski sUvkarji In bivši člani CIO, ki so priznali, da eo sodelovali pri treh dlnamltnih napadih, so bili včeraj obsojeni od enega do 20 let. Ous Hali, peti obtožen«*-, ni priznal krivde In pridržan Je bil za obravnavo v septembru. Unia CIO je izključila petorico Iz svoje sreda zadovoljen, ampak Anglija bo za to priznanje Museolinljevega a-friškaga imperija zahtevala ne-ke maatne konceeije, ki se menda tičejo ft pa ni Je. Francija je baje tudi pristala na ta korak s pogojem, če Muaaolini plača dobro ceno. Kakšna bo ta cena, bo morda razvidno is eeje eveta Ligo narodov prihodnji Revolta proti na-cijem v Kenoshi Meatna vlada prepovedala parado in zborovanje Kenoeha, Wis., 6. avg.—Vsled velikih protestov s strani organiziranega delavstva^in liberalnih elementov Je mestni svet včersj prepovedal nacijem parado In zborovanje v mestnem parku, ki se Je Imela vršiti prihodnjo nedeljo. Dovoljenje za fašistične demonstracije je pred nekaj dnevi dobila nacijska organizacija Volksbund, ki združuje vse Hitlerjeve oboževalce med ameriškimi Nemci. Proti Izdan ju dovoljenja so unije že prej protestirale, včeraj so velike rfhioti-ce navalile na mestno hišo In zahtevale od mestnega sveta preklic nacijskih demonstracij. Pro-testirala Je tudi Zveza pridigarjev. Na te demonstracije so ae na-cijl pripravljali po vsem srednjem zapadu. To mesto sil csn-trum Nemcev; izbrano Je bilo, ker Je v sredini mrd Chicagom In Milwaukeejrm, kjer Je močno nacijsko gibanje In so oboževalci svastlke pričakovali veliko udeležbo iz teh dveh meet. Ta nameravani fašistični naval na Kenosho je združil vaa organizirano delavstvo, unije CIO kot unije ADK, ki so sklenile organizirati maano piketira-nje nacijske parada In shoda v parku. Velika drukba se podala tekstilni uniji New York. — S tekstilno unijo CIO Je podpiaala pogodbo A-lesender Smith Co. Is Yonkerja, N. Y„ ki u posluje 6600 delavcev In je največja firma za prepro- Tallahanaee, Fla. —• Kianov-sko gibanje je v Floridi spet na pohodu. Po brutalnem umoru Jo-aspha Shoemakerja, organizatorja brespoaelnih, in ugrsbljs-nju E. F. Poulnota, Shoemaker-jevega tovariša, leta 1936 ae je Klan nekoliko potuhnil, toda sad-nje čase je sopet prišel ns svst-lo. Na svetlo je prišel po odloku državnegs vrhovnegs sodišča, ki js po dolgem času ssvrglo ka-sen štirih tsmplšklh pollcajsv, ki so bili obsojeni pri prvi obravnavi na štiriletno ječo radi ugrabitve In pretepa E. F. Poulnota, In odredilo novo obravnavo. Ta obravnava se prične 6, oktobra. Odlok vrhovnega sodišča smatrajo klanovcl sa svojo smago. Zs umor Shosmsksrjs šs nI bil po poroti nlhčs obtožen, čeprsv bo Is kmslu dvs Isti od brutalnsga dogodka. V St. Pstersburgu Js na prsd-vsčsr občflnskih Volitev zadnja dni 200 klsnovcev odprto para-dlralo v samorsksm distriktu. S temi demonstracijami so klsnov-cl skušali terorisirstl zamorce, da ns bi šli prihodnji dsn na ao-dlščs, toda niso uspeli. V glavnsm mestu Flortds Tal-lshasseeju pa so klsnovcl predzadnji teden nastopili proti zamorcem z iinčanjsm dveh mladih fantov, ki sta bila obtošena, da sta obstrelila nekega policaja. Drhal ju je sredi noči vssls Is ječe, ki Je le štiri bloke proč od državnega kapitola, ju odvedla iz mesta in preluknjala a kroglami. Pri umorjenima ssmorce-ma so pustili tale napis: "Svs-rilo. Tako se bo sgodilo s vsemi zamorci, ki se dotaknejo belo-kožcev." Drhall ni polletja skušsls de-Istl nobenih ovir pri ugrsbltvl dveh žrtev. Policijski poročnik Hsrry Fslrbsnks Js potem rekel, ds to nI bilo nobeno Unča-nje, marveč navaden umor, Za to llnčanje ni bil prijet noben klanovec. Sploh pa klanovcl do-minlrajo vso florldsko politiko. V zadnjih letih je bilo v državi že večje število tajnih umorov, za katereoaa oblasti ne smenljo. Žrtve so delavski agitatorji, ki čez noč izginejo in ni o njih nobenega sluha. Mnenje Je, da so Jih klanovcl umorili In vrgli v močvirja, ki so žrtve pogoltnila. Boji rudarske unije v Kentuckyju Madisonvllle, Ky. — Rudarska unija UMW je obtožila pred delavskim odborom skoraj vse premogovne o|>eratorJe v tem kraju kršitve VVagnerjevega detav-skegs zakona. Pokrajinski delavski odbor a sedežem v Indla-na|Milisu Je semkaj poslal H. N. Hhankina, ki preiskuje pritožbe rudsrske unije. Milwauiki legionarji proti vigilantom Milwaukee. — Centralni odbor poetojank Ameriška legije v Milrsiikee Is» državni konvenciji legije predložil resolucijo, v kateri predlaga splošno preiskavo štraJkok>msklh In vlgilant-skih aktivnosti s strani leglo-narjev v jeklarski stsvki. Resolucija strogo obsoja take aktiv« nosil. Na konvenciji bo gotovo naletela na veliko oposicijo. ge v deželi. Delavci so dobili svi-šanje plač sa 7.6%, 40 centov minimalna plače, 40-urnl tednik In plačane počitnice. PROSVETA TU EN LIGHTEN MEUT IL» ai UHNIM Bvomm SjKliNOTS to Ohm VM m mU im». »» m m mil « D» tum r MtopaJu M »riM> (July •». Ittfl, p-** i, «m i» • Mm PmvvIU j» prav^MM. a. m rta IM M MU*. Deloma popravljena krivica Sodišče v Alabami je oprostilo štiri zamorce iz znane devetortce "the Scottboro boys," kste-ro ie aedem let vlačijo od proceee do procese, obsojajo na amrt in a temi absurdnimi obsodbami dsjejo povdd histeričnim političnim propagandam. Ta scottborska afera je eden največjih škandalov ne ameriškem jugu v zednjlh sedmih letih. Proces proti tem zamorcem je črn spomin na nekdenje čerovniške procese. Obtoženi so bili običejnege "črno-belega prestopile" v južnih drževsh, zsrsdi ksterega ao zamorci vssk čss linčani v bombsinem pssu—posllstvs dvsh belo-kožnih žensk. Prizedeti ženski sta bili sicer ns slsbem glasu kot prostitutki, tods trsdicijs ns smorlškem jugu je, ds tudi bsls vlsčuga pre-kaša vrednost sto črncev. Posilstvo se js baje izvršilo v tovornem vsgonu, v katerem sts ionski "trempsll" akupsj z zamorskimi "trempl." Pri prvi obrsvnsvi ats obe ionski prisegli, ds sts bili poolljoni In tedsj js bilo sedem črncev obsojenih ns smrt. Smrtna kazen v Alsbsmi zs te zločin velja mends asmo ss zemorce; če belokožec posili črnko—ni smrtne kezni. Vrhovno sodišče jo prvo obsodbo rezvoljevilo in vršile se je nove obrsvnsvs, pri keterl pe je ens tensks izpremenils svoje pričsnje in izjs-vila, ds nI bils posiljeno, dočlm jo drugs vztra-jala pri prvi izjsvi, ds je bils poslljons. Porotniki ps so verjeli drugi in spot glssoveli zs smrtno kszen. Stvsr Je prišla drugič pred federalno vrhovno sodišče, ki je spet ovrglo amrt-no obsodbo. Sledils jo tretja obrsvnsvs, pri ka-terl Je bi) asmo en obtoienec obsojen ne smrt, ostali ps v dosmrtno ječo. Tudi ts proces je bil razveljavljen in pri četrtem jo smrtns obsodbs odpadla pri treh zamorcih, ki so dobili divjsško zaporno kazen do 75 let, pred no ps so šs ostali obtoženci prišli ns vrsto—obrsvnsvs se js vršile proti vsskemu posebej—je državno tožltelj-stvo zavrglo obtožnico proti štirim in jih oprostilo. Taks je ts serijs šksndsloznih acottborskih procesov, ki so bili prsvs sramota zs Ameriko. Izzvsli so brez števils demonstracij in jedkih kritik, razburjali črnce in dali priložnost fanatikom, da so izkoristili to afero za svoje strankarske interese. Kaj pa se je zgodilo, da so bili štirje črnci, ki so bili prej dvakrst obsojeni na smrt, zdaj oproščeni ? Ali je morda "now deal" omehčal ledeno morslno akorjo na srcih alsbsmakih jsvnlh tožilcev in aodnikov? Ali ps ao se juinjsški de-liki stroge justice nsveličsli fsrse, ki je bils Že dsvno očitna vsemu pametnemu avetu? Zadeva pa še ni končana. Ako so Štirje črnci nedolžni, zakaj bi bilo ostalih pet zaprtih do smrti? Pctinsedemdesctlctnl zapor za enega obtoženca pomeni doamrtno ječo. Ako Je sodi šče trikrat smatralo, da Je vaeh devet krivih, mora zdaj logično zaključiti, da je vae devetorl-ea nedolžna. Nemogoče je, da bi bilo pet krivih in kaznovanih, četvorics t« nekrivs In proata vaake kazni. Alabamska krivica mora biti popravljens ns vsej črti in mims Bosna I Z oblaka v dalja jI Nov« Mehiki Strabeae, Pa. — Dne 27.junija smo ae odpeljali ns obisk— moj sin, njegove S-letne hčerke, mojs sestre Frances Chesnik, njen sin Jskob in Jsz — v New Mexico k moji sinahi oziroms sinovi ženi, ki ie delj časa bo-ehs in so ji zdrsvnild nasveto-vali spremembo podnebje. Vsled tega so je novembre 1936 poda-v hribe daljne Nove Mehike skat zdravja. Se isti dan smo prispeli v 8t. Louis, Mo., in Um prenočili v liotelu Jefferson. Naslednje jutro smo si malo ogledali to ve-iko, zanimivo mesto, nakar smo spet zasedli naš avto in se odpe-jsll nsprej. Ker so ceste gladke n ftvne, sts nsšs šoferjs sli vozniks dirjala z nami kekor ze stevo. Vozila sta od 70 do 75 milj na uro! Pot po državi Missouri js bi-a dokaj zsnimivs, Uko tudi po-ovico Ksnsasa, kjer se razprostirajo krasne polja, bogeto obložene s pšenico ln koruzo. Ved no se nsm je nudilo kej posebnega ln zsnlmlvegs ob poti. Videli amo poljedelce pri delu. Kosijo žito In mlatijo ksr Um na polju. Css nsm je hitro potekal in skoro se nismo zs vedli, že se nsm je prlbližsl mrsk. Naš voznik nes jo predramil iz našega tudi Frances Delost, ki je rekla, da nes bo spremljsla do Puebla Odpelje» smo se proti Trini dadu. Med potjo smo srečali možaka, ki se nem je zdel znan Voznik je zstrobentel in možak se je usUviL Povedali smo mu, ds se nam zdi znan in on je rekel, da jo brat Jožefa Novaka et in stric JožeU Novske, biv-šegs večletnega oskrbnika dvorane društva 188 8NPJ. Franku ae je aeveda čudno zdelo, da smo gs spoznsli, ssj je poteklo že celih 85 let, odker se niemo videli. V marcu se je ponesrečil v rovu in mu je zlomilo nogo. Njegov brat Jskob živi v Trini-dsdu. Poslovili smo se in šli nsprej. Obiskali smo tudi Jakoba in njegovo ženo, ki sU nes s veseljem sprejele. Hitro smo se seznsnili. Pokazala sU nam, koliko škode jim je napravila toča. Vso trto in sadno drevje jim je uničile. Spet smo se poslovili in odjsdrali nsprej. Naša spremljevslka France« nsm je povode la, ds v bližini na Delsgui živi Anton Udovič in tudi njegova hči Mary, ki je bivsla pri naši materi. Ko je njegova soproga umrls v sUrem kraju potem, ko je on odšel v Ameri ko, mu je namreč pustila dva msls otroka, 4-letnega sinčke in 2-letno Mary. Ker niso imeli Um bližnjih sorodnikov, je mo- opszovsnjs, ko nsm je nezneniÇTMe meti vzela k sobi obe otroka Nacijtka predrznost Ne mislimo narijske predrznosti v Nemčiji, kjer sploh nima meje, marveč nscijsko predrznost v Ameriki. Ameriške legijs, organizacija bivših vojakov ln reskclonsrns po avojem vodstvu in taktiki, ae je toliko zdramila zadnje dni, da Je začela akcijo proti taborišču nemških nacijcv v Ando-verju. N. J. Nemške nerljaka organizacija ima v Ustem Uborišču te dni velik dlrimlaj a "Hell-Hitler"-klici, oboževanjem svaatike, paradira-njem itd., Ameriška legija pa je o|K»zorila oblast I, naj ai malo od bližje ogledajo to reč, če nI morda protiamerišks. Morda t Auguat Klapprott, vodja nacijske organizacije v New Jersey Ju, je pa zdaj hud na legijo. Dolži jo, da namerava fizično napeati neclje v Uborišču—"ln če ae to sgodi— je rekel—no bo noben legioner odšel živ" . . . V tem alučaju ima legija prav, da zahteve preiakevo nacijakih norosti. Kadar naeljaki vodja v Ameriki grozi legionarjem s poboji, je skrajni Čas, da odgovorna oblaat res (»ogleda v nacijske Uborišče in atopi necljskim predrt ne-žera tako čvrsto na prste, da bodo močno tac v i- UU. ____. da smo v tistem dnevu že prevozili deljevo 650 milji Ze seboj smo torej pustili precejšen kos poti. Treba bo usUvIti, da odpočijemo. Kmslu smo prišli v Dodge City, kjer smo pols-ksli hotel ln v njem prenočili in se pošteno odpočili ze pot, ki jo bils pred nsmi. Spet smo posedli v naš avto in so veseli odpoljsll nsprej, ve-doč, ds tisti dsn pridemo do ns- a cilje. Ko smo vozili proti __ u Kansase v Colorado, se je pred nami razprostirale velikanska reven, Uko ds se človeku zdi, kskor bi se v daljavi obiski j tal dotikali. Pogled ne to ravnino ps ni prijeten, ker je zemlje prszns, pusU in nerodovitna nič zelenje, nič drevjs. Tu in Um se vidi msjhna hišica. Okrog poldne smo zagledali koloradske hribe ln gore. Ko smo privosill na trlnidsdski prelsz proti Rsntonu, N. Méx., so nismo mogli nsgledsti neravne krasote Umksjšnjih goratih pokrajin. V teh hribih prideU viškom ns pomoč po dve lokomotivi. Tsko smo prišli tretji dsn ne-šegs potovanja ob poltreh popoldne na zaželjeno mesto, v Suga-rito, New Mexico, k družini Williams, kjer je bila nasUnjena žena mojega sins. 2e od dsleč smo jo opazlN, ker nss je prod hišo pričakovale. 8videnje je bilo zavito v prisrčno veselje, posebno ze sineho Jennie, ko je po dolgem času spet lehko objela svojo ljubljeno hčerko. Tako smo bili veseli svidenja, da smo za nekaj Časa na vse drugo pozabili . . . Ker se zdravje Jennie prepočasi vrača, so JI zdravniki svetovali, naj gre v bolnišnico, in tako se je odločila In šla v bolnišnico. V Sugaritu amo obiskali več prijateljev. Tam ni mnogo naših ljudi. UsUvill emo se pri družini Slavec In družini Keš. Obiskali smo tudi več slovenskih farmarjev, \r Mexvillu Hirnove in Milavčeve. S pridelki so se po-voljno pohvalili, poeebno detelja je dobro kazala. Iskrena zahvala za prijazne sprejeme in postrežbo vsem, tako tudi družini Williams. Nejlepša hvala Frances in Rudolfu Delost za poatreibo ln goatoljubnoat, ki amo jo uživali v njihovi hiši za-čaaa obiska v Kantonu. Sosedje smo še is sUrega kraje, Rudolf Js svoječaano bival v Canonsbur-gu (leU 1018) ln mu je še mar aikaj znanega, sato amo si imeli mnogo povedati, Uko da je vse prehitro prišel čas ločitve. ftrte 10. julija smo šli v bol-hišnico Valmora obisk«t našo bolnico, da ae poelovimo. Slovo Jo bilo žalostno, ker se je spet morala ločiti od avoje mele hčer-ke ln avojcev. Poslovili smo se In JI želeli, de so kmslu potdrs-vi in vrne med «svoje drsge, ksr ji is srcs želimo, de isti dsn smo se poslovili tudi od prijsteljev v Rsntonu in ee pripravili na odhod- Z nemi se je odpravila v oskrbo. Ko je bile Mary stera 15 let ln sin 18, je oče obe vzel v Ameriko ne Deleguo. Mary in nešs spremljevslka se dobro po-zneU in Uko smo zapeljali naravnost pred Msryjino hišo Gledsli so nas, kdo smo, ker smo prišli Uko daleč. Moja sestre in jaz sva namreč že bili v Ameriki, ko je Msryjins mati umrla In Uko se prej z Mary nismo ni kdsr videle. Tskoj smo se dogovorili, kdo smo in Msry in njsn mož sU nas pri jezno sprejele. Razgovoru ni bilo konce no kraje. Msry je hitro pregrnils mizo ln nam postregla z okusno večerjo. Medtem so prišli še drugi prijatelji — Udovičevi in Krulčevi. Pogovarjali smo ee pozno v noč in s^ imeli mnogo povedati. Mary bi najrajši videla, da se bi kar vso no£ pogo-vsrjsle. Bilo je že čez dve po-polnoči, ko nsm js Msry odka-zala lepo opremljene spalne sobe ln mehke posUlje, Uko de smo se pošteno odpočili. ZjuttaJ« smo se poslovili od prijaznih rojakov. Mary je dejale, da se prej še nikdar nismo videle, pe je ie prišel čas, da so poslovimo Prav po sestersko smo se poslovile. Iskrena zahvala nji In možu za prijaznost in postrežbo Med potjo smo so usUvili na Ludlowu, kjer smo si ogledal znani spomenik pedlih rudarskih žrtev v rudarskem pokolju iz leU 1914. Padli so tudi otroci in j^o, ko je bruUlna sila mogotcev navalila na mirne stav-karjo. Spomenik smo fotografirali, da gs pokažemo doma našim prijateljem. Pred poldnem smo dospeli Pueblo k sorodnikom mojega moža. Iskreno se zahvaljujem sestrlčnam in stricu za prijazn sprejem in postrežbo, posebno še Frances ln njenemu možu, to je družini Marinčlč za prenoči šče ln postrežbo. Dno 12. julije zjutraj smo se poslovili od prijsznih sorodni kov, Uko tudi od naše sprem Ijevalke Frances Delost, ki nas Je spremi j sls Iz RaptorVa v Pueblo. Želimo, da bi vsi prišli nam na obisk In vrnili vsm bomo prijsznoet ter gostolj ubije. Nikdar al nismo mislili, da imamo v Uko oddaljenih krajih toliko prijateljev, ki so nas pri jasno sprejeli vsepovsod, zakar se nsjiskreneje zahvaljujemo vsem skupaj. V mislih smo se se enkrat poslovili od naše Jennig in ji želeli skorajšnjega zdravja, ds se bi kmslu vrnila med nas. Stisnili smo si roke In ae od-peljsll, Frsncea v Rsnton, New Piknik zbora "Jedran" Clevelend, O^lenetvo "J* drene" ves opominje, ds rezervirate nedeljo, 22. evguste, ze Jadranov dsn. Zbor priredi piknik v Pintar-jevem gozdu med drevesi in komarji, katerih ps, upsm, ne bo veliko. Ni trebs ponsvljati, da zabavo in smeha pri Jadrančanih ne manjka. 8kupina pevcev je polna humorja in prijaznosti. Ako si v družbi Jadrančanov sli ps Slovsnov, ti ni mogoče obdr-ati klslege obraza. Ako se ne smeješ, moraš ps peti. To pe vsak ve, da smeh in petje je po-ovico življenja. Ker je to zsdnji Jadranov piknik v tej sezoni, si zaznamujte dan 22. avgusU na koledarju z velikim krogom. Tudi jsz bom navzočs; že sedaj šUjem dneve pa tsko počeši minevajo. Kakor vssko leto, Uko bo tudi etos v jeseni Jadran uprizoril opereto (imena ne vem), katero pevci sami prepisujejo in se trudijo, da nam dejo užitka na prireditvi. Po mojem mnenju ni epšega kot poslušati opereto v slovenskem jeziku. Ker vem, da se vsak igralec in pevec trudi ves dan v tovarni za svoj obstoj, zvečer pa, namesto, da bi se malo odpočil, se uči besedilo in pesmi samo zato, da nam« da par ur užitka ter da nam pokaže, da ljubi svoj jezik In noče, da bi ga pozabili. In Uko žrtvuje celo svoje proste ure, katere Uko potrebuje za počitek. Mi pa ne moremo drugače pomagati, kot da kupimo vstopnice in se udeležimo njih prireditve ter s tem pokažemo, da smo z njimi, da smo jim hvaležni za njihov trud n požrtvovalnost. Zato vas prosim, ko se vam približa član vstopnicami, da Jih kupite z veseljem, ne z "mučeniškim" obra zom. Saj se boste tudi vi zabavali 1 Datum operete bo objavljen pozneje. Sedaj samo vidim datum piknika: nedelja, 22. avgusU, PinUrjevem gozdu na 260. cesti! Na svidenje! Anna Prime. PETEK. «. sUvfjene kar cele sode! "Poglejte," mi je rekel sopotnik, "kar cele berelne imajo nabiU." Seveda, prva stvar je bile po dvetffni vožnji v vročini, de do-bimo tudi mi svoj delež iz Uh sodov. Mimogrede sem že opa zil O. Smreksrja, ki nas je seznanil z raznimi goeti. Nadalje smo se zopet sesUli z L. Ko-selom, Grozdekom in Rosenber-gerjem. S prvima dvema sem se seznanil že na konvencijah SNPJ, z Rosenbergerjem pa v PitUburghu na konvenciji SSPZ. Ko človek pride prvič v naselbino, hoče vse vedeti, zato sem Big Tonija" Rosenbergerja po-praševal o tem in onem. Rosenbergerja dobiš, če vprašaš za "Big Tonija", kakor Že vpraša* za "Big Tonija" Tomšiča v Öak-landu, Calif. Rosenberger je poklical sina, ki je korenjak, čeprav Še mlad, da naj mene in ženo pelje s svojo novo limozino Buick malo po naselbini, da vidiva ves Ambridge, "ker sem Uko firbčen." In res smo šli. Najprvo na njegov dom, kjer je Tony vzel nekaj iz ledenice, da smo se še boljše počutili. Potem smo se peljali mimo Slov. doma in po mestu, Uko da smo vse videli. Rečem, da sem si Ambridge vse drugače predsUvljal kot je. Ko smo se vrnili na pikniški prostor, je bila Um po mojem mnenju ogromna udeležba in še vedno so prihajali. To je bil "slovenski dan," vsaj Uko sem opazil na pivskih tiketih. Skoraj gotov sem bil, da bom Um videl Terčlja iz Strabana in Je-ralo in AmbrožiČa iz Moon Runa. Tako smo pomagali proslaviti slovenski dan v Ambridgu., Bilo nas je kakih 15 fcirardčanov, nekaj iz Warrena in Nilesa. John Tancek. AVGUSTI Na obisku v Ambridgu Girard, Ohio.—V nedeljo, prvega avgusU. "Lepo jutro," sem si mislil, "če bi ne bilo seje društva 49 SNPJ, bi se od|očil za Cleveland na jezersko razstavo, ali pa v Ambridge, kjer bo velik piknik skupnih društev." Ker je bila soja dokaj hitro končana še prod poldnem, je bilo dovolj časa odloČiti se v enp ali drugo smer: Ker je pa razdalja med Girardom in Clevelandom Ur Ambridgem približno enaka, smo se odločili, da gremo v Ambridge, to pa zato, ker poznam več ondotnih rojakov in agilnih društvenikov, osebno pa še ni sem nikdar bil Um, četudi sem že večkrat rajžal po Penni, Vožnja proti Penni je jako zanimiva. Greš v hrib in zopet v dolino in okrog hriba. CesU se vije kot kača. Ko se voziš po Ohiu skozi East Liverpool, vidiš velike lončarne, ob cesti pa razloženo lončeno posodo vsake vrste in barve. Ko se voziš naprej ob rek Ohio, sem pa tam vidiš znake zadnje povodnji, in od daleč že opaziš velike jeklarne v Midlan-du, Beaverju in Aliquippi, kako ae iz plavžev vali rjav dim. Po par urni vožnji smo prispeli Ambridge. Peljali smo se mimo tovarne Byer, ki se je pred ka Umi petimi leti preselila Iz Gi rarda v Ambridge, kar je bil velik udarec za Girard. Visoko v hribih smo videl mnogo ljudi, avtomobili so švigali sem in tja po vijugaati cesti eni v hrib, drugi s hriba. Pa jo mahnemo gori v hrib, gotovi da ravno tuksj bo piknik, Pri demo ns vrh hriba in ie od da leč slišimo godbo, ps smo Uko. vedeli, da amo prišli prav. Godba je bila namreč is Girarda pod vodstvom J. Umecka, sgilnegS člsns tuksjšnjegs angleško poslu jočega društva SNPJ. Gremo proti grupi, že opazimo m rs VerbiČ, aktivno Ujnlco društva "Golden Eaglea" SNPJ v Glrsr Mexico, mi ps proti dsljnjl du. Vprsšsm, kje ims možičks Pennsylvanijl, nazaj domov. Nazajgrede smo imeli bolj slabo pot. Solnce j s Uko pripe-kslo, ds smo bili vsi mokri, kakor da se bi vozili v dežju. Domov amo srečno prispeli dne 14. julija ob 6. uri zvečer, Se enkrat: Najiskrenejše in ta vse! ■ «i I I, aej veš," pravi, "kje je se moške nsjbolj zabavno; vaske-gs boš nsjprej Um našel—pr beri." Seveda, brez bare tud piknika ni, ali pe zelo klavern Rea amo ga tam dobili, ko se je razgovsrjal z znanci. NaU zahvale karji ao bili jako zapoalenl. Pri nas v naši okolici nasUvimo po- Mary Toartlč. lovičarje, ali tukaj so imeli ne- Leaelleke vesti La Sslle, 111. — V vsaki naselbini je vedno dovolj novic, že lostnlh in veselih, o katerih se bi dalo poročati, toda človeku večkrat čas ne dopušča in zraven Ima okorne roke. Tukajšnje delavske razmer^ so še precej daleč od prosperitete dasi so malo boljše kot so bilo, je pa še vedno mnogo ljudi brez dela, posebno rudarjev, odkar je M. H. Coal Ca zaprla rov zaradi sUvke pri M. H. Zine Co. Dne prvega avgusta je klub Št. 4 JSZ priredil svoj piknik na Strellovem prostoru in vremenski bogovi so nam bili naklonjeni, imeli smo lep dan in po-voljno udeležbo. Posebno so pokazali sodrugi in somišljeniki iz Oglesbyja, da se zavedajo svojega razreda in skupnosti, zato so se udeležili, zakar jim gre zahvala. O priliki vam poset vrnemo. Pozabiti seveda ne smenij tudi lasallskih sodrugov in somišljenikov ter se jim iskreno zahvaliti za udeležbo. Udeležili so se skoro vsi klubovi člani z malo izjemo. Da je bil uspeh po-voljen in družabna zabava ne pikniku dobra, gre priznanje novemu klubovemu tajniku Johnu Strellu, ki se jo veliko trudil in delal za piknik, da je bilo vse okej in vsi pikniksrji zadovoljni, klubova blagajna pa si je opomogla za $27 čistega prebitka. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način premogli k u* spehu piknika. Joseph Novak, 2. » Osemletnics Gilbert, Mlnn.—Dne 8. avgusU bo tukajšnja slovenska ženska zveza praznovala svojo osemletnlco s piknikom in programom v Hopkinsovem parku, ki nudi prijazno razvedrilo. Zabave bo dovolj za sUre ln mlade, pijače in jedače tudi. Program se prične ob dveh popoldne in bo zelo zanimiv. Slišali boste lepe slovenske pesmi. Pridite in uživajte ter s* zabavajte! Piknik se prične že ob desetih dopoldne ln se zaključi opolnoči. Igrala bo dobra godba. Vabljeni ste vsi is vsega železnega okrožja, da nas posetite. Kristine Kolar. Malo tega in onegTI Ivan Molek - I Seksualna vzgoje v iolshIKon,uni«ti , J in Vatikan l9% Dr William H. Johnson, ravnatelj čikal javnih šol, je zadnje dni izjavil da ie tov izobrazbe glede apola med učne nl j definitivna možnost". Pritisk za uvedel alne vzgoje v šolah prihaja od mnogih^] zacij ki menijo, da bi U vzgoja zmanjSaTJ no kriminalnoat med mladino. T Cas bi že bil, da je ta vzgoja fakt ne J "definitivna možnost". Zakasnela ji v Jj let tega stoletja. Rezultat šolske spolne vil bi bil ne samo zmanjšanje kriminalnosti il rom na spol, marveč tudi najboljše sredstvo! per spolne bolezni. Kajti nič ni bolj zločini ga kot je toUlna ignoranca že dozorelih mli ničev in deklic glede seksualnih dejstev. Zdi niška statistika je dokaz, da se spolne boj najbolj razširjajo med mladino. ' Ignoranca ne prepreči razuzdanih manif J cij spolnega nagona, ko se ta pojavi, ampak! vilna vzgoja lahko omeji te manifestacije in| varuje mlade ljudi pred slabimi posledicd Ohrani jih normalne in zdrave! • Kakšni so odnošaji med komunisti in kat ško cerkvijo? ---------------- Pred nekaj dnevi je pariška Humanité, j silo komunistične stranke v Franciji, obju govor papeékega Ujnika in kardinala Pacell ki ga je imel ob priliki neke cerkvene slavn v Lisieuxu na Francoskem, obenem pa je ta vor komentirala s pravim slavospevom Vat! nu in papežu. To pisanje francoskega konj stičnega lisU je povzročilo veliko senzacij« vsej Franciji. Kardinal Pacelli je v istem govoru tudi pr netil francoske klerikalce, ko je pohvalil f cosko demokracijo (nosilec francoske demol cije je danes ljudska fronta: socialni radik socialisti in komunisti!), obenem pa je Pi razkačil nemške nacije, ki so takoj obdolžili peža, da se je zvezal z—ruskimi boljševiki. Medtem pa so fašisti v Jugoslaviji obrnili bet italijanskim fašistom—Mussolinijev i zem ščiti papeža in katoliško cerkev—in m rekli proti konkordatu Jugoslavije s katol cerkvijo. Jugoslovanski fašisti so prixeg! Hitlerjev evangelij, na katerega je prisegali pokojni srbski patriarh Varnava. Komunisti sem, komunisti tja—fašisti fašisti tja—Vatikan sem, Vatikan tja! Kdo naj razvozla U vozel ?--- Zidovi akumulatorji vročine Poletno sonce pripeka na mesta, in le pa zdaj prekine njegovo žarenje osveiu nevihU. Vreme ne vpliva samo na ljudi, mesto je organizem, ki reagira na vročino mraz pred vsem pa na nenadni vremenski obrat. Vročina pasjih dni ga spreminja v peč. dovi sličijo velikanskemu akumulatorju, ki * čino neprestano nabira in jo tako rekoč vnf va. Kakšne množine toplote se naberejo v dovih, se človek zave posebno zvečer, ko pr kujejo ohladitve, a mora občutiti, kako itt va iz zidovja vročina, ki se je v njem nal>r med dnevom. V stenah se pojavljajo rt* Okrasi so izsušeni. Med nevihtami zsdnjih je bilo mogoče razločno opazovati, kako ve vajo razpoke v okrasih vlago kakor gobe. kušnja nas uči, da utegne imeti poletna v na, posebno tedaj, če jo prekinjajo nenadni llvi, za posledico težke poškodbe v stavbsn. Kakšno gradbeno tvorivo naj izbiramo, ds te škodljive posledice vremenskih vplivov« bolj omejili? V velikih mestih imajo po»« znanstvene laboratorije, kjer proizvaja o n drugim pasjo vročino na umeten nte n njej preizkušajo učinke poletne vročine gradbeni material. Ne samo vročine, mraz, vihar in dež proizvsjajo na ta nacm, bi mogli na "udoben" in hiter način. P** vati vplive najrazličnejših vremenskih « Ijev na U material. Tu delajo poskuse «j ličnimi množinami padavin, z r^ in nalivi s čisto deževnico in z defevsk* « ¡»onesnažena s prahom sli dimom. Tu• Ko pa je patriarh Ver-pred mesecem nevarno 1 in »e je bilo bati za nje-iivljenje, je vlada naglo k «kupnino in senat, da teta konkordat. (Človek Rneval, da se je vlada ba-1 ki utegnil patriarh Varali in bi bilo treba spet ' pridobiti njegovega na-** *» to, da se konkorda-w upiral.) Patriarh Var-tei m«! tem na smrtni W in vho kaže, da utegne v «*h podleči težki bolezni. ¡"Ne pa se po večini m» konkordatu. Mnogo r*-«icer v vladnem J- i« izjavilo, da bodo kot «JTi verniki glasovali vladnemu predlogu. Z *r»ni pa ho nekateri Iz-Jpoikijonalcev sklenili —**v ,,,fT1 primeru za vlad-kr w katoliki ali ¡^i duhovniki (n. pr. F Mlanec župnik Mati-18 ^naliatične stranke, •^«icijonalec). ^vni duhovniki in ver-* *> Beogradu sklicali £* Pstriarhcivo zdravje. , , ,.rkveivr. IJ^natracijaki sprevod. ¿¿'J* tajska poli-Jg*** v.,, procesije zdravje, ker vi-Mitično oTLadje. To je ■ ln 'T Val razburjanja - i no in je skupščina ** o konkordat«, ao se ftnofi pravoelavni «¿jerniki v zborni f vrad j k molitvam m> kravje, po mo- ftrenT " * dul>ogajanja že tretji mesec. Na posebni konferenci so obljubile prlspevstl $100,000 za štrajkarje in tisoč* piketov. Stavko vodi industrijska unija ladjegradnišklh delavcev CIO. Pomoč sta obljubili tudi ameriška (newyorška) delavska stranka in mestni progresivni odbor. Obe orgsnizaciji sta obdolžili ladjegradniške magnate, da namenoma podaljšujejo stavko. ladjedelnice, okrog 20 po številu, skušajo obratovati s ske-bi, katere importirajo tudi iz drugih držav, toda produkcija jo skoraj popolnoma paralizirana. Delavcem je priskočila na pomoč tudi nova unija pristanišč-nih in mornarskih delavcev National Maritime Union, ki Je zadnje dni imela svojo prvo kon-racijo v tem mestu. Mornarjem na Šestih ladjah, ki so zasidrane v popravijalnicah Kobina Drydock Co., je naročila, naj vih in Mussolinijevih diplomatic-1 gredo v simpatično stavko. nih zastopnikov v tej deželi. Pred fašističnimi poslaništvi In konzulati se često pojavijo demonstracije In piketiranje, odkar Hitler in Mussolini vodita neofl-cielno vojno proti lojallstlčnl flpaniji. Toda kot izgleda, bo "demokratična" Amerika zdaj prepovedala motenje zastopnikov fsšističnih morilcev. Konference unij CIO, ki je Mooney prepeljan v bolnišnico v zaporu San Quentin, Cal., 5. avg. — Tom Mooney Je bil včeraj premeščen v tukajšnjo jetnlško bolnišnico radi poslsbšanja bolezni. 2e dalj časa trpi na želodčnih uljesih, zdaj pa so ga v bolniško posteljo vrgli šolčnl kamni. Dr. Leo L. Stanley, jetnl-ški zdravnkl, je rekel, da za enkrat operacija še ni potrebna. a a. vM*e, «i ftlrniFtiuha Narofrna ffob|mrna ItŽngte 1*57-5» Se. LavndiU Av«. Ckkege, H L % GLAVNI ODBOR uraAVNi ooaaa i .....................MIT a LavMaU Av».. CfctMf* BSMte ................... .MIT a l«»MtaW A v«., rhiMO. UIU«fa taj...................... a LAVMteU A»*. ( Uk»*to Vvcrfct. at Mil «i**.,.......................tal a l*wmuu a»*, ctu«*«. alte* OUlmm. apravltalj ..........................MIT a Law«4»la A »a.. (M<*«a. lUlMta MalaA. arW.it gUatU........................UIT a UvMlil A»... CfckM» UUMto rearaaassraupi A»ara) VMrtafc. »rvl ...............T......Ml ■■«>«» A**., jaka.ta.a. P«. a«*», «t*«« »«<»wiMi«it........................m a uia ai.. mii*mIm. wia. J«t» ea4h.tr. Jr.. »rti atrtritui ...................Haa 11?. lintaM. P». Cmmtu, Kar.trk. 4r«*i tftMrthl.l M*»r»4a»KA /.R le na i lakoj prvnrha a lalnlml napadi ak* nirfr imrtl opravka a mmIbJIJo, kajti ml no bomo dopustili, da M ao Boli druftlnl Jomalo dobro Imo a aoroonlro Ib podUbBBjI—Jeoopb la ToroalJa ti lovor h, R. U. I, Mor tSS, J obrnil o» n. Pa. —-(Adv.) Ali ete že naročili Proaveio ali Mladinski list svojemu prijatelju edini dar trajne vrsdnoatl, IU gs ali eorodaika t domovino? To je sa mal demir lahko pošljete svoj v OGLEJTE TEH SEDEM ELEKTRIČNIH HLADILNIC IZBRANE I OD 4 RNPCEV Vm grsplrsss t hI prtair»! 1/liibj lili t Mik I« t vili nn^IMrI v Commonwealth Edison Shops Avtna unija ustanovila zdravniško kliniko Detroit. — Avtna unija Je z« svoje Člane ustanovila zdravniško kliniko pod vodstvom dr. Fredericka C. Undruma. Nahaja se v gornjem nadstropju Hoff-mannovega buildinga in obsege 1400 kvadratnih čevljev prostora. I ms devet sob. Klinika bo predvsem nudila pomoč članom pri izterjavsnju odškodnine za poškodbe In okupacijske bolezni. v jugoslavijo SAMO 7 DNI fo pntejoto ae rkoprooelb pomikih i B R B MIN h IU R O P A Bul vlok od Bromon in Kuropa v Brommor-hovon lojom/i udobno potovanjo do Ljubljano. Ali o«UOU • *rfJMHja»i«l a**ra. ^r»(AU COLUMBUS HANSA x DIUTSCHLAND HAMBURG m NRW YORK laborno l*loanilko avoso od Chorbourga, Brvema ali Hamburga. PobmsbII vam bomo prookrbotl rlaoio ie oblak ali proaolltev volih ovr opoklk •orodnlkov. b» hs««* rp*%tmpu l ail»»« MBUR6-AMIRICAR LIRI VOIT! SUMIR ILOTS ëi # Vi prihranite ¿as ... vi prihranite denar ... vi bodete bolje zadovoljni» ako si ogledate teh sedem električnih hladilnic v eni sami veliki izbožbi. Mnogovrstne velikosti in modelov» velika razlika v cenah. Vi bodete naili pravo električno hladilnico za vale potrebe. common ukrlth cmson OCCTRIC SHOPS DOWNTOWN H W. AO AMI If—1)2 I. MABBOBN If, 4M? I»«4.»r ' "" W a»