Letnik 1011 591 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXX1V. — Izdan in razposlan 30. dne septembra 1911. Vsebina: (St. 192 in 193.) 192. Razglas, da so se nekateri bosensko-hercegovinski carinski uradi pooblastili uporabljati sumarni napovedni postopek. — 193. Ukaz. s katerim se izpreminjajo nekatera določila ukaza z dne 15. oktobra 19t>2. 1. gledé pomožnih služabnikov, uporabljanih pri državnih oblastvih, uradih in zavodih. 1 Razgias finančnega ministrstva z dne 13. septembra 1911. 1., da so se nekateri bosensko-hercegovinski carinski uradi pooblastili uporabljati sumarni napovedni postopek. Po poročilu c. in kr. skupnega finančnega mi-'nistrslva v stvareh Bosne in Hercegovine so se bosensko-hercegovinski pomožni carinski uradi v Vardištu, Uvcu in Rudu ter podružnica carinskega urada v Bosenskem Brodu pooblastili uporabljati okrajšani (sumarni) napovedni postopek v železniškem prometu. Meyer s. r. 193. Ukaz vsega ministrstva z dne 27. septembra 1911.1., s katerim se izpreminjajo nekatera določila ukaza z dne 15. oktobra 1902. I. (drž. zak. št. 200) glede pomožnih služabnikov, uporabljanih pri državnih oblastvih, uradih in zavodih. den I. ' Določila §§ 4 in 8 ukaza z dpe 15. oktobra 1902. I. (drž. zak. št. 200) se razveljavljajo in se nadomeščajo z nastopnimi določili: § 1. Dobe, za katere gredo službeni prejemki. Dnevščina (dnevna mezda) gre pomožnim služabnikom praviloma samo za tiste dneve, ob katerih so v resnici opravljali službo, ter za ustanovljene dneve počitka, ki spadajo v čas njihovega službovanja. V času dopusta dobivajo pomožni služabniki polne prejemke, ako se dovolitev dopusta ni izrečno naredila odvisna od celotnega ali delovitega popusta prejemkov. Prav tako ostane pomožnim služabnikom užitek polnih prejemkov v času bolezni, ki ne traja čez 3 dni. Za dobo službene ovire, ki jo povzroči opravljanje orožne vaje ali osemtedenska izučba za nadomestnega reservista, dobivajo tisti pomožni služabniki, ki skrbč za preživljanje kake druge osebe izpolnjujé njim po zakonu naloženo dolžnost, polovico dnevščine (dnevne mezde). V ozira vrednih okolriostih se sme enaka ugodnost priznati tudi drugim pomožnim služabnikom, ki nimajo take zakonite dolžnosti. Nadalje je puščati pomožnim služabnikom polne dnevščine (dnevne mezde) do največje dobe treh mescev v tistih primerih, v katerih morajo dokazno zarad pojavljanja nalezljivih bolezni v njihovi (Slovenliob.) 135 rodbini po zdravstvenopolicijskih zaukazih izostati iz službe. V sprednjih (4., 5. in 6.) odstavkih omenjene ugodnosti pa se ne uporabljajo na tiste pomožne služabnike, ki so bili vzprejeti samo za začasno potrebo in še niso mesec dni v službi. V vseh ostalih primerih, v katerih izostanejo od službe, izgubé dnevščine (dnevne mezde), odpadajoče na dotičrro dobo. § 2. Odpoved. Službeno razmerje lahko vsak čas odpove tako službodajnik kakor službojemnik. Rok odpovedi znaša : za pomožnega služabnika s polnim opravilom 14 dni; za službodajnika: a) v prvih 5 službenih letih pomožnega služabnika s polnim opravilom 14 dni, b) po dovršenem 5. službenem letu do dovršitve 10. službenega leta 4 tedne, c) po nepretrganem lOletnem službovanju takega pomožnega služabnika 6 tednov. člen 11. Izpreminjujé §§ 10 jlo 16 ukaza z dne 15. oktobra 1902. 1. (drž. zak. št. 200) se za-ukazuje tako: A. Preskrbninski užitki pomožnih služabnikov. § 1. . 1. Pomožnim služabnikom, ki izgubé sposobnost si kaj prislužiti, dokler traja službeno razmerje, se dovolé, a) če so službovali najmanj 10 let v lastnosti pomožnih služabnikov s polnim opravilom pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih in b) če svoje nesposobnosti si kaj prislužiti niso povzročili nalašč ali storivši kako hudodelstvo, na podstavi Najvišjega pooblastila z dne 21. septembra 1911.1. za dobo njihove pridobitne nesposobnosti preskrbninski užitki; ob njihovi ovedbi je dati v podstavo nastopne dncvščinam ustrezajoče normalne zneske: če znaša dnevščina Normalni znesek na Dunaju v krajih 1. II. i lil. 1 IV. razreda aktivitetnih doklad K li K li K h 1 K h 1 K h 3 60 3 40 3 20 3 1 -I3 — 900 K 3 80 3 60 3 40 3 20 j 3 20 950 K 4 — 3 80 3 60 3 CO i IT 10 1000 K ! 2. Za tiste pomožne 'služabnike, kojih dnev-ščina se razlikuje od gorenjega razkaza, velja za podlago normalni znesek za tisto lestvici primerno dnevščino, ki je v dotičnem krajevnem razredu resnični dnevščini najbližja. 3. Ako je ta dnevščina ravno v sredi med dvema dnevščinama po lestvici, je merodajna bližnja višja dnevščina po lestvici. 4. Ako presega resnična dnevščina za dotični krajevni razred veljajoči najvišji znesek, je merodajen ta znesek. Ako je resnična dnevščina manjša nego najmanjši v točki 1. lit. b navedeni znesek dotičnega krajevnega razreda, je merodajen ta znesek. 5. Preskrbninski užitek znaša, ako je dovršenih deset službenih let pomožnega služabnika, 40 odstotkov in za vsako nadaljnje leto 2 odstotka gorenjih normalnih zneskov, tako da pripade, kadar je dovršenih 40 službenih let, polna izmera dotičnega normalnega zneska za preskrbninski užitek. 6. Ob preračunu časa, merodajnega za ovedbo odstotnega postavka, šteje šest mescev presegajoč odlomek zadnjega leta za polno leto. 7. Službeni čas pa se za namen presoje, ali je dan pod točko I, lit. a oznamenjeni pogoj za dovolitev preskrbninskih užitkov, preračuni po načelih, postavljenih v § 3 ukaza z dne 15. oktobra 1902. I. (drž. zak. št. 200). V koliko se morajo vpoštevati drugi v državni službeni stroki (n. pr. vojaštvo, orožništvo, finančna straža itd.) dovršeni službeni časi. je v primeru zadevnega zaprosila pomožnega služabnika pridržano odločbi dotičnega osrednjega oblastva v porazumu s finančnim ministrstvom. § 2. Pomožnim služabnikom, ki so dovršili 60. leto starosti, se smejo na podstavi gori omenjenega Najvišjega pooblastila na njihovo zaprosilo dovoliti pre-skrbninski užitki tudi lirez sicer potrebnega dokaza pridobitne nesposobnosti. § 3. Preskrbninski užitki v isti izmeri se nadalje dovolijo na podstavi v § 1 omenjenega Najvišjega pooblastila tistim pomožnim služabnikom, ki so vsled odpovedi službenega razmerja sè strani službo-davca izstopili iz službe, ako so dani v § 1 pod točko 1, lit. a in b, navedeni pogoji, v primeru nastopa pridobitne nesposobnosti za čas, dokler traja, ako izgubé pridobitno sposobnost ali v petih letih po razvezi službenega razmerja ali ako so ob času razveze službenega razmerja že prestopili 60. leto j starosti. § 4. Preskrbninski užitki se nakažejo v izplačilo v primeru §§ 1 in 2 od dne, ki sledi ustavitvi dnev-ščine, v primeru § 3 pa počenši z mescem, ki sledi pravilni zglasitvi pridobitne nesposobnosti, v pred-plačnih obrokih in se zopet ustavijo s koncem tistega mesca, v katerfem umre percipijent ali zopet pridobi sposobnost si kaj prislužiti, ali v katerem je nastala taka okolnost, ki povzroči po obče veljajočih določilih, da prestane državni preskrbninski užitek. • V času bolniške podpore iz zavarovanja, uklonjenega sè strani države po § 5 ukaza z dne 15. oktobra 19U2. 1. (drž. zak. št. 200), se ne prejema preskrbninski užitek. K. Preskrbninski užitki vdov pomožnih služabnikov. 8 5- Vdovi pomožnega služabnika, ki je prebil vsaj deset let (§ 1) v lastnosti pomožnega služabnika s polnim opravilom pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih in je umrl v času službenega razmerja ali je do svoje smrti ali v resnici dobival preskrb-ninski užitek po določilih §§ 1 do 3 ali bi ga bil dobival v primeru pridobitne nesposobnosti, se dovoli na podstavi Najvišjega pooblastila z dne 21. sep- tembra 1911. 1. za čas njenega vdovstva preskrbninski užitek, ki znaša, če je služil soprog efektivno do 20 let, 300 K na leto, če je služil 20 let ali več. 400 K na leto,, ako soprog ob času žemtve še ni bil prestopil 60. leta starosti in se je zakon sklenil pred zadnjo uporabo ali v času zadnje uporabe soproga kakor pomožnega služabnika s polnim opravilom pri državnem oblastvu (uradu, zavodu) in se ni ločil po krivdi žene. ,4ko je bil soprog ob času ženitve že prestopil 60. leto starosti, dobi vdova preskrbninski užitek samo tedaj, če je trajal zakon polna štiri leta, oziroma ako je žena v tem zakonu soprogu rodila otroka ali ako je bila ob času soprogove smrti dokazno v stanju nosečnosti. § 6. / Ta preskrbninski užitek se nakaže vdovi v izplačilo počenši z dnem, ki sledi ustavitvi dnevščine (dnevne mezde), oziroma preskrbninskega užitka njenega moža, ako pa ni užival takih prejemkov, počenši z dnem, ki sledi dnevu smrti njenega moža, v predplačnih mesečnih obrokih in se zopet ustavi s koncem tistega mesca, v katerem umre vdova ali se zopet poroči ali v katerem je nastala taka okolnost, ki povzroči po obče veljajočih določilih, da preneha državni preskrbninski užitek. C. Preskrbninski užitki sirot pomožnih služabnikov. § 7. Zakonskim ali s poznejšim zakonom pozako-njenim otrokom pomožnega služabnika, ki je prebil vsaj deset let (§ 1) v lastnosti pomožnega služabnika s polnim opravilom pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih in je umrl v času službenega razmerja ali je do svoje smrti ali v resnici dobival preskrbninski užitek po določilih §§ 1 do 3 ali bi ga bil dobival v primeru pridobitne nesposobnosti, se dovoljujejo na podstavi Najvišjega pooblastila z dne 21. septembra 1911. 1. preskrbninski užitki, ki se odmerjajo praviloma za siroto brez očeta s 75 K na leto, za več sirot brez očeta pomožnega služabnika skupaj s 1 50 K na loto, za siroto brez očeta in matere s 150 K na leto in za več sirot brez očeta in matere kakega pomožnega služabnika skupaj s 300 K na kdo, ako je bil zakon, iz katerega so izšli ali s katerim so bili pozakonjeni, sklenjen pred zadnjo uporabo ali v času zadnje uporabe njihovega očeta kakor pomožnega služabnika s polnim opravilom pri kakem državnem oblasivu (uradu, zavodu). Ti pr'-skrbninski užitki se nakazujejo v izjila-čilo v predplačilih mesečnih obrokih počenši z dnem, ki sledi ustavitvi duevščine (dnevne mezde), oziroma preskrbninskega užitka umrlega dela staršev, ako pa ni užival takega prejemka, počenši z einem, ki sledi dnevu njegove smrti, in se puščajo redno do dopolnitve 10. leta starosti. uživajo miloščino že na podstavi Najvišjega pooblastila z dne 14. oktobra 1902. 1.. se ravna gledé preskrbninskih užitkov po tem ukazu; pri tem je zmislu primerno uporabljati v členu 11, § 8 omenjeno omejujoče določilo. Gautsch s. r. Georgi s. r. § 8. Vsota preskrbninskih užitkov, ki se tlovolé vdovam in sirotaip po pomožnih služabnikih, praviloma ne sme presegati preskrbninskega užitka, ki ga je dobival soprog, oziroma oče. Stürgkh s. r. Meyer s. r. Zaleski s. r. Widmann s. r. Hochenburger s. r. Wickenburg s. r. Marek s. r. Mataja s. r. Hüll s. r. Člen lil. Ta ukaz dobi moč s 1. dnem oktobra 1911. 1. Z vdovami in sirotami po listih pomožnih služabnikih, ki ob času začetka veljavnosti tega ukaza