štev. 50. V Ljubljani, v sredo 12. decembra 1917. Leto IV., Cesar Karel in cesarica Cita v osvobojenem Tržiču ob morju. Cesar in cesarica sta se pripeljala s torpednim čolnom iz Trsta v Tržič. Dr. Ivan Lah: Mi. (Iz albuma beguneev.) Mi smo kot potniki na sredi morja, zagnani od besnečega viiiarja, ko v temno noč strmi oko mornarja, kje kaže svit se tihiega pogorja. Pod gromom strel se stresa zemlje skorja, železna sila v stari svet udarja in ruši carstva — nove meje ustvarja. ob daljnih tmah neskončnega obzorja. Mi videli smo padati rodove, ko' bil se narodov je boj strašan, ki sužnom težke rušil je okove. O bratje, ko mi stopimo na plan, ko jasno solnce pomiri valove, sijal na zemlji bo svobode dan. Dr. Ivan Lah: Naš tovariš Braunstein. ali povest o bratu vojnega ministra X. Y. Trockega. (Nad vse resnična povest.) Včasih človek sam ne ve, zakaj in kako postane slaven. Zgodi se to pogosto brez vseh naporov in zaslug. Tu in tam se te prime slava, ker si slučajno sorodnik gotovih oseb; tu in tam zadostuje, da si znanec teh sorodnikov; tu in tam te usoda sama vrže v oni slavni krog, kjer ostane tvoje ime nepozabljeno. Da, slava je včasih tako po ceni, nezaslužena in vendar vpoštevana od onih širokih vrst, ki potrebujejo slave visoke ljudi. Slava je kakor bogastvo; mnogi se trudijo vse življenje, in dasi bistre glave umrjejo v uboštvu, drugi obogate gredoč, brez truda, brez dela, brez duha. Slava včasih niti ni slavna in vendar je — slava. Včeraj sem čital, da je bil brat Lenina v Avstriji interniran. Vest ni brez zanimivosti, kajti poleg Lenina je postal slaven tudi njegov brat in z njim — oni avstrijski internat. Pri tem sem se spomnil, da je bil v Avstriji interniran tudi brat Braunsteina-Trockega, ruskega sedanjega vojnega ministra, ki je zadnjič govoril zelo krvave besede. Da še več: s tem bratom Braunsteina-Troc-kega sem bil interniran tudi jaz. Bil je moj dober prijatel . (Aha — si mislite, — hrepeni po slavi ) Dovolite, da vam pripovedujem to povest: Bilo je nekoč zvečer pod jesen. Gospodična Ljubica, Srbkinja, je kuhala večerjo in jaz sem nalagal na ogenj. „Pa kje je to bilo?" — vprašujete. Torej moram drugače začeti. Bilo je to v Mittergrabernu. To je dve uri od Oberhollabrunna — ali eno uro od Schongraberna. Ti kraji so slavni, ker go- vori o njih Tolstoj v svojem romanu „Vojna in mir". Tu so bili 1. 1809. boji med Rusi in Francozi. Onim, ki jim je to nerazumljivo, moram povedati, da so takrat Rusi reševali Nemčijo in Avstrijo. V spomin na to stoji ob cesti pri Schongrabernu spomenik. Ti kraji so bili torej slavni pred sto leti — po sve- tovni vojni bodo še slavnejši. Tam blizu je tudi Pulkava, kjer je umrl gospod Podlim-barski. Torej v Mittergrabernu je bilo, nekoč v jeseni pod večer.^ Tam ob robu našega tabora je sezidal Čeh Linda svojo kuhinjo: dobila je ime: češka kuhinja. To niti ni bila kuhinja: maio ognjišče, vdelano v zemljo — tako da se je dalo na njem kuhati v dveh loncih. A za nas je to bila kuhinja. Ta Čeh Linda je bil tih, miren človek, govoril ni skoraj^z nikomer: zaprli so ga, ker je nekje na Češkem vodil ženske, ki so pred okr. glavarstvom zahtevale moke. V taboru ni pokazal, da bi imel zmožnosti za tako — vodilno ulogo. Svoj prosti čas je porabil s tem, da je stal kje pri ograji in je gledal v daljni svet Potem je sezidal ono „ kuhinjo". Takrat so podirali neko sobo v t. zv. žitkastnu, da bi napravili centralno kurjavo in so pri tem razbili staro peč. Iz kosov te stare peči je sestavil Linda svojo kuhinjo. Tu je torej kuhala gospodična Ljubica vsak večer (seveda z Lindovim dovoljenjem) in jaz sem skrbel za ogenj (seveda v peči). Kuhali smo opresno zelje. Kupili smo zelj-natih glav, krompirja i. t. d. k temu se dene soli, paprike, masti i. t. d. in iz tega nastane prav dobra večerja. Jaz se namreč v kuhi prav nič ne spoznam, zato mi je popolnoma neznano, kako so nastale one jedi. Včasih, navadno ob sobotah, smo jedli tudi golaž. To so bile, kuhinjske skrivnosti gospodične Ljubice. Bili so lepi večeri tam v češki kuhinji: pred nami je bila ograja in mimo je šla cesta: na oni strani ceste se je dvigalo grajsko ozidje in za njim visoka stara drevesa ; sredi dreves se je kazala streha grajskega poslopja. Sedel sem tako ob ognjišču, nalagal sem na ogenj in gledal v tiho šumenje jesenskih alej. Vedno sem ljubil jesenske večere. Gospodična Ljubica je mešala s kuhal-nico po ponvi, sedla je tu in tam na klop in tudi ona je gledala v jesenski večer. Ali mislite, da sva sedela skupaj? Vi mislite? Hm; Mogoče. Jaz ne vem. Takrat je torej prišel nekdo skozi mrak in me je poklical: stran 586 TEDENSKE SLIKE štev. 50 Cesar zasleduje z daljnogledom zadnji boj Boroeviceve armade za Fajtji hrib ob Soči. Cesar med ofenzivo: Vladarju razlagajo napredovanje naših in nemških armad. Spredaj na levi baron Conrad in baron Arz. »Pojdite k vratom, pripeljali so Ruse — eden od njih vas pozna." Čudil sem se, kdo bi me poznal. Kuha-rijo vendar človek ne more pustiti kar tako. Moglo bi zmanjkati ognja in kje bo večerjal In ta lepi jesenski večer in Ljubica . . . Odšel sem vkljub temu po poti navzdol. Pri vratih je stala cela naša množica ob ograji. Tako smo sprejemali nove goste. Pred vhodom je stalo v mraku kakih deset ljudij in vojaška straža okoli njih. Stopil sem med nje. Eden iz njih me je skoraj objel. „Ali se še spominjate! Bila sva skupaj v Ljubljani!" Zelo slab spomin imam za imena. Zgo dilo se je pogosto, da sem se tikal z ljudmi, katerih imena sem popolnoma pozabil. Za obraze imam bojši talent — a njega se nisem mogel spomniti. „Da, da, spominjam se," sem rekel. „Saj veste, bil sem vaš gost pri „No-vem Svetu"." „„Novi Svet!" O preblaženo ime 1 Bodi pozdravljeni Kje slišim zopet o tebi, tu v tujini, za devetimi ograjami. Imel sem tam različne goste: onega finskega žurnalista, ki se je raztrgan in ušiv vrnil iz bratske dežele Albanije in je v Ljubljani čakal na — albanski kongres v Trstu. Tam je bil nekoč tudi gospod Denis, ki je prišel pogledat napredek nekdanje Ilirije, in se mi je zdelo, da mu je jeruzalemec bolj ugajal, nego to, kar je videl v Ljubljani. In drugi, in drugi. Da, ta jeruzalemec. Toda tega svojega nekdanjega gosta od „Novega Sveta" se nisem mogel spomniti. On pa je vedel vse tako dobro, vsa imena i. t. d. da nisem mogel dvomiti, da je bil res pri „Novem Svetu" z menoj. Odšli smo v tabor. Med tem smo se predstavili s celo družbo: bila sta med njimi dva poljska žida, par Poljakov — drugi so bili Rusi. (Konec prihodnjič.) E. G. Brat: Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 20. nadaljevanje. »Nič mi ni povedal,« je tožila, vedno bolj prepričana, da Jack resnično ni več du- ševno zdrav, »saj tudi ni bilo treba, ker mi je vse že razložil mr. Dodd. Ljubi Jack, daj milijona nazaj, pa bo vse dobro! Če hočeš, ostaneva potem tukaj ... v kak sanatorij pojdeš, da popolnoma ozdraviš, in šele potem se vrneva zopet domov 1« »Ljubica, ženka zlata, verjemi, da nisem tat, nego da tata le markiram!« Jo je rotil Jack. »Moram ga markirati! Tako je dogovorjeno z mr. Heganom, tvojim stricem, ker edino to ga lehko reši plačilnih težkoč. Vse sva premislila, toda drugega izhoda ni bilo iz hipne zadrege, v katero je zabredel s svojimi nerodnimi špekulacijami! Ali ti nisem večkrat pravil, da kupuje preveč bakrenih papirjev ... da preveč zaigra ... da ga dobi Dick Patton v svoje kremplje ? In, vid š, vse se je tako zgodilo! Samo, da se utegnejo bakreni papirji zopet dvigniti, da pokrijeva primankljaj dveh milijonov dolarjev . . . samo zato sem se žrtvoval za firmo in igram zdaj ulogo tatu milijonov! Veruj mi, Pollj', žrtev ni majhna! Edino iz hvaležnosti do tvojega dobrega strica, ki me je rešil pogube, sem jo prevzel in pa iz ljubezni do tebe, mila, sladka Polly, ki si bila moj angel rešitelj! V plačilo za ves moj trud, za vse to trpljenje, ki sem ga vzel nase s tem blaznim begom pred Doddom, mi je obljubil stric, da se izpremeni tvrdkin naslov v Rell & Hegan, t. j. jaz postanem stričev družabnik, solastnik njegovih milijonov!« Tako ji je razlagal Jack vso resnico,— Polly ga je poslušala le z očmi, s srcem, — razumela pa ni ničesar. Preveč je bila razburjena, preveč neverjetne so bile njegove trditve, da bi mu mogla verjeti in da bi mogla slediti njegovim mislim. Vendar pa je bila nepopisno srečna. Pustila je, da jo je objemal, poljubljal in sama mu je hrepeneče ovila svoje ročice okoli vratu ter mu šepetala: »Kako te ljubim, Jack ! Kako sem trepetala zate, o Bog! A zdaj te imam zopet in vse je pozabljeno!« »Torej se ne misliš ločiti od mene ter se poročiti s tem Doddom?« jo je: vprašal smeje ter jo božal po rožnatih licih, zamaknjen v njene vijoličaste oči. »O,-nikdar, nikdar!« je vzkipela Polly. »Kako moreš misliti, da bi jemala tega detektiva?« »Sam mi je to naznanil ... po telefonu!« se je zasmejal Jack. »Ampak jaz sem mu jih povedal! Joj, takih še ni slišal! Pa kako sta dospela semkaj? Zakaj potuješ ž njim?« Zdaj mu je razložila Polly vse svoje doživljaje v Doddovi družbi, in Jack se je iz-borno zabaval. »No, no, dovolj si se napotovala, zlatka moja . . . vrni se zdaj naravnost domov! Pusti Dodda, naj sopiha sam za menoj . . . ne ujame me nikoli . . . Samo malo si še ogledam svet . . . vedno sem rad potoval ter spoznaval nove kraje, nova ljudstva . . . Veš, če prevzamem kdaj vodstvo tvrdke Bell & Hegan, mi bodo izkušnje z mojega beganja preko sveta prav gotovo koristile, in troški se mi povrnejo z dvesto odstotki! Marsikaj štev. 50 TEDENSKE SLIKE Stran 587 Avstrijski balon z malimi balončki za lažje dirigiranje — v hipu, ko je nanj izstreljena iz sovražnikove pozicije vžigaina raketa. Cela vojska laških ujetnikov! 49.000 laških vojakov v koncetracijskem taboru blizu Tolmina. zvem, česar v Chicagu ni vedel nihče razen mene ... in midva postaneva, če Bog da in sreča junaška, še trikrat bogatejša kot je tvoj dobri striček ... Samo vrni se zdaj k njemu ... najlepše ga pozdravi ... nič ga naj ne skrbi zame! ... po denar pa mu že brzojavim...« Sedela sta na širokem divanu, — kramljala, — si gledala oči v oči, — se drug drugemu nasmihala, loveča se vsak hip za roke in vsak hip se poljubljajoča in obje- majoča . . . Naenkrat sta umolknila, si nemo padla v naročje ter bila nepopisno srečna . . . Uro nato seje zbudila Polly na divanu ... Soba je bila prazna! — Le na mizi je našla pet mark. in listič z besedami: »Ljubica sladkana! Hvala Ti! Osrečila si me nepopisno!!! — Vrni se k stričku takoj, —Doddu ne izdaj ničesar! Prav ničesar!!! Tisoč in tisoč poljubov! Večno Tvoj zvesti Jack.« Priloženih 5 M plačaj za mojo sobo! Do svidenja v Chicagu! Polly je zajokala in utrujena, obupana omahovala v sobo št. 24. Ondi je legla takoj v postelj, si položila Jakov listič pod blazino in razmišljala Jackovo čudno pripovedovanje ... Se več pa je razmišljala o njegovi ognjeviti zaljubljenosti ter se smehljaje utapljala v presladke spomine . . . Tam ob kavarnskem paviljonu na terasi ob Alstri je zaman čakal kriminalni uradnik, ki ga je naročil Dodd.. Nikogar ni bilo blizu, toda uradnik se ni upal ganiti, da bi česa ne i zgrešil ... Jack je bil medtem že pri majčici Han-senovi. Odtrgal si je brado ter se preoblekel zopet v svojo sivo obleko. Le gamaše in slamnik je odložil ter pokril siv trd klobuk. Vrnil se je bil zidane volje iz hotela. »Majčica, kupčija se mi vendar imenitno obnese!« se je pohvalil. >Vsaj pravkar sem imel kolosalno srečo !< In stisnil ji je v roko lepo napitnino. Nato se je odpeljal s cestno železnico na altonski kolodvor ter si vzel vozni listek do Berolina . . . Ko se je vrnil Dodd v hotel k Polly, je zvedel, da sploh ni odšla na določeno mesto. Zelo se je začudil, potem pa razto-gotil. Toda Polly ga ni pustila k sebi, češ da je bolna in da leži v postelji. Naročila pa mu je, naj jo počaka zvečer spodaj v restavrantu. Besen jo je dočakal. Ko pa mu je povedala, da je prišel Jack v hotel v kapitanski uniformi in da je bila v njegovi sobi celo uro, je pobledel. >In kaj je povedal?« je vprašal z naporom. »Prepričal me je, da ni blazen, da ni tat in da nima milijonov!« je odvrnila Polly s porednim nasmehom. >Vidite: to je jasen dokaz njegove blaznosti!« je vzkipel Dodd. »A kaj je še povedal ?« »Da sem jaz boljši detektiv kot vi, mr.: jaz sem vodila gonjo za njim tako spretno, da ste vi govorili ž njim, in jaz sem pre-kramljala kar celo in prav zamimivo urico! — Odslej nadalje pa sprejmite le zopet vi sami vodstvo ! Zanj bo to vsekakor varneje.« Dodd bi bil rad razžaljen. Toda Pollj- je bila nocoj tako lepa in tako dobre volje, da se je še sam razživil in se končno smejal lastni detektivski smoli ter njeni ljubeznivi šegavosti, ki gotovo ni bila brez globljega povoda. — XV. V Strenovem pri stricu. Najlepše popoldansko solnce je še sijalo, ko je koračil Jack Belič-Bell ^po ulicah Stre-novega, mesteca na Odri v Sleziji. Odkar je kot obupan študent utekel svojim gimnazijskim mučiteljem — profesorjem filistrom — v Hamburg, ni bil več v tem mestecu, kjer je prepčivel svoja najlepša, a toli grdo zastrupljena leta. V Berolinu si je kupil v starini modro priprosto obleko ter je prodal svojo sivo s sivim trdim klobukom vred, Namesto košulje je nosil temno-višnjev sweater. Na glavo pa je nataknil črno čepico s senčnikom. Tako je bil podoben inteligentnemu delavcu ali potujočemu agentu. Roke v hlačnih žepih, čepico pomaknjeno v zatilnik, cigareto v levem kotu ust, obraz do golega obrit, tako je korakal po Strenovem, ki ga ni videl že toliko let. Same znane hiše, same znane ulice z znanimi trgovskimi in obrtniškimi imeni. Malo novih je bilo med njimi. Hitro je bil na glavnem trgu poleg starega rotovža. Na pročelju mestni grb:Sv,Peter in Pavel na trdnjavskem stolpu. Vsak dan Je tekel tod mimo, grede iz šole in v šolo. Še vedno je posedala po razdrapanem tlaku in po strešnih žlebovih jata belih in sivih golobov. Vse kot nekdaj 1 In tu je čepela še vedno stara branjevka, ki soji dijaki nadeli priimek »die dicke Mutter Knoll«, ker je bila v svoji debelosti res po-, dobna veliki meseni kepi. Majka Kepa ni tekom petnajstih let, odkar je ni videl, prav nič shujšala, usta je imela še vedno široka, jezik oster in namazan, srce pa mehko kot sirovo maslo. Ustavil se je ter jo smeje ogledoval. Kolikokrat jo je dražil, opeharil za par češ-pelj ali hrušk —, kolikokrat se je ž njo pričkal cele pol ure zaradi dveh pfenigov, a se vselej ločil od nje kot njen najboljši prijatelj! Bog ve, če bi ga spoznala? In stopil je bližje ter poskusil: »Bog daj dober dan, majka Kepa!« »Bog daj,' Bog daj!« je odgovorila ter stran 588 TEDENSKE SLIKE štev. 50 Barikade in žične ovire na ulici v Gorici po begu Lahov. Na goriškem glavnem trgu po begu Lahov: ob vodnjaku dva laška ujetnika in dva naša vojaka. si zapičila svoje stebraste roke v ogromne boke. >Odkod, odkod ?« »Naravnost iz Kitajske.« »He, torej od daleč. Ste pač mornar? Na Kitajskem, to je pač tam, kjer rastejo rozine?« »E, kaj pak še, majka Kepa! Rozine dobivate iz Messine, na Kitajskem pa rastejo mandarini. Kadar so že prav plesnivi in ne-prebavni, postajajo mandarini ministri.« »Čuden je svet, čuden !« je majala Kepa glavo v debelem robcu. »Pa odkod me poznate? Jaz vas ne poznam.« »No, potem je pa prav!« se je smejal, kupil pest lepih krušk in ji dal celo marko. »Obdržite vse, majka Kepa! Enkrat — že dolgo je tega — sem vas osleparil za dva pfeniga. Zdaj vam ju vračam z obrestmi.« >0j ti kanacija!« seje razveselila Kepa. »Osleparil me je . . . mene? To ni mogoče! Ampak čeden mož je . . . prijazen . . . vrag vedi, kako da ga ne poznam več.« In z zavitkom v pesteh je JaCk koračil dalje in jedel hruške. Tu se je primajal naproti profesor Vin-cenc Forstner. Srepo, strupeno je gledal preko naočnikov in njegova siva, le z redkimi črnimi dlakami preprežena brada mu je bila naježena kakor dlaka togotnega mačka. Svoje dni je bil strah in groza vsem dijakom, ki niso ljubili eksaktne matematične vede. Profesor Forstner pa sam ni bil matematična luč. Desetkrat se je med razlaganjem zmotil na tabU ter jo izbrisal z gobo, končno pa je zarezal: »U. s. w.! U. s. w.! Napišite nalogo doma. Kdor je pravilno ne reši, dobi trojko !« — Svojo pedagoško energijo je kazal največkrat v najodinarnejših psovkah, s katerimi je obkladal dijake, v metodiki pa se je odlikoval od vseh tovarišev zlasti s tem, da je vsakogar, ki ni znal računati njegovih fantastičnih slučajev, zgrabil za glavo ter bil ž njo tako dolgo v tablo, dokler se mu ni dijak izpulil iz rok ali pa se je Forstner upehal. Najprijetnejše pa so bile vendarle baš njegove ure, saj je prihajal vsak teden vsaj dvakrat v šolo izkrokan in zaspan ter je potem za katedrom sloneč in glavo med svoje pesti tiščeč spal vso uro, ne da bi se brigal, kaj počne razred. Forstner je bil v Strenovem na glasu, da ima izreden spomin ter da ne pozabi nobenega imena in obraza. Jack je torej dvignil svojo čepico in zastavil profesorju pot: »I^ozdravljeni, gospod profesor! Nekdaj sem bil vaš dijak!« »Vi?« se je začudil Forstner ter motril Jacka preko svojih očal tako sovražno, kakor bi ga hotel zdaj pa zdaj zgrabiti za ovratnik ter z njegovo glavo ob najbližnjo steno ponoviti svoj imenitni pedagoški eksperiment. »Vi ? Spominjam se prav vsakega izmed svojih dijakov — po imenu, obrazu, letniku — in i ni jih bilo malo! — toda vas se ne spominjam.« »Res ne? Kolikokrat ste mi rekli idijot, živina, norec! In se ne spominjate ? Sam Bog ve, kolikokrat ste z mojo glavo tolkli ob tablo ter me po vrhu še zaprli! Pa da ste vse to pozabili, gospod profesor?« »Jaz ne pozabljam, gospod . . . motite se pač le vi!« je zagodrnjal Forstner s krvavim pogledom in se odmajal. »Potem pa oprostite!« je dejal Jack za odhajajočim daviteljem mladosti, vzel novo hruško pod zobe in koračil dalje. Tu je stala stara gimnazija, in že od-daleč se je čul hreščeči, zadirčni glas ravnatelja Seuegga. Bil je učitelj latinščine in logike. Ker je hilo gorko in vedro, je poučeval pri odprtih oknih. Tudi Seuegga ni pozabil Jack, krutega tirana navzdol in strahopetca navzgor. Ta človek, ki je stremel le po slavi, da vlada na njegovem zavodu najboljša disciplina, je postopal s profesorji kot z najetimi hlapci, z dijaki pa kot z notoričnimi zločinci. Brez disciplinarne preiskave proti temu ali onemu-profesorju ni minil noben- semester ter brez »karcerjev« za celo vrsto dijakov niti noben mesec. Oženjen s sirovo, naduto bivšo kuharico, je trepetal pred svojo nemilostivo noč in dan, a pred njim je trepetal neprestano ves zavod od kurjača in pometača do najstarejšega člana profesorskega zbora. Oblastvu je dajal mnogo posla s svojimi denuncijaci-jami in malenkostnimi pritožbami, a ker je bil suženjsko udan in besno agilen agitator vladni politiki, je imel trdno stališče že dvajseto leto. Seuegg pa je imel še neko manijo, ki ga je odlikovala in s katero se je celo rad pobahal, kadar je javkal nad pezo svoje uradne odgovornosti: bal seje atentata. Vedno je zatrjeval, d^ se pripravlja nanj napad, da pozna tajne niti zavratne zarote in da preže nanj lopovi, kako bi ga pogubili. Tako bolezen je imel že pred petnajstimi leti, a imel jo je še sedaj. »Sladko je maščevati se!«je mislil Jack, napihnil prazni zavitek, ga prislonil k steni tik pod odprtim šolskim oknom ter lopil z dlanjo po njem. Majka Kepa je imela močne zavitke. Zato je počilo gromko, kakor bi se izprožila pištola. Takoj se je pojavilo na oknu smrtno bledo lice ravnateljevo. »Želite?« je vprašal Jack uljudno. »Kaj se tu strelja?« je zaječal Seuegg in črni, kosmati njegov obraz je izražal strah in trepet. »Menda imate slabo vest, gospod Seuegg, da ste se tako prestrašili ?« je odgovoril Jack ostro in se mu zarezal v obraz. Ravnatelj je besen odskočil ter zaloputnil okno. (Dalje prihodnjič.) štev. 50 TEDENSKE SLIKE Stran 589 Kakšne so bile ceste preko slovenske Benečije za bežečo laško armado. Naša vojska počiva pri Čedadu v slovenski Benečiji. Dvoboj odpravljen. Naš cesar je moder mož. To je dokazal že z amnestijo političnih obsojencev in preganjancev, s povrnitvijo ustavnih in parlamentarnih razmer ter z raznimi ukinjenji zastarelih naredb in naprav. Za svoj letošnji godovni dan, dne 4. novembra pa je izdal tudi — prepoved dvoboja med častniki. Dvoboj je ena najzastaranejših navad, ki se je ohranila iz dobe, ko je še veljalo geslo: Moč je nad pravico in resnico. Kdor ima večjo telesno silo, je močnejši, vplivnejši. Spočetka so bili glavarji rodov najmočnejši pretepači, ki se jih je moralo vse bati. To so bili aristokrati mišic, pesti. Homer v svoji liijadi s tugo opeva dvoboje trojanskih in^grških junakov, nemška Nibelunška Stran 590 TEDENSKE SLIKE Štev. 50 Iz krasnih Benetk in Padove: Zvezni armadi ogrožujeta zdaj Benetlte in Gor. Italijo, ta razkošni kot zemeljski, polni krasnih spomenikov minolih dob, spomenikov in umotvorov, ki jih je v dobi miru občudoval ves svet in za katere se zato javlja zdaj veliko zanimanje. Ni čudno, če dohaja naši cesarski hiši iz vseh krajev tujih držav mnogo prošenj, naj bi se ta mojstrska dela klasične kulture ohranila in morda ne žrtvovala divji vojni furiji. (Od leve na desno): 1. Slavna Ricciova kapela v baziliki sv. Justina v Padovi. — 2. V Veroni na Adiži je najstarejši most .ponte Castel vecchio" zvan. — 3. Svetovno znana rimska arena v Veroni, ki jo je zgradil 1. 290 rimski cesar Dioklecijan. L. 452 je Verono uničil hunski kralj Atila. Po padcu Napoleona je postala Verona avstrijska ter jo je 1. 1866 dobila Italija. — 4. Po vsem svetu občudovane rezbarije (stoli) pred velikim oltarjem sv. Justina v Padovi. — 5. Beneška Piazzetta z dvema stebroma: na levem beneški lev sv. Marka, na desnem soha sv. Bogdana, patrona Benetk, stoječega na krokodilu. V ozadju otok sv. Gregorja s krasno cerkvijo, na levi palača dožev, na desni palače iz belega marmorja. — 6. Cerkev sv. Justina v Padovi, v kateri je grob svetnika Justina. pesem pripoveduje o grozniii dvobojili, ruske in jugoslovanske narodne pesmi slave zmagovalce in premagance v dvobojih v davnih dneh. Ves srednji vek s svojimi turnirji se je navduševal za dvoboje in poboje vitezov. Dame so gorele zanje, in pesniki so prepe- vali o njih kakor o utelešenju najlepšega in najboljšega na svetu. Celo vladarji, kralji in cesarji, so se v zabavo udeleževali dvobojev na življenje in smrt. Za korist ljudstva se tisti absolutisti niso brigali; ni bilo ne šol, ne bolnic, ne cest, ne najnujnejše javne varnosti: ampak vojskovali so se drug proti drugemu z najetimi vojskami potepuhov, razbojnikov in v moriji preizkušenih umetnikov ter so prirejali sijajne turnirje, pri katerih se je dvobojevalo peš in na konjih, z meči in sulicami, v parih in četvorkah. Razlivala se je kri na škafe, teklo je vino iz stoterih sodov, uživalo se je življenje v najglobljih požirkih, a tudi umiralo v — zabavo. Najlepše, najmogočnejše dame pa so vse to topo, smehljaje gledale! Ti dvoboji so bile tistim srčno sirovim in duševno ome- jenim ženskam zabavno gledišče, zmagoval-' cem so metale iz lož cvetke in svoja puhla srca. Seveda so imeli zmagovalci po dvoboju na vseh dvorih odprte duri. Ne oni, ki je bil najbolj pameten, kulturen, pravičen, nego oni, ki je dosegel v dvobojih največ krvavih zmag, je bil slaven, vpliven, ljubljen, čeprav je bil morda znan lopov in anal-fabet... Ta neverjetnja blodnja se je vzdrževala v človeštvu tisočletja. Šele v novem veku je začela temneti glorija elegantnih prete- stev. 50 TEDENSKE SLIKE Stran 591 Z nabrežja Finske (od leve na desno): 1. Ruski čoln v finskem morju. — 2. Finsko morje. — 3. Pristan helsingforski. Helsingfors je glavno mesto Finske. — 4. Finski ribiški čolni. — 5. Krasen most na Finskem. — 6. Razvaline gradu pri Vyborgu ob morju. pačev. Dvoboji pa so se ohranili še dolgo vzlic protestom cerkev in vzlic prepovedim vlad in vladarjev. Zlasti med častniki armad je bil po »časnem kodeksu" dvoboj naravnost dolžnost v slučajih žalitev. Kdaj je bil častnik žalfen, o tem ni odločal sam, nego „častni sod". Marsikdo se je moral nerad dvobojevati, marsikdo je padel za prazen nič. Našli pa so se tudi izborni sireljači in sabljači, ki so dvobojev naravnost iskali In žrtve so padale. Civilisti so bili prisiljeni, dajati »žaljenim" častnikom »zadoščenja", čeprav je dvoboj strogo kazniv. Kar je bila častnikom častna dolžnost, za isto je moral iti civilist v ječo. Če pa je civilist oblekel uniformo, se mu ni zgodilo ne le nič hudega, nego je veljal za — junaka. In take nesmisli, tako neenakost pred zakonom in sodbo sveta je trpelo človeštvo stoletja. Dvoboj sam na sebi je nesmisel. Resnice ne izkaže, pravice ne potrdi, krivice ne odpravi, škode ne popravi, žaljenja ne uniči meč ali revolven Neštetokrat je uža-Ijenec in oškodovanec povrhu izgubil še živ-1 enje ali postal pohabljenec, žalivec pa je ostal živ, slaven zmagalec Prešestniki, zape-Ijivci, siroveži, istinite moralne propalice so triumfirali, ker so znali spretno in močno sukati morilno orožje. Koliko sijajnih talentov, blagih src, poštenih in plodovitih mož in mladeničev je poginilo v dvobojih s tepci, hudobneži, barabami in lenuhi! Koliko vdov in sirot je jokalo in morda propalo zaradi zlobe in sreče izvežbanih pretepačev! Kakšno škodo je pretrpela domovina, država! A vsi dokazi so bili doslej — bob v steno. Zdaj pa je cesar Karel vsaj v Avstro-Ogrski pripomogel pameti do zmage: prepovedal je dvoboj. Razpore naj poravnajo vbodoče sodišča. Cesarjev vzgled bo našel odmeva in posnemanja po vsem svetu. Treba pa bi bilo iti še dalje ter odpraviti — dvoboje narodov, vojske. Največji duhovi od Ho-mera do Carnegia so dokazovali nesmisel vojne, medsebojnega klanja milijonov omi-kancev in neomikancev na povelje pesti ljudi. »Najgrša vseh hudob, kolikor jih je kdaj izbljuvalo peklo, je vojna", je pravil Rousseau. Danes smo tudi vsi mi prepričani o resničnosti te trditve. Evripides je že 400 let pred Kristom klical človeštvu: „Nesreč- niki, zakaj morite svoje brate! Nehajte! Mirujte! Norci ste vi vsi, ki menite na tak način poravnati nasprotja na svetu, ker če bi bilo k temu treba krvavih bojev, ne bodo prenehale vojne nikoli. . Modri Seneka je 50 let po Kr. r. zapisal: „Umore in okrutnosti posameznikov proti posameznikom kaznujemo; zakaj dovoljujemo boje in slavne čine razbojništva celih narodov? Osvojevalci dežel so morilci in ravno tako šiba božja, kakor povodnji in potresi.. Luther je učil: »Topovi in puške so prokleti krvavi stroji, katerih je ljudi učil sam hudič. Ce bi bil Adam zaslutil ta grozna orodja, ki jih bodo izmišljali njegovi potomci, bi bil umrl od žalosti." Če so odpravili dvoboj, naj odpravijo tudi vojno! Le to je dosledno. »Ne dati miru, se pravi Kristusa zaničevati!" piše sv. Avguštin. Za oficirske prepire sodišča, za narodne prepire mirovna razsodišča! Ruski vojak danes. Meglene razmere na Ruskem, kažejo-jasno, da je vsa usoda Rusije v rokah ruskega vojaštva. Kdor bo imel vojsko za seboj — bo obvladal Rusijo. Toda ruski vojak ni več oni vojak, ki gre slepo, kamor ga pošljejo — ruski vojak misli, premišlja, debatira — morebiti bolj, nego je to po volji raznim poveljnikom. Zato ne sledi vsakemu, — a tudi ne bori se proti vsakemu, kajti prelivanje krvi je proti njegovi rusko-krščanski naravi. Dovolj groze je videl in doživel v treh letih — zato skuša mirno rešiti grozno negotovost, v kateri je sedaj njegova domovina. To nam je nerazumljivo, ker premala poznamo njegovo dušo. Zato bo zanimivo citati oklic Leonida Andrejeva, znanega odličnega pisatelja, ki ga je prinesel češki »Ponedelnik" v prevodu iz »Ruske volje". Oklic se glasi: »Tebi, vojak! Vojak, kaj si bil pod Nikolajem? Pod Nikolajem, samodržavcem, si bil uženj: niso štedili ne z bičem ne s palico, ko so izbijali iz tvojega telesa tvojo samozavest, vest, smisel za čast in dolžnost do svojega lastnega naroda. „Ubij očeta, ubij mater, ako se dvigne proti meni," je ukazoval samodržec in ti si postal ubijalec svojega lastnega očeta. ,,Ubij brata, sestro in svojega ljubljenega prijatelja in si postal Kain, ki je prelival kri svojih sorodnikov. Kadar se je pokazala na ulici iz daljave barva tvojega sivega plašča in so se za-bliskale nabite puške in bajoneti — smo vedeli, kaj to pomeni. Pomenilo je, da prihaja smrt. Prihaja smrt nad nedolžne, gladne, hrepeneče po boljšem življenju, smrt na te, ki so dvignili svoj glas proti tiranu. Piihaja smrt, uničenje, polom, nesreča, solze, groza: bil si vojak groze! Toda bil si junak na bojišču, ruski vo- jak. Dolga zgodovina ruskega naroda hrani v sebi mnogo sledov tvoje čudovite vztrajnosti v ognju in v trpljenju. Kdo je,slišal vzdihe in tožbe ruskega vojaka? S stisnjenimi zobmi in znaki neznosnega trpljenja, pogosto izdan od lastnih voditeljev, pogosto zavržen in pozabljen, si stran 592 TEDENSKE SLIKE štev. 50 Veliko laško letalo, sestreljeno na tirolski fronti. Naše vozotajstvo na cesti proti Čedadu med domovi beneških Slovencev. umiral zapuščen na sneženih poljih okoli :Š'pke in na poljih mandžurskih, priporočujoč edino visokemu Bogu svojo vojaško dušo. Bil si mučenik, a nikoli izdajalec in strahopetec. In zaradi tvoje krvi te je ljubil ruski narod, kajti pričakoval je tvojega pro-bujenja. In obiskoval te je skrivaj v kasarnah, da bi te osvobodil iz prokletstva in z glasom svojega srca ti je tiho govoril: Pojdi k nam, dragi brat, pojdi k narodu, priča- kuje tel Vojak, kaj si bil za časa revolucije? Za časa revolucije si bil naša ljubezen, naša radost, naš ponos! Nismo še vedeli, kakšen boš. Bali smo se tvojega sivega plašča, nismo ti še zaupali, ti vražji kozak! Ali še pomniš, ali še veš, vojak, kako je vsej množici srce vzkliknilo pri prvem udarcu kozaške sablje, ki ni bila naperjena na glavo brata ali prijatelja, ampak na glavo lopovov! Ali še veš? In vendar ti še nismo zaupali. Naša srca so bila napolnjena z radostjo, od radosti smo si komaj upali dihati in vendar še nismo verovali. Kako je mogoče takoj verovati v svobodo? Toda tu neso svobodo vojaki. Šel si moško v zgrnjenih vrstah, čudovit v^svoji vojaški sili. Šel si umirat za svobodo. Niti sam ne veš, ali so bili že vsi prebujeni. Streljali so na te s streh in izza oglov služabniki samodržca. A ti si šel naprej, nisi iskal venca zmagovalca, ampak smrti. Ti hrabri, sijajni, pogumni vojak! In mi smo verjeli. Slišali smo padati prestol RomanOVCev. (Dalje prihodnjič.) Mirovna pogajanja z Rusijo in Rumunijo. Rusija ne preneha svet presenečati. Prvo presenečenje je bila od nikogar pričakovana nesposobnost ruske armade; drugo presenečenje bliskoma nagli, skoraj brez krvi izvršeni temeljiti državni preobrat, ki je vrgel carizem in pometal absolutizem : tretje krvava državljanska vojna in zdaj četrto presenečenje: premirje za mirovna pogajanja, kijih vodita v imenu Rusije žida Zederblum (Lenin) in Braunstein) (Trockij) kot ruska najnovejša absolutistična vladarja. Kakšna presenečenja slede še za temi? Bolševiki, o katerih je trdil zgovorni, a brezenergični Kerenskij, da so izginili docela z ruskega površja, imajo danes večino ruskih državljanov in malone vso vojsko za seboj. V imenu bolševiške vlade je Trockij ponudil premirje Nemčiji in Avstro-Ogrski. Dne 26. novembra so odpotovali ruski pooblaščenci iz Dvinska k 19. nemškemu koru. Dne 27. novembra so Ruse z zavezanimi očmi zopet poslali domov s sklepom, da velja premirje od 7.—17. decembra t. 1., — v tem času se ima skleniti mir ali pa se vojna nadaljuje. Med nemško in rusko vlado se je vpeljala brzojavna zveza. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo povelje, da se povsod na ruski fronti operacije prenehajo; vendar naj se vojaki med sabo ne bratijo, dokler ne bo sklenjen mir. Ru i pa so ponudili premirje tudi Turkom, ki so seveda ponudbo sprejeli ter poslali k pogajanjem sultanovega rdjutanta Zekki pašo. Končno pa so se tudi Rumu ni — če ne vsi, pa menda nekaj armad — pridružili Rusom ter so takisto ponudili Nemčiji in Avstro-Ogrski premirje, da se dožene mir. Rumuniji so namreč bolševiki zagrozili, da odpokličejo vse ruske čete ter da ustavijo ves dovoz živil in vojnega materijala^ če se Rumuni ne pridružilo Rusom. Baje se sklene mir na vsej ruski in ru-munski ter turški fronti še letos t. j. še pred Novim letom. štev. 50 EDE.NSKE SLIKE Stran 593 Naši vojaki v Vidmu v beneški Sloveniji. Podpisujte VII. vojno posojilo. Glavna cesta v estonskem mestecu s pristno ruskimi domi. Na cesti ruska tiojka. Vedno bolj se razširjajo vesti, da hočejo bolševiki odpustiti vse naše, nemške in turške vojne ujetnike. To se zgodi baje že v dveh mesecih. Seveda se bodo potem istočasno vrnili ruski vojni ujetniki domov. Bolševiki razpuščajo občinske svete, od-stavljajo uradnike in generale ali pa jih zapirajo. Več višjih častnikov je bilo v spopadih že ubitih. Litvincem in Kurlandcem hočejo bolševiki dovoliti, da si sami izvolijo bodočo- usodo in vlado. Nekateri nemški listi trdijo, da se odločijo za — Nemčijo. Ukrajinci, Kavkazci in Sibirci hočejo imeti vsak svojo — republiko. Naša in nemška vlada sta že izjavili, da se v ruske notranje razmere ne bosta vtikali ter da ne bosta ugovarjali, če ruski različni narodi dobe svobodo državnega, kulturnega ter gospodarskega razvoja. A tudi Rusija se ne sme vtikati v nemške in naše razmere, kjer je itak vse v redu in kjer vlada med narodi sama zadovoljnost. V lastni hiši hočemo biti sami gospodarji!" je čital naš cesar v delegacijskem nagovoru. „Arbeiter Zeitung" vprašuje: »Kdo — »sami?" Če bodo v naši državi sami gospodarji in nobenih hlapcev več, če bodo vsi narodi svobodni in enakopravni, potem — a samo potem — bomo v Avstro-Ogrski res vsi popolnoma zadovoljni." Grof Černin je govoril v delegacijah že, da »vsi želimo nazaj časov, ko smo bili z Rusijo dobri sosedje in odkritosrčni prijatelji." Vse kaže torej, da je ruski mir pred durmi. Razne vesli. Oslepeli slovenski vojaki v Gradcu prosijo si. javnost, da se jih za božič spomni s cigaretami, smotkami ali tobakom. Prijazna darila tudi v najmanjši množini, sprejme pisarna »Dobrodelnosti" v Ljubljani, Kolodvorska ulica št 35. Za Božič najlepše darilo mladini je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne „DORE", ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdala in založila pa »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 2"50 ter se dobiva po knjigarnah in v našem upravništvu. Največji demant na svetu. V žezlu bivšega ruskega carja Nikolaja se nahaja največji in najdragocenejši demant celega sveta. Vrednost tega demanta se ceni na eno milijardo kron. Demant je kupil ruski knez Orlov od perzijskega kralja leta 1839 za 450.000 ruskih srebrnih rubljev in ga pozneje prodal ruski princesinji Tarakanovi. Ko je odstavljeni ruski car Nikolaj prvič videl ta dragoceni kamen, je baje rekel: »Bojim se, da mi bo ta kamen prinesel nesrečo." Ta dragoceni demant je sedaj last ruske začasne vlade. 38 milijonov mož pod orožjem. Ameriško vojno ministrstvo je izračunalo, da se nahaja pod orožjem v vseh vojskujočih se državah 38 milijonov mož; na strani sporazuma 27.500.000 in na strani osrednjih velesil 10,500.000 mož. — Dejanskj pa moramo odbiti 9 m lijonov Rusov, 1 milijon Američanov, 1,400000 Japoncev in 500 000 Kitajcev; na avstrijsko-nemški fronti stoji torej 10 milijonov vojakov nasproti 14 milijonom vojakov sporazuma, med katerimi je 3 mili-3, jone Italijanov. V vojno je zapletenih 22 držav. Zaloge žita na Angleškem. Angleška vlada poroča, do so postala žitna skladišča ob pomorskih mestih premajhna. Nakupila je toliko žita, da ga ni skoro mogoče spraviti. To bi bilo skoro tako kakor za časa 7 rodovitnih let v Egiptu. Če^je na Angleškem res tako dobro, ne vemo. Čudno je pa, da vlada po celi državi nekak strah pred lakoto. Septembra 1915 so domyči kmetje na Angleškem prodali 9400 vagonov pšenice, leta 1916 pa 5400, letos le 3400. Čudno je tudi, da hočejo v Ameriki vse žito pokupiti in Amerikancem le turščico za hrano pustiti. Že dolgo ni bilo tako malo starega žita v Ameriki, kakor letos. Še lani je bilo ob novi žetvi zaloge stare pšenice 218.000 vagonov, letos le 45.400. Po celi Ameriki so zaradi visokih cen veliko pšenice nasejali. Država hoče imeti od žitnih kupčij svoj dobiček. V Ameriki so določili od vsakih 100 K sklenjenih kupčij na borzi 2 v davka. V Kanadi je davek za bušel pšenice, ki se doma izmelje, 50 v, za izvoz 1 K. V Indiji in Argentiniji obeta pšenica zelo lepo. V Argentiniji bi Francozi radi ves pridelek pokupili. — Zdaj je skoro v vseh evropskih državah določeno, koliko se sme za eno osebo kru la na dan porabiti. Na Danskem 315 g, v Avslriji in Nemčiji 280 gr. na Angleškem (le prostovoljno) 270 gr, na Francoskem 250 gr, če bodo izhajali, drugače le 150 gr. Stran 594 TEDENSKE SLIKE štev. 50 Na krasnem Devinskem gradu nad Adrijo blizu Tržiča so laške granate uničile ne le grajsko poslopje in grobnice nego tudi kapelico, le kip Matere Božje je ostal nepoškovan. Clemenceau, novi francoski min. predsednik, fanatičen sovražnik Nemcev, odločen nadaljevati vojno do skrajnega. ŽENITVENA PONUDBR m 3 dobro situirani res. mornarji, pod- P častniki, c. kr. vojne mornarice, 26 do 28 let stari želijo v svrho ženitve znanstva z značajnimi gospodičnami, neomadeževane preteklosti, z nekaj sremoženja, posestnice, terone, ki veseli rgovstvo imajo prednost, udovice brez otrok niso izključene, v slučaju dobrega sporazuma možitev se zvrši lahko tudi med vojno, diskretnost strogo zajamčena, v poštev pridejo le resne, če mogoče s sliko, in z navedbo dobro opremljene ponudbe pod „Zarja z fldrije" ^^na upravniStvo »Tedenskih Slik"^^^ Vlagalko sprejme „Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9. Za BOŽIČ najlepše darilo mladini le povest slovenskega dečka iz sedanje vojne „DORE", ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdala in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 250 K ter se dobiva po knjigarnah in v upravništvu »Tedenskih Slik". štev. 50 TEDENSKE SLIKE Stran 595 Kl^lfEVNCSr IN PRCSVETC XV. letnik priobčuje pesmi, romane, novele, povesti m razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Vsaka številka »SLOVANA" ima po 1 do 2 eno- in večbarvni umetnlšici priiosi. reprodukcije del najboljših slikarjev oziroma kipariev ter portrete pisateljev in umetnikov. Naročnina za „SL0VANA" znaša za vse leto 12 K, pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Naročite „SLOVANA" takoj! Naslov: „SLOVAN" - Ljubljana, Dunajska cesta 9, Novi naročniki dobe še vse letos že izišle številke. KNJIGOVODKINJO, starejšo moč, ali kontorista invalida, ki zna samostojno poslovati, sprejme takoj ali pozneje vinska trgovina FRAN ČUČEK v PTUJU. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Kislo vodo, vino ^= in sadjevec razpošilja A. OSET, pošta Guštanj. Koroško. Kupim vse vrste zamaške, steklenice in sode. Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••• •••• • ••• •••• •••••••••••••••••••••••••¦•••••••••••••••••••••t • • • • • ¦ • • • • • • ••••••••• ••••••••• : ; : Izšel je velezanlmlv : : ; ••••••••• : : roman : ; •••••• I' „SNAHA" 'i s ki opisuje usodo pogumne Irke, ki je poročila • • angleškega lorda, dasI Iskreno ljubi svoj od • • Angležev zatirani Irski narod ter se poteguje j S za njegove pravice. • • Lordova mati mrzl svojo snaho, ker je Irka • S ter jo oholo prezira In jej ob vsaki priliki da j S občutiti, da ni enakopravna. • ; »Snaha" le fin velezanlmlv roman iz najviš- I S jih družabnih krosov In bo gotovo zanimal S S vsakogar, J • • ; Ta roman naj bi čital vsakdo. Naročite J 2 si ga, naročite ga pa tudi vojakom, da I S jim ga pošljemo, S tem jim napravite J ; ; veliko veselje, ker dobre, zani- J ; mive knjige je vsakdo vesel. Naročite nemudoma! ••*••• • ¦ • • ¦ • Broširan stane po knji- I":**: :••*••*•• sarnah in v našem u- "S,,:,.; : : : pravnlštvu izvod 3 K, I I i po pošti 30 v več; za ••••••••• naročnike »Tedenskih : : ; Slik" pa stane s pošt- S • • ••••••••• nino vred samo 3 K, •»VVt • • • • • • ••••••••• • • • • • • • • • • • • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a • ••••••• •••••••• • ••••••• •••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • ••••••• •••••••• • ••••••• •••••••• STAVCE sprejme »ZVEZNA TISKARNA« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9. Vinogradniki pozor! na suho cepljene trteso na prodaj. in sicer za I. 1918. Kdor si želi za svoj vinograd, lepo, močno, dobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vrst? Cepljene trte se dobijo dveletne, posebno močne enoletne. Dobi se tudi lepo vkoreninjena bela šmarnica. Cena trtam po dogovoru. Cepljene trte prodaja: Franc Slodnjak, trtnar, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. Juršinci pri Ptuju, Štajersko, Podpisujte VII. vojno posojilo! Naročite »Tedenske Slike!" KONJAK iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsied starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 pollitrske steklenice fran-ko po pošti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bo lajšajoče vribalno sredstvo pritrganju po udih, Francovo žganje, 4 pollitrske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundec po K 4-60 liter. Benedilct HertI graščak, grad Golice, Konjice, Štajersko. F. BATJEL prej » Gorici. LJUBLJANA, Stari trg 28 Moška in Senska dvokolesa še s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. = Mehanična delavnica = na Starem trgu št. 11. Album razrušene Gorice in različne razglednice od podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 liom. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PERTOT, GRADEC, Roseggerhaus. Tiskovine vseh vrst kakor: Časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne lično in ceno ZVEZNA TISKARNA V Ljubljani, Dunajska cesta št. 9 Zaiosa pohištva VIDO BRATOVŽ Stari trs 5 UUBUANA stran TEDENSKE SLIKE štev. 49 \ S ANATORIUM • EMONA si ZA NOTRAI^UE-IN KIRURGICNE -BOLEZNa. 1 -PORODNIŠNICA. i7 LJUBLJANA-KOFENSKEGA-ULICA-^f U I/ SEF-zDRAVNKiPRimRidDR-FR.DERGANC 1 Dobro >IKO< uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Velika izbira ur, verižic, prstanov, ie-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostu. ura :: Vse ure so natančne preizkušene :: Lastna znamka .IKO' svetovnoznana. Neugajajoče zamenjam! št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ............ K 1240 št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 18-60 št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20 št. 99865 Kovinasta verižica K 1-60 št. 99645 Uhani amerikanski double zlato.............K 3-40 št. 99022 Srebr. rožni venec K 9-50 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Ljubliani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Pnamiirinl sredstvo z« pomlajenje rrainyUUI las ki rdeč«, svetle in sive lase in brado za trajno temno tjarva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270. Rydyol voda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila:! Jarv Grolich, drogeriia pri angeliu v BRNU —- št. - -¦ . 645, Moravsko.-- Josip 3us pieslcarsl(i In illcarsici mojster Ljubljana, Rimska c. 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Solidna in točna postrežba. Priporoča se :; umetna knjigoveznica :: IVAN JAKOPIČ ;-: LJUBLJANA. :-: Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiši