ELI 1 N NASA SMUČINA GLASI UD DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM M ixl LETNIK 11 ŠTEVILKA 2. 15. AVGUST 1972 Dipl. ing. Jože Osterman ponovno izbran za generalnega direktorja UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj Gradnja Industrijskega skladišča dobro napreduje 3. Komisija za izume in tehnične izboljšave Šlibar Avgust Mer tel j Marjan Vrečko Maks, dipl. ing. Mevlja Branlko Potočnik Pavel 4. Komisija za odločanje o kršitvah delovnih dolžnosti Ferkolj Ivan Kocjančič Slavko Sitar Rok namestniki: Palhartinger Miro Šmid Janez Legat Marjan umestno, če bi želel ustvariti nove koncepte v podjetju, ki ga vodim že 14 let. Delovno mesto generalnega direktorja in injegove dolžnosti oz. pravice opisuje Statut podjetja, poleg tega pa ga obravnavajo v podjetju tudi mnogi drugi predpisi. Osnovno načelo mojega nadaljnjega dela bo predvsem uveljavljanje in spoštovanje vseh internih samoupravnih aktov po Statutu in po vseh ostalih predpisih in zalkonih. To pa ne pomeni birokratskega izpolnjevanja normativnih alktov, temveč pravilno in odgovorno gospodarjenje, saj so samoupravni alkti odraz naše notranje organizaci j sike struikture in našega poslovnega predmeta, ki je zaradi svojega pretežno izvoznega 'karalkterja in zaradi proizvodnje se. zonskih artiklov izredno občutljiv. Mnenja sem, da v dosedanjem delu posamezne službe in posamezni delavci često niso posvetili dovolj pozornosti svojim konkretnim delovnim obveznostim, ki izhajajo tako iz Statuta kot iz opisov delovnih mest, 'ki so jih sprejeli samoupravni organi. Zagotavljam, da bom vse svoje sile posvetil optimalnemu povečanju prodaje in proizvodnje. To pa se da doseči le s skupnim delom in odgovornostjo vseh služb in posameznikov na delovnih mestih v podjetju. Ne želim, da bi bile te misli zgolj fraza. Zato je treba pri izjpolnjeva-nju vseh nalog, ki jih konkretizirajo opisi posameznih delovnih mest, zahtevati in tudi zagotoviti osebno odgovornost vsakega posameznika, ne le na vodilnih delovnih mestih, temveč tudi v proizvodnji in ostalih službah. Pogoji gospodarjenja so se izredno zaostrili. Smo sredi ekonomske stabilizacije in zato bi bilo nesmiselno govoriti o drugačnem konceptu kot je koncept dobrega gospodarjenja in odgovornosti za vsaiko dejanje, bodisi pri načelnem odločanju ali v proizvodnji ali pri plasmaju nažih proizvodov. S tem ne trdim, da doslej nismo izpolnjevali svojih nalog, ki smo jih imeli v zivezi s Statutom podjetja in z drugimi principi gospodarjenlja. Tudi ne mislim, da je v bodoče treba raivno temu posvetiti velilko pozornost, da bomo vedno izpolnili vse delovne naloge s tem, da bomo pri dolu vedno kritično presojali ali posameznika ali celotno službo. Pri tem vsekaikor računam na pomoč vseh samoupraivljalcev, ki naj bi biila dosledno konkretna in tudi v celoti odgovorna. Po mojem mnenju sem upravičen povedati te osnove ob svoji izvolit-vi. Ce teh obveznosti v bodoče ne bi izpolnjevali, se namreč za to ne bi mogel čutiti osebno odgovornega. 2e sedaj želim povedati in vas opozoriti, da le pod takimi pogoji poslovanja 1:6 oziroma 1:7. Generalni direktor ima 5.000 din OD in lahko je prešteti tiste direktorje, Jci imajo v naši občini samo toliko. V Elanu torej osebni dohodek ni tako slabo reguliran tako po internih kot tudi po zunanjih primerjavah. Motijo v glavnem odstopanja posameznikov. Imenovana je bila komisija za korekturo pravilnika o razdeljevanju OD, ki bo morala pregledati osnove in merila za razdeljevanje OD, zlasti norme, plan proizvodnje, dodatlke na kvaliteto in drugo ter predlagati spremembe, če je to potrebno. Načelno stališče glede teh vprašanj je pojasnil generalni direktor. Na vse to je treba gledati s stališča podjetja ter upoštevati oba-režiijca in delavca na normo. Ce primerjamo njune osebne dohodke, vidimo nelkatera odstopanja. Vendar ima vsak praivico do pritožbe in vsalko pritožbo mora obravnavati komisija. Treba je presoditi, kakš- ne so te pritožbe. Ali so skladne s postavljenimi načeli in ali kažejo na neko napako ali pa so posledica napačnega razumevanja. V vseh pritožbah je čutiti precej osebno stališče, manj pa stališče delovne organizacije. Vedno je prisotna tudi težnja za zvišanje kategorije, nikdar za znižanje. Glede na delavsko samoupravljanje je pripombam treba posvetiti vso pozornost. Pri tem komisija ne sme odstopati od svojih načel. Glede kategorizacije smo precej v za-muidi, vendar z naglico ne smemo ničesar storiti. To bi nam potem lalhlko očitali. 'Posamezne pripombe je komisija obravnavala takoj drugi dan po kolektivnem dopustu. Stroški zaradi slabe kakovosti-notranja rezerva? Pomen stroškov pri kakovosti za uspešno gospodarjenje dežele nam očitno kažejo naslednji podatki: Brutto proizvod industrije v SFRJ je znašal 117.000 milijonov din za teto 1970. Stroške, ki so nastali v tej proizvodnji zaradi slabe kakovosti, cenijo na 9.400 milijonov din ali okrog 8%. Predvideno je bilo, da bi samo z investicijo 10 milijonov din (lahko prihranili na stroških zaradi slabe kakovosti 25 do 100 milijonov din. Menim, da ti podatki dovolj zgovorno pričajo o prihrankih, ki bi jih lahko dosegli z vlaganjem sredstev za preventivno zagotavljanje kakovosti in z razvojem kontrole kakovosti. Ce pogledamo poročilo Zveznega zavoda za Statistiko za leto 1968 o konltroli kakovosti, nam bo postalo jasno ikje lahko iščemo notranje rezerve! Od skupno 3073 industrijskih podjetij v Jugoslaviji jih 1024 ali vsako tretje podjetje nima delovne enote za kontrolo kakovosti. Polovica od skupnega (števila podjetij kontrolira na klasičen način, medtem ko jih samo 15% uporablja sodobno statistično metodo. Samo pri 30% podjetij je vodja kontrole odgovoren direktno generalnemu direikitorlju. Ce pogledamo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih pri kontroli, vidimo, da je nekvalificiranih in priučenih delavcev 23 %, samo 6,3 % pa ima visoko strokovno izobrazbo. V podjetjih, ki imajo organizirano kontrolo kakovosti, ima samo vsak tretji vodja kontrole visoko strokovno izobrazbo. Zaniimiv je podatek Zavoda za produktivnost dela SR Slovenije, da v kontroli kakovosti dela samo 30 % ljudi z zadostno formalno kvalifikacijo, ki je potrebna na tem delovnem mestu, istočasno pa okrog 40 % kontrolorjev nima zdravih čutil, ki so bistvenega pomena za opravljanje tega dela. Glede na splošno jugoslovansko stanje je ugotovitev za SR Slovenijo sorazmerno dobra. V naši republiki ima 80% podjetij kontrolo kakovosti in to je obenem tudi največji procent v deželi. Po absolutnem številu zaposlenih v tej službi je Slovenija druga, toda kvalifikacijska struktura zaposlenih je slabša kot pri večini drugih republik. Veitjetno se bomo pri branju vseh teh podatkov vprašali, kam sodi naša tovarna. Najboljši zagotovo nismo. Pa ne zaradi tega, kar izgubljamo in kar bi še lahko dosegli. Večkrat sem slišal — in večina zelo rada trdi — da je slabe kvalitete kriva tehnična kontrola. Pravi odgovor na to bi bil predolg, zato naj bom kratek: z napredovanjem tehnične kontrole in z njeno postavitvijo na mesto, ki ji v tovarni pripada, bi zares veliko dosegli — toda ne vsega. Ce hočemo doseči popoln uspeh, moramo upoštevati dejstvo, da se kakovost ustvarja v celotnem toku dela in poslovanja, v vseh celicah delovnega kolektiva, talko dy je nemogoče najiti sektor ali delovno mesto, ki v določeni meri ne bi odgovarjal za kakovost. Kakor vidimo, imamo rezerve v deželi, v republiki in v naši tovarni. Menim, da bomo prav vsi imeli moč, da jih tudi čimprej izkoristimo. dipl. Ing. Krmpotič Mladen Shakespeare/GLM Elan Skis. Kolekcija GLM smuči G. Tayior /prikazuje »suhi« trening na smučeh 0 Stanovanjski problem družine Burnar LJUDJE NISO NIKOLI ZADOVOLJNI, VEDNO STOKAJO ... (Izposojeno) Naši evropski generalni zastopniki pri obravnavi nove kolekcije smuči Že od pomladanskih mesecev zbujajo pozornost, ne samo v Radovljici, temiveč že v -daljni okolici, stanovalci pod šotori. Tudi širša javnost je preko časopisov informirana o tem nenavadnem dogodku. V vrsticah Slanikov pa se povsod pojavlja tudi ime našega podjetja. Jz teh vrstic izzveni tudi nekako očitajoče, čeS da ELAN na talk ali drugačen način ne skrbi >v zadostni meri za člane svojega kolektiva in celo namiguje, da se je družina Burnar preselila iz novega trosobn;ga stanovanja iz Bohinja v Radovljico zato, ker ji ELAN ni plačevali prevoza na delo im z dela, da je Burnar Franc zaposlen v ELANU že 15 lot, da v teh letih 'kot dobremu delavcu podjetje ni mudilo pomoči pri reševanju njegovega stanovanjskega problema. Burnar Franc je dejansko zaposlen v ELANU že 15 lot. Dolgo časa je bil šofer kombija, trenutno pa je voznik viličarja in to na njegovo lastno željo. Njegova hči je v ELANU zaposlena ud 12. 5. 1971, Stojanovič Srečko, ki se je iz njo poročil šele prod mesecem dni, ipa od 5. 12. 1970. Trije zaposleni v ELANU, kdo naj jim dodeli stanovanje? Dejstvo je, da kljub temu, da je Burnar Franc zaposlen v podjetju že vrsto let, je šele letos 15. maja vložil prošnjo za stanovanje, to je v trenutlku, ko je po zadnjih dogodkih sebi zapravil dve družbeni stanovanji. Ce bi kdajkoli izrazil željo za stanovanje, bi mu podjetje odobrilo posojilo za nakup ali gradnjo le-itega, tako kot je že številnim članom kolelktiiva. Zaradi očitka, da prevozov na delo in z dela podjetje ne plača, pa tole. Poslovni odbor je ina svoji se ji dne 12. 1. 1972 odobril Burnar Francu, Marinki ter Stojanovič Srečku povrnitev stroštkov vožnje na delo in z dela v isti višini, kot stane prevoz iz javnim transportnim sredstvom na relaciji Begunje . Boh. Bistrica. Povrnitev teh stroškov je bila odobrena od vselitve Burnarjevih v Bohinj pa do konca kolOktivnega dopusta v podjetju iz razloga, ker ni smotrno za- poslovati delavcev iz tako oddalje nega kraja in ker tudi transportne veze niso ugodne. Ta Sklep temelji tudi na potrebah po kadrih. V kritičnem obdobju je podjetje s samoupravnimi in z občinskimi organi dejansko hotelo najti ustrezno rešitev, kar pa seveda ne gre čez noč. Stanovanja se ne da kupiti kot obleko in brez lastne soudeležbe, kot si morda nelkdo pred stavilja. Tudi intervencije iz raznih ustanov nič ne poveč ajo »žaMja«, iz ka-trega lahko podjetje nudi težko zaslužena denarna sredstva, ki jih ustvarja 850-članski kolektiv. S tem pa ne nameravamo odvrniti od sebe vseh dolžnosti do družine Burnar. S pomočjo občine smo družini nudili začasno manjše stanovanje v Poljčah (katerega pa odklanja), da ne bi jeseni dočakala pod šotorom. V decembru pa se bodo lahko pre. selili v stanovanje, za katerega na. kup bo prispevala organizacija Združenja borcev NOV občine Ra dovijica (za mamo), ELAN pa bo vsem trem zaposlenim dodelili kredit za nakup stanovanja, seveda v mejah, ki j ion pripadajo po Pravilniku d sofinanciranju stanovanj. O tem bodo sklepali še samou-upravni organi. V. V. Iz sanjskih Babica, govoriti z njo: varuj skrivnosti pred dolgimi jeziki Babilonski stolp, videti ga: veliko bodo pričakovali od tebe, a malo boš dosegel Bager, voziti se v njem: poskušal boš goljufati, a ti ne bo uspelo Baletka, z njo v družbi biti: intimni prijatelj ti streže po življenju Balkon, koga videti na njem: neko bitje hrepeni po tebi, ne zaničuj ga, pojdi k njemu Banka, vanjo vstopiti: tatovi se pripravljajo, da te okradejo Iz dopustniških dni Prvenstvo Elana v vodnem smučanju Vsaka stvar se enkrat konča, končal se je tudi naš dopust. Kje ste ga preživeli — na morju, doma, v hribih? Važno je, da ste se imeli lepo. Tudi iletos je bilo v Elanovem taboru v Crvarju pri Poreču živahno. Klub za vodno smučanje je izkoristil dopust za trening, kajti fante čalkajo še težke tekme. Svoj morski krst je prestal prototip naše nove jadrnice - Pasare, pa tudi ostala Elanova flota je pridno križarila po morju. Včasih je sicer bilo treba kakšen motor popravljati — a to je na dopustu za zabavo. Tudi kopen- bukev: »B« Barva, imeti jo zavito: denarnica se ti bo napolnila Bati se: po lastni krivdi si delaš skrbi za vsakdanji kruh Bigamija: stavi v (loteriji, zadel boš Blazina, odpočiti se na njej: lenoba tudi tebi škoduje Boj, v boj se odpravljati: s šefi boš imel neprijeten opravek Brada, če jo ima dekle: obeta se nova ljubica ali ljubimec Bradavica, imeti jo: poročil boš dobro ženo ali moža Breskev, cvetoča: želje do lišpa-nja se ti ibodo uresničile Breskev, obirati jo: skušnjava te zapelje na kriva pota Brhek biti: tvoja prevzetnost ni všeč drugim Brisača: mraz ti bo škodoval, prevelika vročina tudi Burja: težki časi se bližajo Butara, naložiti si jo na ramo: drugi bodo delali namesto tebe Skega športa ni manjkalo. »Ta (poročeni« in »ta ledik« so .imeli ostre tekme v nogometu i,n odbojki, zmagovali so zdaj eni, zdaj drugi. In potem je bil tu še ping pong, pa badminton, balinanje, tarok in šah, za zabelo pa dobra istrska črnina. Za konec so nam tekmovalci priredili sindikalno prvenstvo Elana v vodnem smučanju. Talko organizacija kot borbenost nastopajočih je bila na višini, baje celo bolj kot na državinem prvenstvu v Skopju. Rezultati: Veterani: 1. Lazar Tadej 2.-3. Finžgar iRudi 2.-3. Fon Stane 4. Jamnik 5. Kavčič Miro 6. Žive Bogomir 7. Arh Julij članice: 1. Kavčič Marija 2. Horvat Marička 3. Kokalj Alenka 4. Brejc Nuša 5. Lazar Marjanca 6. Zupan Vanda Člani: 1. Kavčič Samo 2. Fon Matjaž 3. Kavčič Peter 4. Hribar Janez 5.—8. Košir anez 5.—8. Kavčč Janez 5.—8. Polovšek Albin 5.-8. Osterman Milan Ekipno: 1. Lazar — Lazar 2. Kavčič M. — Kavčič J. 23 točk 21 točk 21 točk 18 točk 12 točk 10 /točk 7 točk 14 točk 12 točk 11 točk 10 točk 9 točk 4 točk 14 točk 13 točk 12 točk 11 točk 10 Itočk 10 točk 10 točk 10 točk 25 točk 24 točk Opomba: Člani in članice iniso vozili v finalu M. H. Ob 90-letnici PGD Begunje Na proslavi je govorila tov. Vidic Vlasta, direktorica kadrovsko splošnega sektorja: »Dovolite mi, da vas v imenu pokrovitelja tovarne športnega orodja ELAN Begunje pozdravim in obenem čestitam ob tako pomembnem jubileju, ki ga praznuje letos vaše društvo. Naši samoupravni organi so s polnim razumevanjem sprejeli vašo željo, da ob 90-letnici vašega društva prevzamemo pokroviteljstvo in vas s tem tudi materialno pod- Klic v sili — Ganljivo, ne? — Zakaj ganljivo? — Kako da ne razumeš! Ljudje hodimo ob sobotah vendar ven, v naravo, oni tam pa na delo. Vidiš, niso obupali, kakor mi drugi, ampak so se odločili, da bodo dali zgled, osemdeset ur za stabilizacijo. To človeka navdaja s ponosom, ali ne? Pa na nekaj me spominja. — Na kaj? — Na povojni elan! Na moja mlada leta! Na mladinske brigade! — Mene pa ne na brigade. Na nekaj drugega! — Na kaj? — Na rokavico! — Oprosti, ne razumem!? Zakaj na rokavico? — Kaj misliš, zakaj nam ta stabilizacija ne gre kaj prida izpod rok? Razmisli malo, pa boš razumel! — Ja, po mojem nam zato ne gre, ker ni prave vneme za zategovanje pasu, ki se priporoča. Vsi bi radi le delili. Preveč žlic je v plitki skledi. —- Vidiš, pa sva tam! Država odganja žlice od sklede, a oni so se lotili stabilizacije po drugi poti: dajmo, napolnimo skledo! — Vendar ena lastovka ... — Že, že! Zato pa so tudi pozvali vse kolektive v državi, naj se jim pridružijo v tej akciji, če bi vsi premo pri vaših nadaljnjih prizadevanjih. Tovarna ELAN se je v zadnjem obdobju izredno povečaila, saj je na novo zgradila! precej objektov. S tem pa so se povečale tudi obveznosti do varmositi v podjetju. Pri požaru aili drugih nesrečah potrebujemo hitro intervencijo. Prepričani smo, da nam bo vaša enota, ki je v neposredni bližini, lahko to tudi nudila. Še posebno nas veseli dejstvo, da je vaša enota strokovno zelo dobro pripravljena in izvežba-na. To dokazujejo rezultati tekmo- ljudje... Razumeš zdaj, zakaj rokavica? — No, ja, ne rečem. Ampak zdaj bo šele nastala zmešnjava ... — Zakaj zmešnjava? Tega pa ne razumem. — Ce delaš, da bi opravil takšno ali drugačno nalogo, moraš vsaj približno natančno vedeti, za koliko časa bo treba pljuniti v roke, da bo stvar ad acta. Sploh pa takole fizično garanje v dobi elektronike! Bolj prav bi bilo, če bi vsi skupaj bolje premislili, kaj se splača delati in kaj ne ter kako delati, ne pa, da se le tu in tam kakšen kolektiv kot svetal zgled zaganja v nebo. — Vidiš, saj za to gre; ZIS, ki kar naprej mečka z nekakšnimi ukrepi, bo moral zdaj natanko povedati, kaj o takšnile akciji misli. Izračunati bo moral, koliko časa bi morala delati vsa Jugoslavija, da bi se gospodarsko postavila na čvrste noge. To je pa že nekaj, ne? — Figo je nekaj! Ce bo Jugoslavija delala še naprej tako, kot zdaj, bomo še bolj bredli v izgube in dolgove. Kar zamisli si, da bi začela ob sobotah delati tudi vsa takšna podjetja, ki že leta ustvarjajo same izgube. Ali pa tiste ustanove, ki dobro živijo na račun presežnega dela gospodarstva. Kaj bi to pomenilo drugega kot še večjo nelikvidnost, še več izgub, še večjo gospodarsko krizo. — Aha, že vem, kaj hočeš reči. Ta akcija je torej tudi nekakšen vanj, na katerih osvajate prva mesta in ste tako med najboljšimi v Sloveniji. Dokaz vaše visoke strokovnosti je tudi zlata medalja, ki ste jo prejeli na tekmovanju izven meja naše domovine. Tako izvežbana gasilsika enota nam vsekalkor zagotavlja, da nam bo poleg naše IG enote pri požaru ali pri drugih elementarnih nesrečah zagotovo nudila vso potrebno pomoč in varnost. Še enlkrat vam čestitam za vaše dosedanje delo in vam žeilim še nadaljnjih uspehov.« pritisk, naj nekdo določi, katera podjetja lahko delajo v sobotah, ker je to koristno, in katera ne, ker bi bila potem ta akcija čisto zastonj. Toda kdo naj odloči? — Ja, tisti vendar, ki so za to poklicani, midva ne! — To pa ne bo lahka naloga, ne? — Ne, ne bo! — A kaj po tvojem ta akcija zares pomeni, kaj praviš? Ce se zdaj še ne ve, ali je koristna ali ni, če ni tič ne miš, kaj je potlej? — Koristna je, brez skrbi! Veliko ljudi se ogreva zanjo. Tudi veliko organizacij. Povsod je nekaj narobe. — A kaj je? — Prav gotovo si že kdaj slišal, kako so v radiu rekli: POSEBNO OBVESTILO. Kaj si takrat občutil? — Ja, zdrznil sem se, pozorno prisluhnil, ves vznemirjen sem pričakoval, kaj bo napovedovalec povedal. — In kaj je sledilo? — Navadno kakšen klic v sili! — No, vidiš, nekaj podobnega je tudi ta akcija. Klic, da ne bomo nikoli izplavali iz težav, če se ne bomo dela resno lotili. Ne z besedami, z dejanji! — Ampak, kje se ga lotiti, kaj misliš? — Kje drugje, kot vsak pred svojim pragom. — A kam s tistim, kar se s takšno akcijo pridela? — Ostane naj tistim, ki pometajo, drugače bo delovna vnema kaj kmalu splahnela. (V. B. Iz »Delavske enotnosti«) Kadri vjuliju1972 Zaposlili so se: Popovič Mirjana — dkonomski tehnik — kot pripravnik v predstavništvu v Beogradu Resman Jože — delavec — kot Skladiščni delavec v skladišču gotovih izdelkov Delavno razmerje v podjetju so prekinili: Jakopič Mihaela — delavka v obratu plastike — odpoved delavlke. Legat Marjan — delavec v slkladi-šču gotovih izd alkov — v JLA, Jeglič Franc — PK delavec v skladišču gotovih izdelkov — v JLA, Je-šeren Peter — PK delavec v kovinskem oddelku — po sporazumu, Kiler Andrej — PIC delavec v pomožnem obratu — samovoljno, Grm Janez — ekonomist Vš v prodajnem saktoitju — po sporazumu, Ku-plenik Ferdinand — kurjač v pomožnem obratu — po sporazumu, Zupan Avgust — PK delavec v pripravi lesa — po sporazumu. Zares zanimivo! (Iz glasila Društva knjigovodij 14-1972, št. 3 — 4) — 231,7 pogojno nekvalificiranih delavcev: To je podoben izračun, kot so ga opravili Američani pri štetju ovac. Našteli so 3215 nog, deljeno s 4 je 803,75 ovac (živih). — Čudni naslovi v Gospodarskem vestniku št. 33 in njih vsebina: — Nezaščitene naložbe spodbujajo deziintegracijske težnje. — Lani smo imeli 28.366 milijonov investicijske potrošnje v gospodarstvu in 13.072 milijonov v negospodarstvu. — Lani so osebni dohodki najpočasneje naraščali v Sloveniji. SFRJ 22%, Vojvodina 27%, Hnvatska 25 odstotkov, Slovenija 19%. — V SFRJ letos odpade 42,2 % na osebne dohodke in 33,7% na ostale prejemke. Ostali prejerriki so torej enaki osebnim dohodkom. — Stabilizacija ustavlja stroje, ker ni dovolj surovin. Izvoz surovin je narasel. — V treh mesecih za 161 milijonov več hranilnih vlog. — Jugoslovani so konec marca razpolagali s 548,6 milijoni dolarjev na '1,211.314 deviznih lačunin, od tega v Hrvatski 208,2 milijona in v Srbiji 167,7 milijona. — Več prebivalcev, manj kmetov. Nekaj dobrih — Rana ura slovenskih fantov grob. — Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač. — V Slogi je kino. — Naš varnostni tehniik Bojan Zajc je ob prihodu v službo dobil na koledanju napisano obvestilo, naj kliče tov. Medveda iz Zavoda za varstvo pri delu iz Maribora. Zraven je bila napisana tudi telefonska številka. Telefonski pogovor je potdkal takole: Zaijc: »Halo, tu Zajc, ali mi lahko daste Medveda, prosim?« Glas v telefonu: »Seveda lahko, saj tukaj je živalski vrt.« Danes je »Naša smučina« tiskana na štirih straneh (zaradi dopustov). V imenu pokrovitelja — tovarne športnega orodja ELAN — pripenja tov. Vlasta Vidic na gasilski prapor spominski trak