( /ihnJaviakiCetrtel ;b 8. tiri popoldr.t Rokopisi se ne v.a-.'ajo. Netrankcvam plima le ne »prejemajo. Cena listu znal? ra celo leto 4 krone, ra pol leta 2 kroni Za manj premožm ra celo leto 3 krone, ra pol leta K 1'50 Za Nemčijo je cenr Hitu 6 K, ia druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet tnrini it. 9. Naročnino in na zn»ni!a sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. 5t. 18 Posamezne Številke se propnjajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio 1’ellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-rneniška K), v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XX. letnik. V Gorici, 29 februvarja 191! 9. številka. [ton XIII. »Vitu iz sakristije!« Tako je klical papež Leon XIII. č. duhovščini. Ta glas velja tudi katoliškim časopisom. Ni dovolj, da so le duhovniki naročeni na lisi in da ga le duhovniki podpirajo. List mora vun med ljudstvo, ako hočemo zatreti škodljivi vpliv brezverskih listov. »Primorski list« v vsako slovensko družino! Odbor za evharistični shod na Dunaju. “ Prevzvišcni knez in nadškof Frančišek dr. Sedej jc povabil v torek dne 27. t. m. razne gospode iz Gorice in nekatere dekane z dežele na razgovor glede evharističnega shoda na I Unutiit. Na tem sestanku se je izvolil najprej Ibor za goriško nadškofijo. Predsedstvo je blagovolil sprejeti prevzvišcni knez in nadškof; nadalje so bili izvoljeni za slovenski del goriške dežele p. n. gg. dr. Fran Pavletič, advokat, kot podpredsednik, dr. .los. Srebernič kot tajnik in dr. A. Pavlica kot blagajnik; za furlanski del pa p. n. gg. vladni svetnik Friderik Simzig kot podpredsednik. A. Piecinini, poštni oficial, kot tajnik in Aleks. Zamparo kot blagajnik. Kot generalni tajnik za dopisovanje z Dunajem je bil izvoljen p. n. g. Aleks. Zamparo. V kratkem dobi č. duhovščina in ljudstvo cd tega odbora prva navodila. Prevzvišeni knez in nadškof je priporočal, naj hi vsi naši v Gorici izhajajoči katoliški listi to stvar podpirali. Tako delujmo! Gospod nam je dal zgled. Hodimo za njim! Imamo zlasti v postnem času i iložnost. da ta visoki zgled p o ž r-t o v a I n o s t i premišljujemo. To je tista požrtovalnost. ki je vedno oznanu-jemo. Naj ne misli nikdo. da priporočamo pri krščansko - so-eialnem delovanju kako drugo -požrtovalnost. Gospod nam je dal zgled. Ni se z^d zasmehovanja, preganjanja, biča-kisnim, božjim spoznanjem in nepre-agljivo voljo na Svoje delo. Razsvitljeni po Njegovih naukih sli so s krepko voljo, nevstrašnim pogumom in z nesebično požrtovalnostio tudi apostoli na delo. Prehodili so cei svet in ga s Kristusovim naukom preobrazili. Takih nevstrašnih delavcev z nesebično požrtovalnostio potrebuje tudi naš čas. Pred io požrtovalnostio. pred katero je padlo rimsko cesarstvo, bi padla tudi današnja nevera. Krščansko-socijalno delovanje in krščanska organizacija našega ljudstva j zahteva jasnega spoznanja Kristusove-! ga nauka, krepke volje, nevstrašiiega poguma in nesebične požrtovalnost!. To je, česar nam včasih nedostaje. Zato napreduje naše delo počasi, zato se tu pa tam že vsi\urjene organizacije rušijo. Učimo sc pa bodimo tudi pogumni, delavni, vztrajni in nev'strašni! Kjer je jasen program, kjer so jasni cilji in kje je uevstrašna volja, pogum in požrtovalnost, tam je gotov napredek in gotova zmaga. Te misli se nam vzbujajo sedaj, ko premišljujemo težki križ Gospodov. V Njegovih nauki , je vsa resnica, v Njegošem delu naj višji zgled požrtoval-nosti. Pesnica in požrtovalnost! To dvoje bodi naše orožje. Kdor nima tega orožja, nc more koristiti dobri stvari. Da spoznamo resnico v vseli rečeh, zlasti Kristusov božji nauk. bodi naša prva skrb, potem pa pogum, požrtovaluo'-' in sreča junaška! T a k o d e I ti j m o! Zasedanje goriškega deželnega zbora. \. seja. d n e 2 2. f e b r u v a r j a 19 1 2. Za Iti. uro napovedana seja je pričela ob H), uri in ' Te seje sta se udeležila tudi odposlanca poljedelskega mi-nisterstva. ministerjalni tajnik Alter in mimsterialni podtajnik Deutschmann. ki sta sodelovala v pravnem odseku pri razpravah o vodopravnem zakonu. Predsednik dr. P a j e r je začetkom seje pozval zbornico, naj se pridruži tudi goriški deželni zbor k čestitkam Ni. ces. vis. nadvojvodi Rainerju in mid-voivodinji Mariji Karolini povodom njune G*»-letne poroke. Pooblastilo se je predsedništvo, naj na najprimernejši način izreče tem povodom iiajiskreneDc čestitke jubilantoma. Nato so se prečitale peticije: naznaniva je bil predlog posl. Mariniča in tovarišev glede nabave kmetijskega o-rodja potom deželnega kmetijskega urada. Nato je zbornica prešla k dnevnemu redu. Povdarjajoč v ažnost na prvem mestu dnevnega reda stoječega vndoprav-nega,zakona. je predsednik omenil, da se je obrnil pravni odsek na predsedništvo s prošnjo, naj mil isto izposluje pri pretresovanju tega zakonskega načrta sodelovanje vlade, ki se je ia t' zadev no vabilo odzvala s tem. da je delegirala gospoda ministeriahta uradnik: v Gorico. Omenjena dva gospoda st: se udeleževala sej pravnega odseka ter se udeležita tudi današnje seje. da c-ventuelno posežeta tudi v debato o tem zakonskem načrtu. Besedo je dob i nato poročevalec dr. Pet tar in. Poročevalec je uvodoma omenil, da je deželi i zbor v sedanjem zasedanj 1 ii.el mungo dela z zakonskimi načrti, ki Ji: jejo večinoma melijoracije v kmetijiivu. Toda najvažnejši element \ človeš! .m življenju je voda iu je torej tir Uit. v njene uporabe bodisi za- do-t ho ali pa za industrija k e napra- vi. tudi no i večje važnosti. Potrebno 'je I ilo -pravili v soglasje vse one kriterije. Id podpinijo napredek, da bi ne nastala nasprotstva. ki bi na eni strani koristila, m drugi pa škodovala. Ta no-V’ zakonski načrt vsebuje ne le vse določile gletl.- uporabe voda za preskrbo-v: "je občin ali posameznih skupin hiš, iiidiis-.rjt-lne naprave itd. marveč se . tudi osuševat k m močvirij, kar j. tudi velikega pomena, ker bodo nastajale trnu. kjer jc sedaj močvirje, lepe i j'vc. Zakon iz I. 1 S7f> ja HI v principu dober. Zato so se tudi v glavnem obdr-z le v novem zakonskem načrtu njego-' določbe, u\'ed!e so sc one spremembe. ki jih zahteva napredek v medtem minulem času. Razširil pa se je zakon v toliko, da pride najprej v poštev splošni, javni interes in pa kmetijstvo. Zalam vsebuje določila, ki dajajo prednost onim vodam, ki so v javno korist. Poročevalec je nato omenil večie število zanimivih paragrafov ter pov-darjal njih važnost. Konečno je predlagal, naj zbornica sprejme vodopravni zakonski načrt ter naj se izreče vladi topla zahvala za njeno pomoč v tem oziru. Oglasil se je nato k besedi posl. Z. c g a. Rekel jc, da sc jc zbornica pečala z važnimi zakonskimi načrti v prospeh gospodarstva. To je seveda tudi čutil deželni zbor kot svojo dolžnost, spoznavajoč našo deželo kot kmetijsko deželo. Med vsemi zakoni se pa zdi govorniku vodopravni zakon najvažnejši, ker se ž njim otvorijo novi viri v naši deželi, katere treba le umno uporabiti. Med tem ko je bil zakon iz I. 1870 temen in nejasen, je novi tako jasen, da ni nobenega dvoma glede njegovih določil. V začetku se je mislilo da se posebno glede določil 8 4(>. zadevajoče razlastitve zemljišč in lii.š, godi krivica kmetijstvu, toda dvomi so izginili, ko sta gospoda odposlanca od poljedelskega ministerstva podala svoja pojasnila. Skoz cel zakonski načrt se vleče nit. Ki veže koristi kmetijstva. Ni dvoma torej. da ga bode z veseljem pozdravilo nase ljudstvo. Zato načrt toplo priporočam. Nato je bil vodoprav ni načrt soglasno en bloc vsprejet v v seh čita-njih. < klposlanca poljedelskega ministerstva sta posiovivša se od vseh poslancev zapustila dvorano. A sprejeli so se nato v vseh Čitanjili še sledeči zakonski načrti: Zakonski načrt, ki se tiče kritja večjega potroška za odvajanje hudournikov Mondine v Izoncato v smislu zakona z dne 1 .ATU. 1905. dež. zak. št. 20. Zakonski načrt, ki se tiče premem-bc S 27. zakona o varstvu poljske lastnine. Spremenjeni S 27. se glasi: Ako razkrijejo poljski čuvaji poljski prestopek, dolžni so to takoj naznaniti tistim, ki so jih najeli, in sicer občinski poljski čuvaji, županu; poljski čuvaji pa, ki se imenujejo v smislu § 18. svojim gospodarjem in županu, in sicer ne glede na to. ali je krivec znan ali ne. C. kr. orožništvo dolžno je paziti na to, da se ta zakon izpolnuje, in naznaniti vsak prestopek, ki ga opazi o priliki svojih patrol županu in ako zadene krivda le-tega ali podžupana. ali ako bi sc ti organi zdeli drugače pristranski (ji 80.), okrajni politični oblasti. Zakonski načrt o pospeševanju govedoreje. Zakonski načrt, ki se tiče uravnave in zazidave hudournika Šijak. Zakonski načrt o uvrstitvi med skladovnic ceste: 1. Golobrdo - Britof; 2. Vrhovlje - Kobalar - Sv. Jakob -Liga - Kambreško - Srednje; 3. Ročinj Kambreško. Zakonski načrt o uvrstitvi med skladovnic ceste ceste Pliskovica -Brje - skladovim cesta Nabrežina in krajšnice med cesto Štanjel - Koblje-glava in cesto Štanjel - Kopriva. Ta zakonski načrt jc bil vsprejet že pri zadnjem zasedanju deželnega zbora, a se je vrnil od vlade, ker se ima spremeniti zadnji člen v toliko, da je naročeno ministru za javna dela izvršitev tega zakona in nc tudi ministru notranjih zadev, v čigar kompetenco ne spada ta zadeva. Dovolil se je prispevek za zgradbo ceste okoli griča Sv. Jurija pri Brača-mi v znesku 2037.50 K. Zvišal se jc prispevek za popravo ceste Renče - Temnica - Zagrajc od 1500 K na 3000 K. Dovolil sc je 25T prispevek občini Škocijan za popravo ceste ob Makorinl v najvišjem znesku 875 K pod pogojeni, da dovoli vlada primerno podporo. Županstvu .Muškoli se je dovolil 25N prispevek v znesku 537 K za prezidavo mosta čez potok pri Muškoli. Obnovila se jc podpora 16(10 K za projektirani prekop škocijanskega potoka. Pozvala se je vlada, naj zviša svoj prispevek od 30 na 50N stroškov. Podaljšal se je kredit za uravnavo hudournika Raša v znesku 19.250 K. Za zajezitvena dela ob Soči pri Fari se je dovoli! deželni prispevek 5250 kron. Podelila se je podpora 100 K muni-cipijti Zngrai za prezidavo kamenite rampe na desnem bregu Soče ter se le pozvala vlada, naj primerno prispeva za potrebna obrambena dela. slovensko ljudstvo na R-, ČVŠffltpP 'epsai Dovolil sc je deželni prispevek r.\ | uravnavo Mortezine razim že v seji dne 22. L 1()10 dovoljenega zneska 4490 1< še .Uliti K s pogojem, tla vlada dovoli tudi primerno podporo. Zadrugi Cincondara-Manolet v Teren se je v pokritje prekoračenega po-troška, nastalega pri osuševanju močvirij Cireondara-Manolet dovolila podpora 600 K Županstvu v Zagraju s" je dovolil 25' > prispevek za napravo dveh vodnjakov. v Zdravščini in Petejanu v naj-viŠjem znesku 2450 pod pogojem, da prispeva vlada s 40' <. Podelila se je podpora 375 K županstvu Medea za postavitev sesalke v selu »Soinp da Villa« pod pogojem, da vlada dovoli primerno podporo. Podelila se je podpora 750 K občini Zagraj. za kritje prekoračenega potro-ška za zgradbo kapnice in napajališča v St. Martinu na Krasu. Obnovila se je podpora 5400 K in zvišala na 8375 K za zgradbo in vzdrževanje ceste Belo-Podbela-Peternel. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Politični pregled. Novi členi gosposke zbornice. Kakor doznajemo, so bili pozvani v gosposko zbornico državnega zbora sledeči in sicer s pravico podedovanja: tajni svetnik dr. Stanislav grof B a d e-n i; Fran grof C o 11 o r e d o - M a n n s-fe 1 d: komornik Rudolf grof Czer- n i n pl. C h u d e n i t z in M o r z i n: tajni svetnik Ivan grof Dob ržen s ky pl. Po br že nit z-; tajni svetnik fmlt. v p. Vencelj baron Kot z pl. D ob rž; tajni svetnik, general kavalerije v p. Henrik grot Lamberg; komornik, litmojster v p. bivši goriški deželni poslanec Jurij baron Locatelli pl. t: u 1 c n b u r g in S c h o n f e 1 d; tajni svetnik Zdenko grof S e d 1 n i t z k y -O d r o \v a s pi C h o 11 i c; komornik hran Josip grof pl. Se i lem in A s-p a n g; tajni svetnik in komornik, moravski deželni glavar Oton grof S e reli y i pl. Kis-Sereny; komornik Hugo knez W i n d i s c h - G r a e t z; komornik Viljem grof W u r m b r a n d -S t u p p a c h; kot dosmrtni členi pa: tajni svetnik in minister v p. David vitez A b r a-b a m o v i c z; tajni svetnik dr. Friderik baron C a 11 pl. R o s e n b u r g in Kulmbach; industrialec in posestnik, dr. Karol baron Cbiari; komornik Otokar grof C z e r n i n pl. C h u-d e n i t z; vseučiliščni profesor dvorni svetnik Rudolf Doerfel; veleposestnik Marijan vitez Dydynski; vele-tržec Alfred E sc h er; tajni svetnik dr. Ignacij Gruber vitez Meni n-ger; tajni svetnik dr. Karol baron H e i d 1 e r pl. F g e r e g g; nižeavstrij-ski deželni maršal Alojzij princ L i e-clitenstein; cesarski svetnik Ivan Otto; veleposestnik Fmanuel baron Ringhoffer; tajni svetnik dr. Ru-rdolf Siegbart; komornik Robert grof Ter la go: namestnik češkega deželnega maršala dr. Karol Urban; dvorni svetnik v p. Anton Vukovič vitez pl. V u č ji dol; bivši minister dr. Ivan Z a č e k in vladni svetnik dr. Alfred vitez Z go r s k i. Pogreb grofa Aehrentliala. Ob velikanski udeležbi se je vršil v četrtek pogreb grofa Aehrenthala. Ta dan jc poslal venec tudi še rumunski kralj. Iz Ogerske je prišla k pogrebu deputacija 40 poslancev vseh strank. Cesarja je pri pogrebu zastopal nadvojvoda Fran Ferdinand, navzoči so bili nadvojvodi in nadvojvodinje. celotna vlada in vsi diplomati. Avstrijski, državni zbor bo sklican za trdno 5. marca. Dosti dela čaka zbornico v tem pomladanskem zasedanju. Rešiti bo treba poročilo dra-ginjskega odseka in kartelsko vprašanje. Na vrsto pride sedaj brambena predloga, kjer bo gotovo mnogo debate. Zastop državnih uslužbencev zahteva rešitev službene pragmatike, ki je tudi na dnevnem redu. Zasedanje konča že 29. marca, a začne zopet K), aprila. Spravna pogajanja v Istri razbita. Pogajanja za narodnostni sporazum s’ Istri so se popolnoma razbila. Predsedstvo nemškega državnega zbora je liberalno demokratično. Navadno sc je vsako' predsedstvo poklonilo osebno cesarju in tudi sedanji predsed. Kampi je prosil za avdijenco, a cesar jc avdi-jenčo odklonil, češ, da mu je nemogoče. Seveda je to vse radi socialnih demokratov. ki so vedno napadali cesarsko rodbino. Že 40 let se ni kaj takega zgodilo. da bi cesar »no mogel« sprejeti zborničnega predsedstva — a zgodilo sc jc sedaj, ko predsedujejo liberalci in socialni demokratje. Potovanje nemškega cesarja. Sestanki. Sredi meseca marca pride nemški cesar Viljem na Dunaj, kjer se sestane z našim cesarjem. Z Dunaja se popelje v Pulo, kjer se bo sestal s prestolonaslednikom. nadvojvodom Franc Ferdinandom. ki pride takrat z Brionov v Pulj. Iz Pulja se poda nemški cesar na svoji jahti na Krf. Govori se, da bo imel sestanek tudi z italijanskim kraljem. Začasni predsednik kitajske republike dr. Suniatsen je vložil svojo čast in sedaj je definitivno izvoljen za predsednika Juanšikaj. Republika jc razglašena po vseli kitajskih deželah, po vseh zunanjih uradih in poslaništvih. Povsod jc izginil stari kitajski zmaj in sedaj vihra tam republikanska zastava. Tudi predsednik še je pomodernil in si dal odrezati svojo kito. Vse kaže, da gre Kitajska nasproti novim časom, novim, evropskim razmeram. Italijansko-turška vojska. Minoli teden je poveljnik turške-arabskili čet poslal »parlamentair-ja« v italijanski tabor s pismom na italijanskega poveljnika. V tem pismu je naznanil turški poveljnik, da je izvedel, da ne postopajo Italijani s turškimi in arabskimi jetniki tako, kot zahtevajo določila mednarodnega ljudskega prava. Italijani da puste jetnike stradati ter da sploh barbarski postopajo ž njimi. Turški poveljnik je v istem pismu za-žugal Italijanom, da da postreliti 21 italijanskih častnikov in več tisoč italijanskih jetnikov, ako se mu v par dueli ne zagotovi, da ravnajo Italijani s turškimi jetniki kakor se spodobi. Ce je to res. imamo zopet lep dokaz 2000 letne kulture, s katero se znajo Italijani pri vsaki priliki tako ošabno pobahati. Zanimanje za italijansko - turško vojsko je v zadnjih tednih že popolnoma zaspalo, a v soboto se je zgodilo nekaj, kar je vzbudilo splošno pozornost in razburjenost skoro po celem svetu. Dve italijanski vojni ladiji sta namreč pričeli bombardirati mesto Bei-rut ob azijski obali Srednjezemskega morja. V beiruški luki se je nahajala turška topničarka in torpedovka. Poveljnik italijanskih ladij je zahteval, naj se ladiji udasta. Še predno je pa potekel rok, v katerem bi se imeli ladiji odločiti. so pa italijanski kanoni počeli pokati. Turški ladiji sta se potopili. Italijani pa so streljali tudi na mesto, kar je provzročilo veliko paniko. Ta nastop Italijanov je povečal sovraštvo, k' je gojijo Turki do Italijanov in bati se je. da se bodo Turki kruto maščevali nad italijanskimi podaniki, ki žive na turškem ozemlju. Francoska in Angleška sta odposlali po eno vojno ladijo preit Beirut. Darovi. J u b i I e j n i d a rovi za Sl o v c n-s k o Siroti š.č e: P. u. gg. Maks Petrovčič, gostilničar v Gorici, je pristopil kot podporni ud Ul K; Nekdo v Gorici za plačan račun 2 K 44 v; Marija Marinčič, kuharica v Gorici 1 K 20 v; Maks Krasna Budanje 30 vin; Marija Voska v Medani 40 vin: v nabiralniku v tobakarni g. Petra Krcbelj 1 K; Š. K. 20 vin.; Jakob Janež v Chicagu v Ameriki 3 K 611 vin. Domače in razne vesli Shod zaupnikov S. L. S., ki se je vršil danes v veliki dvorani »Central« je izpadel sijajno. Zaupnikov iz cele dežele je bilo okoli 300. Navdušenje je bilo veliko. Zborovanje je vodil načelnik S. I.. S. dr. Gregor čič, ki je tudi obširno govoril o političnem položaju v deželi. Zborovalci so ga na mnogih mestih pretrgali z burnim pritrjevanjem. Za njim je govoril državni poslanec F o n o političnem položaju v državi in o delovanju naših poslancev v državnem zboru. Tudi to poročilo je bilo od zborovalcev spremljano z neprestanim pritrjevanjem. Potem je govoril načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke deželni glavar kranjski dr I. Šušteršič o politiki na jugu. o goriški politiki itd. Viharno odobravanje je spremljalo govor dr. Šušteršiča. Govoril je nadalje državni poslanec štajerski dr. K o r o -š e c. čegar pozdrav iz zelene štajerske je bil spremljan ž viharnim odobravanjem. Potem je govoril še državni poslanec kranjski dr. J. F. K rek o organizaciji stranke. Tudi njegov govor je vzbudil cele salve ploskanja. — Na koncu se je z vsklikom in z navdušenjem izvolil načelnikom S. L. S. dr. A. Gregorčič, odborniki so: J. Fon, B. G r č a, prof. B e r b u č. prof. A. I p a-v e c. posl. Marini č. dr. B r e c c I j, dekan I. M u r o v e c. kurat I. A b r a m. J. Kopač. Obširnejše poročilo o tem velevažnem in zanimivem zborovanju priobčimo prihodnjič. Iz šolske službe. Vadniški učitelj na učiteljišču v Kopru in okr. nadzornik Karol Pribil je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kastvu. Za poč’t! »Soča« od sobote piše: »Prim. List« se hoče prikupiti nadško-fu, zato pa tako rohni, prav po živalsko. na Haeckla, Bolscha in p r o f. Seidla. Pa ne pomaga nič, dragi »Pr. list«. Ferdaman si! Da se še nekoliko bolj prikupimo, hočemo še malce pošlatati onemoglega »znanstvenika«. Ta »profesor« priporoča vsem brez izjeme poljudne prirodo-znanske spise na pr. Bolsche-jeve in druge. Pravi, da nič ne de, če je v njih tu pa tam kaka zmota, saj se vedar najde tudi kako kleno zrno. To naj obranimo. Tako uči torej ta slavni »pedagog«. Ljudstvo in morda kak p e t o š o 1 e c ali š e s t o š o 1 e c naj razločuje priro-doznanske zmote od klenega zrnja. Ali se ne pravi to. mladino in ljudstvo zapeljevati naravnost v pogubo? , Taki »znanstveniki« res ne spadajo drugam ko v muzejsko društvo! Pomožna akcija za Goriško. Ta teden se vrše na namestništvu v Trstu posvetovanja v zadevi pomožne akcije, katero hoče zapričeti naša vlada s so-, delovanjem naše dežele v prid goriški deželi. V prvi vrsti gre tu za uravnavo Soče in vseh njenih pritokov z Vipavo vred. kakor tudi raznih hudournikov. V poštev pride pa tudi pri teh posvetovanjih oskrbovanje Krasa s pitno vodo. Teli posvetovanj se udeležujejo zastopniki raznih ministerstev. Včeraj so se podali v Trst v ta namen goriški držav, poslanci, deželni glavar dr. vit. Pajer, deželna odbornika prof. Berbuč in dr. Pcttarin, deželni inžener Glessig kakor tudi deželni računar Kavčič. Stroški za vsa ta dela so proračunjeni na več milijonov kron. Pozor nakupovalci krompirja za seme. Vsled draginje krompirja na trgu (cena 14 15 K) sc širi vest, da je vti- hotapljenega več vagonov tujega za seme nezanesljivega krompirja, katerega imajo voziti gorjani na trg kakor za svoj pridelek »kamnik«. Kmetovalci, kateri nakupujejo krompir zgodnji »kamnik« naj bodo pri tem previdni. Na trgu se je vže videlo pomešan krompir. Med zgodnjim »kamni-kom« je bil pomešan neki krompir po imenu »oneida«. »Oneida« jc sicer dober krompir ter da mnogo pridelka; je pa pozen, tako da ni mogoče za njim saditi druzega pridelka. Kdor kupuje zgodnji »kamnik«, naj gleda za okrogli oziroma jajčje podolgasti in malo ploskati krompir, kateri ima redke in na vrhu čvrste oči. Krompir, ki je opisane oblike, pa ima tenke in vdolbene oči, ni za seme. Vojaške vesti. Dne 5. marca zapustijo prvi, drugi in četrti bataljon 97. pešpolka Trst ter se podajo in sicer prvi in drugi bataljon v Belovar, četrti pa v Karlovec. V Trstu ostane kader in tretji bataljon pod poveljstvom majorja Hoffman. Istega dne sc odpeljejo po trije bataljoni 19. in 32. pešpolka z Dunaja ter pridejo oni trije 32. pešpolka v Trst. Od 19. pešpolka pa dobijo po en bataljon Kobarid, Tolmin in Sežana. Od 47. pešpolka pride nekaj vojaštva iz Kormina in Gorice v Kojsko in v Biljano. V gore prideta tudi dva oddelka gorskega topničarstva. Razpust puljskega mestnega sveta. Že dolgo časa opazovano navidezno slabo gospodarstvo v puljski občinski upravi, posebno pa nezaupanje v reelno finančno upravo, ki ni kljub velekim dokladam in ponovnemu najetju posojila izvršila še nobenega nameravanih potrebnih večjih del. čeravno se je župana ponovno na to opczorilo, slabo gospodarstvo v upravi občine se nahajajočih podjetij, ki bi morala donašati občini bogatih dohodkov ne pa kakor dosedaj le izgubo — vse te okolnoj-ti so prisilil« skoro polovico členov dosedanjega mestnega zastopa in dotične namestnike, da so položili svoje mandate. Vsled tega je postal puljski mestni svet nesklepčen. Ker pa tudi dopolnilne volitve ne bi nič spremenile razmer, je bilo tržaško namestništvo prisiljeno razpustiti puljski občinski zastop. V petek ob 10. uri predpoludne sta se podala puljski okrajni komisar baron Sciler in namestništvu dodeljeni okrajni glavar baron Gorizzutti k županu dr. Varetonu ter mu izročila dekret, s katerim se razpušča mestni svet ter se imenuje baron Gorizzutti kot vladni komisar, ki ima vsprejeti od župana vodstvo občinskih poslov. Spremljala sta ju dva namestniška računska uradnika. Baron Gorizzutti je naprosil župana, naj mu izroči županski urad. Župan se je branil ter izjavil, da se uda le sili. Gorizzutti je izjavil, da pokliče orožnike, nakar jc zapustil župan občinsko palačo. Nato so se podali v občinsko blagajno ter tam zapečatili vrata uradniških sob. Aretacije v Pulju zaradi slabega gospodarstva v občinski upravi. Mestni blagajnik občine Pulj se je sam javil oblasti, češ. da ni v mestni blagajni vse v redu. Ovadi! pa je še štiri druge uradnike. ki so po svoje manipulirali z občinskim denarjem, in ti so: Descovicb, (Dalje v prilogi.) Priloga ..Primorskemu ž.islu“ šf. 9. z dne 29. februvarja 1912. Incli, Privilegio iu Quarantotto. (lovori se, da je okolo 50.000 K primaiijkljaja v blagajni. Te vesti so vzbudile v Pulju veliko senzacijo in čuti je, da pridejo .še druge stvari na dan. Protest istrskega deželnega odbora proti razpustu občinskega zastopa v Pulju. Istrski deželni glavar dr. Pizzi je koj, ko je izvedel o razpustu puljskega mestnega zastopa, sklical izvenred-no sejo istrskega deželnega odbora. \ li seji sc je proti glasovom slovanskin odbornikov sklenilo, odposlati odbornika Salata v Pulj, da se prepriča o opravičenosti vladnega koraka. Obenem sla bila delegirana dež. glavar dr. Pizzi in odbornik Salata na Dunaj, da pri centralni vladi protestirata proti namešče-nju vladnega komisarju. Odbornik Salata sc je tudi minoli teden podal v Pulj, toda vladni komisar Oorizzutti mu ni dovolil nikakega umešavanja v njegove posle. Ker je pa odbornik Salata postal nadležen, mu je dr. Oorizzutti zagrozil s silo, nakar je Salata opustil vsak nadaljni poskus umešavanja. Protest istrskega deželnega glavarja dr. Rizzija in odbornika Salata na Dunaju pa je imel ta vspeh, da ostane pri vladni odredbi. Kaj se bo iz vsega izcimilo, bo pokazala najbližja bodočnost. Kako se počutijo naši fantje pri vojakih. (Dalje.) Na deskah in še oblečen ni prav dobro spati. No, vse bi še bilo, a nekaj drugega je, kar ne pusti še na trdili deskah spati. Kdo ne pozna tistih »čednih« belih živalic, ki nastopajo svojo službo ponoči in pridno objedajo človeka! V pol snu se človek »gara«, nakar dobi drugo jutro široke pleše. Noči so pri nas torej hude. Sicer sem vriskal in pel, ko so me k vojakom potrdili, a jaz bom vriskal in pel prav veselo šele takrat, ko dam »žakilj« mastni vojaški kapi, »bajoneti«, nerodnim škornjem in še bolj nerodni prežgani juhi. -- Kdor je bil vojak in je bil na straži okoli smodnišnie ali drugih vojaških zalog, ta je opazil na zidovih le-teh vsakovrstne napise, ki pričajo s kakim veseljem nosimo fantje vojaško suknjo. Kar si more najpokvarjenejša duša izmisliti najde napisano na teh zidovih. Ostudnosti, ki vpijejo do neba, kletvine, pridušanja, razni zaznamki, kedaj je bil kdo prvič ali zadnjič na straži na tem mestu. L isje so se mi ježili, ko sem čital to blato iz človeških ust. Sicer tudi jaz ne nosim rad vojaške suknje, a takega blata bi ne bil zmožen dati od sebe. — Najhujše so pa seveda zimske noči na straži. Spominjam se, da sem po pravici kinematografi, kakršni so para spodnjih hlač, telovnik, jopo, vojaško suknjo, debel kožuh in veliko kučmo na glavi, a komaj sem vzdržal ob 3. uri zjutraj eno uro na straži. Skoraj da sem zmrznil. Ej, kdor ni še poskušal, ta ne veruje. Zatorej fantje, nikar preveč se ne postavljajte z listkom za klobukom ob vojaških naborih, kajti vojak je največji revež na svetu. Ce st pri vaških fantih prednjačil v popivanju in v neumnostih, boš pri vojakih tak revež, da se ti bodo smejali. O ljubili denarcih in koliko le ti zaležejo fantu-vojaku bom sporočil pa prihodnjič. (Dalje pride.) Revolverski napad na odvetnika. Ko je stopil v petek odvetnik dr. Poščie iz sodnijske hiše v Voloskem, mu je stopil nasproti kmet iz Klane ter se začel ž njim prerekati zaradi neke izgubljene pravde. Po kratkem prepiru je kmet potegnil revolver ter dvakrat ustrelil proti odvetniku. En strel je šel mimo, pri drugem strehi pa je kroglja obtičala v uri, tako da je bil odvetnik popolnoma nepoškodovan. Kmeta so aretirali. Ponarejevalca denarja aretirana v Trstu. Tržaška policija je pred par dne- vi aretirala dva ponarejevalca denarja, ki sta z veliko spretnostjo izdelovala tolarje Marije I erozije ter francoski, švicarski in angleški zlat denar, la denar sta razpečavala po Orientu. Našli so tiri njiju tudi najmodernejšega in finega ulomilncga orodja. Ponarejevalca sta bila že iz Avstrije izgnana. Eden je iz Francoske imenom Basso, drugi pa Italijan Battini. Policija nadaljuje preiskavo, ker se domneva, da obstaja v Trstu večja družba ponarejevalcev denarja. Doslej se je posrečilo tržaški policiji zasačiti še dva razpečevalca ponarejenega denarja, in sicer moškega Emanuela Nani iz Zadra iu žensko Nunziato Ranzatto. Preiskave se nadaljujejo in pričakuje se, da se odkrije jako obsežna organizacija te sorte ljudi. Izgubil 60.000 mark. V Pulju jo izgubil posestnik Edvard Reiehert iz Lipnice pri Tandorfu na Saškem listnico s GUI) komadov po 100 mark. Dne 17. t. m. je dospel tja na parniku »Prinz Tiohenlohe« in ne ve, ali je zgubil denar na parniku ali pa na puljskih ulicah. On misli, da mu ga je zgubil postrežček, ki je prenesel vse njegove reči. Streli v Dunajskem občinskem svetu. Koncem torkove seje dunajskega občinskega sveta se je primeril senzacioneleii dogodek. Odpuščeni tramvajski uslužbenec Jožef Bauer je iz galerije dvakrat ustrelil v zbornico, a ker so bili streli »slepi«, ni nikogar zadel. Nastalo je velikansko razburjenje. Krščanski socialci so klicali socialnim demokratom: »To so posledice vašega hujskanja!« Jožef Bauer je izjavil, da je hotel s streli le zbornico opozoriti na svoje razmere. Bil je odpuščen, a vložil prošnjo, naj ga zopet nastavijo, ker ima veliko rodbino, a ne more dobiti službe. Pohujševalni zavodi se imenujejo imel na sebi debelo majo, srajco, dva danes. Tuintam so oblastva že jela resno premišljevati, kako in kje začrtati mejo dopustnega in nedopustnega. Po-nekodi so mladino, tudi srednješolsko, popolnoma izključili od takih predstav, n. pr. v Tridentu, kar je le odobravati. Prav isto se je zgodilo v Bukovini v Cernovieah, kjer je šolski mladini sploh prepovedano hoditi v kinematografe. Novo nevarnost za mladino pripravljajo svobodomiselci. Na zadnjem shodu svobodomiselcev v Diisseldorfu je bil sprejet nasvet, naj se priredi letak s sto vprašanji za otroke ter naj se da natisniti in razširiti v ogromnem številu. Vprašanja so dvoumna, zlobno zavita, pobrana iz raznih doslej tiskanih knjig in brošur, ki vsebujejo verske dvome ter razne navidezne, zlobno zavite in neumne ugovore zoper razodete resnice sv. pisma stare in nove zaveze. Kakšen namen imajo svobodomisleci s tem novim podjetjem, je jasno. To je nov, satansko-zloben atentat na vero in krščansko vzgojo sedanje mladine. Načrt, ki si ga je izmislilo satansko sovraštvo do Cerkve in do krščanske mladine, utegne imeti sila žalostne posledice, ako oblastva ne bodo preprečila razpečavanja. Katoliški pedagogi in katehetje pa vedo, kaj jim je storiti: Ne le svariti, ampak nuditi tečne in klene iiranc mladini, da se napravi zatvorni-ca preteči nevarnosti. »Sl. U.«. Konec »divjega« zakona. Mlad natakar neke kavarne v Budimpešti se zaljubi v 24. letno vdovo, blagajničarko ravnotam. Radi tega stanovala sta skupaj in živela kot poročena, v »divjem zakonu«. Natakar, Fuks po imenu, je bil jako lahkomiseln človek. On se ni zmenil za drugo, ko za denar, veselic in vživanje sveta. Sedanjost mu je bila vse za priiiodnjost se ni brigal. Saj sploh ni veroval da ima dušo. Zadnji čas začel je prodajati zlate-nino svoje ljube. Ko ona to zve, se hudo togoti ni očita Fuksu to delo. Ra zastonj! Pretekli teden ga zopet ni bilo domu do 0. ure drugi dan! Zopet se skregata. 'Tedaj pa zgrabi on velik kuhinjski nož da bo ljubo Uran zabodel. \ tem trcuotku pa priskoči hišna dekla ter mu nož srčno izvije iz rok. Iu v istem liipn ga je imela v rokah že ljuba ter ga Fuksu zakadi globoko v prša. V malo minutah bil je mrtev. Uran bila je seveda odgnana na policijo in v zapor. I o so navadni konci »divjega zakona«! Mladi ljudje se seznanijo, žive ko neumna živalica in končajo, vsega siti, ko živalica. Neumna ljubezen je kratka! Kjer ni pravega začetka, tudi pravega konca ni! O koliko takih »divjih« zakonov je po mestih, zlasti v našem Trstu! Vedno se čita: ta in ta se je ustrelil, ta in ta zastrupil! 'Tu je mlado dekle skočilo v morje, tam oba, fant in dekle! On seje obesil, ona si je prcstrigla žile! 'Ta se je končal v »boschettu« njegova pa se je vrgla pod vlak! itd. Naši deželani pa so veseli, samo da otroke spravijo v mesta, samo da gredo proč od hiše! Kaj bodo tam delali, kako živeli, to jim ni marI — Vdarjeni so s slepoto na očeh, da nič ne vidijo. O le »divjih« zakonov ne, ker to so ciganski zakoni! Truplo v vodnjaku. Pri Sv, Križu je voda iz vodnjaka Fr. Košuta, ki so jo rabili za kuho, že nekaj časa imela jako slab in čuden okus. V sredo so dobili v vodnjaku posestnika Alojzija Bis-sina, ki so ga pogrešali od meseca janu-varja. Bissin je sam skočil v vodnjak. 'Truplo je bilo v vodnjaku petdeset dni. Učena Avstrija. Na avstrijskih univerzah je vpisanih v zimskem semestru 1911/12 razmerno veliko število dijakov namreč 22.733, med temi je 1772 sluša-tcljic. Srednje šole v Avstriji obiskuje 105.005 gimnazijcev in 49.065 realcev; dijakinj med njimi je 3534. Pisemske brzojavke, to so tako brzojavke, ki se ponoči oddajo, a se naslednje jutro razpečavajo kot navadna pisma, se bodo smele od 1. aprila t. I. odpošiljati v notranjem avstrijskem brzojavnem prometu. S tem je trgovinsko ministerstvo ugodilo davno gojeni želji avstrijskega trgovstva. Proti pornograiični literaturi. Finančno ministerstvo je izdalo naredbo za tobačne trafike, v katerih se prepoveduje nadaljno prodajanje pornogra-fičnih spisov in takozvane »šundlitera-ture« ter nemoralnih razglednic. — Prodajalcem takih predmetov se grozi s strogo kaznijo. D’ Annunzio izključen iz knjižnice. Dunajska centralna biblioteka je sklenila izvreči dela italijanskega pesnika D’ Annunzija zaradi njegovih proti avstrijski monarhiji naperjenih spisov. Davek na zabave. Koroškemu deželnemu zboru je predložena predloga o davku na zabave na korist občinskim ubožnim zakladom. Kdor želi 400.000 frankov zadeti, ta naj čita današnji inserat »Srečke v korist Slovenski Straži«. Listnica uprave. O. Ivan Cotič, Rubije: Denar prejeli; hvala lepa. Na znanje! Manufakturna trgovina Tcod. Hrib a r naznanja, da bližnja pomladanska sezona bo nekaj posebnega v manufakturni stroki. Krasne novitete, katere se še niso videle, bodo na prodaj. Hlago v najizbranejših vzorcih bode p. n. občinstvu na ogled in na prodaj. Mestne novice. V semeniški cerkvi v Gorici se vrši v postnem času vsako nedeljo popoldne ob 3'I-, pobožnost sv. križevega pota v slovenskem jeziku. Verniki, udeležujte se te pobožnosti! Umrla je v pond. v Gorici nenadoma baronica Ada pl. Lblmcysen. Pokojnica je bila znana v mestu kot velika dobrotnica in podpirateljica siromakov. Nedavno je, kakor smo takrat poročali, nakazala svojemu zdravniku dr. Pon-touiju 200.000 K za ustanovitev otroškega sirotišča. m Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov g. Ivan Mozetič, brat stavbenih mojstrov Mozetičev. Podlegel je pri o-peraciji na slepiču. Njegovo truplo so prepeljani na dom v Štandrež ter je na tamošnjem pokopališču položili k večnemu počitku. N. p. v in.! m Vojaki pijonirji so začeli z vajami na Soči. Prepeljali so te dni čolne z Rojc na Sočo. Ob bregu Soče na ločni-ški strani imajo telefon, ki je zvezan z mestom Gorica. Samomor. Pod tem naslovom smo priobčili minoli četrtek vest, da so našli v mestni kopalnici v vodi utopljeno neznano gospo. Sedaj so jo identificirali za 60 letno Marijo Goldnerkreuz, stanujočo na trgu s\. Antona. Imela je več časa srčno bolezen. V bolnišnico usmiljenih bratov so v soboto prepeljali 41 letnega Frančiška Gulili iz Vrtojbe. Gulin je namreč padel s stopnic ter si zlomil nosno kost. In spet nov konkurz v Gorici. 'Trgovec z modnim blagom v Raštclju Oto Krajner je napovedal konkurz. Govori se, da se pričakuje te dni še en drugi konkurz v Raštelju. — Pač cvetoče trgovske razmere v Gorici! Iz goriške okolice. g Prizori iz volišča v Šempasu dne 16. in 17. februvarja. Po vasi se je govorilo, da bodo volitve v starešinstvo iztekle mirno. S. L. S. je v ta namen šla do skrajnosti. Liberalci pa so bili tihi, ali so delali po reku »tiha voda globoko dere«. Kakor lovski psi zajčje grme, tako so njih agitatorji in prvaki obletavali naše pristaše. Z obljubami, žuga-njeni, prigovarjanjem in pogostovanjem in celo s silo so uplivali na prosto voljo volivcev, ter res mnoge pridobili. Natančno je bilo poprej znano, da S. L. S. ima večino v vseh treh razredih, toda silni naval liberalnih Humrov, Komelov, Lgbanov, Križmanov, Podgornikov, Peliconov in drugih je premotil toliko volivcev, da so liberalci dosegli večino v tretjem in drugem razredu in da so v prvem prišli v tajnikov klobuk. Zrcb pa je bil tako hudoben, da za duševnim voditeljem Križmanom je prvi general liberalne armade, gosp. Jožef Komel, obtičal v klobuku. Mož, ki ima mnogo prijateljev in ki je veliko žrtvoval za liberalen izid volitve, ni prišel v starešinstvo in mu je torej spodmak-tijcn tudi županski stol. Liberalci so si veliko prizadevali, da bi volivce nadražili zoper g. župnika in obč. tajnika. V ta namen so trosili po občini laž, da bo občina morala pri davkih plačati nove orgije, katere je davnej že plačal g. župnik in jih daroval fari. G. župnik! zdaj ste prejeli zahvalo za dar! Proti tajniku so raznašali namenoma laž, da bo očina mu plačevala »pen-zijon«, ako zmagajo klerikalci. Poštenega pristaša S. L. S. sta njegova brata iu sorodnik Fr. Križman, nadučitelj, obdelovali po noči od 11. do 3. ure zj. tako nadležno, da so premagali njegov duševni odpor, še posebno, ko so mu obetali, da bo izvoljen v starešinstvo in za župana. Da pa ni bilo to obetanje odkritosrčno, dokazuje pis- mena pogodba, v kateri so se prvaki liberalcev pod globo zavezali, da bodo za žiip;ma volili Vincencija Leban. S silo in zvijačo so hoteli pridobiti volivca v prvem razredu Alojzija Fornazarič. V pričo orožnikov so ga tirali v občinski dom v zapor. Vedeli so, da nima pasivne volivne pravice, pa so ga motili z obljubo, da ga bodo izvolili v starešinstvo. Nasprotno so Antona Štrukelj nalagali, da nima še pravice voliti in so ga hoteli s tein odvrniti od volitve. Kjer pa niso zmagali z lažmi in zvijačo in silo, tam so skušali doseči pa z pijačo. V krčmi Jožeia Humar in Franceta Živec so bile mize obložene z litri vina in kozarci, da so brezplačno volivci pili oba dni volitve in sc s tem zavezali glasovati za liberalne može. Celo tele so pa dali pri Evgenu Pelicon zaklati, da bi ga vživali zvesti volivci in izvoljenci, pa c. kr. volivni komisar jim je deloma preprečil veselje, ker je ob 8. uri zvečer dal krčme zapreti. Novoizvoljeni liberalni starešine so zadnji dan volitve tudi že postavili .si župana. Na dopustu v Useku bivajoči bolni (!?) učitelj iz Nemškega Kuta Florijan Faganel je spisal pogodbo, ki zavezuje podpisance, da bodo Vincencija Leban volili za župana, njega pa obvezuje pod visoko globo, da bo odslovil sedanjega obč. tajnika in še pod višo globo, da ne bo pristopil h »klerikalcem«. Posebno ncomikanost, da pravo surovost so skazali liberalni prvaki v krčmi pri »Janežu«, kjer so napadli veleposestnika Petra Batič, in ga tako obdelovali, da je bežal izkrčme iu hitel k volivni komisiji, da se odpove izvolitvi. Ravno tam so napadli tudi Cirila Rijavec, svojega pristaša, ker ni hotel podpisati pogodbe za izvolitev Vinc. Lebana županom. Kakor egiptovski Jo-žef je v sovražnih rokah pustil svojo suknjo, da se jih je rešil. Za vse te in še druge prizore so na razpolago verodostojne priče. Vprašamo: Kaj k vsem tem prizorom poreko čuvaji postave? Prvaki liberalcev so konečno še tako predrzni, da po liberalnih časnikih pišejo o nasilju klerikalcev. Ta zaslepljenost je res vredna obžalovanja, upati pa je, da bo ljudstvu odprla oči. Znake že opazujemo. g Mrtvo so našli na postelji minuli torek zjutraj v Sovodnjali posestnico K. Tomšič. g Vse živo je na polju v goriški o-lici. Kmetje sadijo krompir z največjo naglico. Pridnih rok ne manjka. Tudi več žensk iz hribov je prišlo v goriško okolico pomagat sadit krompir. g Šparglji iz goriške okolice so znani daleč naokoli po svoji dobroti in po zgodnji zoritvi. Špargljem se sedaj pridno nasipljejo gredice. Mnogo moških delavcev je prišlo iz hribov, ki pomagajo posestnikom v okolici nasipat gredice. Gabrije pri Rubijah. Minulo nedeljo smo imeli v domači cerkvi slovesno sv. mašo zadušnico po ranjkem baronu Bianchiju v Rubijah. Sv. mašo je daroval naš kurat preč. g. V. Zega, katero je naročilo naše veteransko društvo. Sv. maše so se udeležili člani Bianehijeve družine, polnoštevilno veteransko društvo s svojim predsednikom g. Grudnom na čelu in mnogo drugega ljudstva. Pred cerkvijo po sv. maši je veterane nagovoril g. Iv. Pelicon, rekoč, da smo se danes sestali tukaj, da počastimo spomin velikega moža, ki ostane v neizbrisnem spominu nas vseh. — Po slavnosti je g. Gruden pogostil vse veterane v gostilni g. Primožiča in vrstile so se napitnice za napitnico. Tako nam je minulo par uric v najlepšem ,slogu. Iz ajdovskega okraja. a Redek prizor. (Brje.) V Brjali pri Rilienbergu smo videli v pondeljek 20. t. m. proti večeru lastovico, prav za prav 4 so bile. Tudi kosa smo slišali peti že IN. t. m. 'Pako nam ptiči že oznanjajo pomlad. Menda bi res nastopili lepi, gorki, pomladni dnevi, ko bi nas dolgotrajni dež zapustil, kakor tudi megla iu slabo vreme. Iz tolminskega okraja. Novi tolminski brigadir. Za poveljnika novoustanovljene, v Tolminu nameščene infanterijske brigade je imenovali poveljnik IS. infantei ijskega polka polkovnik Gustav pl. Malzer. t Bača pri Sv. Luciji. Ker ni nobenega, da bi Vamporočal o »napredku« naše mladine, se kot večkratni dopisnik zopet oglašam, da Vam o tem kaj sporočim. Naša mladina napreduje pri nas menda tako kot Italijani v Tripolisu, a to le v spretnosti preklinjanja in pretepanja. Tako so uprizorili dne 18. t. 'ni. predstavo v svoji spretnosti. Pobili so v salonu pri Pipu mnogo stekla in stolice so kar frčale po zraku. Isto prireditev so mislili ponoviti na pustni torek, toda bili so starejši fantje tako pametni, da so s silo spravili mlade razgrajače na dom. Pa tudi v kvartauju ne zaostajajo naši mladi. Ravno iste razgrajače sem večkrat videl kvartali v neki gostilni in oni mislijo, da je to omika in napredek. Ce bi se pa kdo oglasil za kako dobro stvar, imel bi mnogo posla, da se reši te druliali. Dragi stariši, ali ne vidite pogube svojih sinov, kojili molitev je kletev iu celo v tujem jeziku, ki je ostudnejša, in ■cojili cerkev je oštarija! Iz bovškega okraja. b Log pod Mangartom. Ze dolgo časa ni bilo nobenega glasu iz Loga. Konečno se mora vendar eden oglasiti. — )ne IcS. februvarja je priredilo Kat. sl. izobr. društvo »Mangart« veselico, katere se je udeležilo vse polno ljudstva. Ivorana je bila natlačeno polna. Pa je veselica tako dobro vspela se imamo v prvi vrsti zahvaliti preč. g. kuratu Klobučarju, ki se je tako nesebično trudil, ^osebna čast gre tudi mladini pod Mangartom, ki se zna taktf navduševati za lepe prireditve. Igralci so svoje vloge izvrstno igrali. Mnogo smeha je vzbudila šaloigra »Kmet in avtomat«. Marsikateri sc je od smeha moral držati za trebuh. Mladini kličemo: Le tako naprej. Culo se je sicer da je društvo »Mangart« v razpadu. Toda uverjeni smo, da razpade še-le tedaj, ko razpade tudi velikan Mangart nad Logom. Iz komenskega okraja. km Živ zgorel. Iz Prečnika pri Sliv-nem poročajo, da je v nedeljo zvečer zgorel senik Franceta Mokole in ž njim tudi 28-letni mladenič Stefan Mokole, kamnolomec od ravnotam. Spat je šel namreč z gorečo smodko v ustili, naj-brže nekoliko vinjen na senik svojega bodočega tasta Franceta Mokole. Zaspal je. goreča smodka mu je padla iz ust na seno in nesreča je bila gotova. Plamen je švignil proti nebu okoli 2. ure popolnoči in sredi plamena je spal Stefan Mokole in zaspal za vedno. Senik je zgorel do tal. nesrečni Štefan pa je bil drugi dan kup sežganega oglja Skrajna neprevidnost! žrtev alkohola. se lahko reče. Bog ne daj več kaj enakega ! Iz sežanskega okraja. Iz brkinske vojvodine 24. febr. (Izv. dop.) Naš občinski zakon zapoveduje: »Seje starešinstva so javne, toda če župan ali trije starešin tako nasvetujejo, sme sc izjemno tudi skleniti, da seja ni javna: nikdar pa se to ne sme zgoditi pri tistili sejali, v katerih se pretresuje-jo občinski računi ali pa preudarek občinskih dohodkov in stroškov.« Iu prav tako govori tudi člen XIV. temeljnega občinskega zakona z dne 5. marca IM>2. Naš uzor župan pa je dal že 13. junija 1(JH9 (štv. 775) objaviti v občini naslednji oglas: »Seje občinskega starešinstva nakclske županije so se do si daj po starili tradicijah obdržavale v občinski pisarni, takorekoč pri zaprtih vratih, liilo je tudi komaj prostora za 24 odbornikov, Ker so pa starcšinstvcnc seje po § 4o. dež. zak. iz .1 1S()4 javne razun tistih, v katerih se pretresajo občinski računi in proračuni (Člen XIV. postave od dne 5. marča ISG2), sem odredil, da se bode od sedaj naprej vršila vsaka starešinstvom seja v večji dvorani v Matavunu itd.« Škocijanska občina sme zares ponosna biti na takega učitelja, ki niti tega ne razume, kar je jasno tiskano v našem jeziku; liakelska županija pa mora ponosna biti na župana, ki zna zakone tako tolmačiti, kakor najbolje ugaja njegovim namenom. — Ker se župan ves čas svojega županovanja ravna po svoji odredbi, je jasno, kakor beli dan, da so bili in so vsi proračuni in računi, kolikor jih je starešinstvo li-gotovilo v tej dobi, neveljavni; kajti javnost seje je po jasnem določilu deželnega in državnega zakona c o ud i-t i o sine i| n a n o n za veljavnost v njej potrjenih računov in proračunov. Iz korminskega okraja. kr Iz Kožbane. — Tu reči se nove snujejo! Uniformo že kupujejo fantje — V e t er a n c i; »desno kreni!«, »v stop!« študirajo, pod okrilje »O r I a« zbirajo mladi se Kožbanci... Fantje, le naprej skupno vsi odslej za povzdigo domačije, da ji boljši čas zasije! kr V kožbanskem županstvu mnogi poprašujejo: kje je podpora za sirk, ki so jo obetali? Zdaj je čas oranja — sirka pa nič! Je že prav, da se popravijo poti s podporami; pa revežem, ki ne morejo delati na cestah, bi morali dati tudi v blagu nekaj podpore! Prosimo kompetentne oblasti, naj se ozirajo na to! kr Listnica uredništva. Na željo preč. g. župnika Plesničar iz Kožbane izjavljamo in potrjujemo, da ni on v ni-kaki zvezi z dopisom »Iz zapadnih Brd«, objavljenim v zadnji številki »Primorskega Lista«, v katerem je govora o obljubah in delu poslanca ital Lj. Stranke. Književnost. Priporočamo sledeče knjige: L Ne v Ameriko! Zadnje čase se slovenski poli tiki. duhovščina, učiteljstvo, oblasti iu sploh vsi, ki jim je na srcu blagor našega naroda, čezdaljebolj zavzemajo proti izseljevanju ljudstva Ameriko. In res, nobena še tako krvava vojska in nobena kuga nam ne bi mo-gla toliko ljudi pobrati kakor izseljeval-iU! strast. I*o Notranjskem in Dolenj- skem so cele vasi brez moških, delavcev manjka, le žene iu starčki se trudijo z obdelavaujcm zemlje. Amerika nam jemlje najboljše moči. Zato je z velikim zadoščenjem pozdravljati, da je »Katoliška Bukvama« v Ljubljani kot K), zvezek Jakob Alešovčevih spisov izdala pravkar njegovo- povest: »N e v A m e r i k o!« (Cena vezana 2.40 K, broširana 1.5(1 K). Alcšovec opisuje v tej povesti usodo več slovenskih kmetov, ki so sc podali v Ameriko. 2. Postni in velikonočni napevi za mešan zbor zložil in izdal P. Angelik Hribar. Cena partituri 2 K, glasovi po v. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Šmarnice arskega župnika. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika J. Vianeja. Založila »Kat. bukvama«.v Ljubljani. Cena 2 K. Več luči! Dr. Aleš Ušeničnik je iz »Rimskega Katoliška« zbral najvažnejše spise prevzornega škofa dr. Antona Mahniča ter izdal v posebni knjigi z naslovom: Več luči! Knjigo je založilo »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani. Priporočamo jo vsem izobražencem prav toplo. Cena 3 K, vezana 4 K 20 v. Drobtinice. Rudarska stavka na Angleškem. — Socialistična stranka je izdala oklic na rudarje, v katerem označuje lastnike premogovnikov kot trgovce s sužnji, ki izžemajo in more delavce. Stranka poživlja delavce, naj odklonijo vsako posredovanje in razsodišče ter naj ne sklepajo nobenih pogodb, pač pa naj na vsak način si ohranijo proste roke. Tudi se poživlja delavske voditelje, naj ne sklenejo nobenega dogovora brez glasovanja delavstva. Zmrznilo 222 oseb. Pri nekem snežnem viharju v ruskem guvcriicnientu Omsk je v snegu obtičalo in zmrznilo 222 oseb. Loterijske številke. 24. februarja Trsi...................4 S 3 14 24 Išče se ORGANIST za župno cerkev v Renčah. Pošten in dober rokodelec bi dobro shajal. Plača po dogovoru. Nastopi lahko takoj. Ofaokonv /najtcrfyd&! r jotfcuruut ] Xcdfumnen^ewv k J(n&ifthoiKu ' ' AČcuina>}iav<3/. > XatAxeitWije«a/}oiafu/AtiaUf , in';(i6vtH0Čujt/.Aaujm£eko' ( At/ 4omou«{uno!tr. %dhvzirwyao«. Oljr, Uterein n*rof«m direktno Ir NorieuUe. prellfe >e vr.lno i mojem kem. UlmrutorJ« pri.lno «e na|.nlnljn »trklenlro. ZhIo »morem Junifltl mojim tf. niljinmlreni tleile fMoto in «tnlni' •pohobnoKti in zdravljenje. CrJHlofolellijeva pijufrt i/, kine in želeju. Najboljši pripomoček pri ztlravljenju s traklnlm oljem. ==— Era steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Sxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ** 1 L-ri,x-i,-*"5,r,r,r' “ Prvu slovtMiska trmivlna z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, »go^iei Gosposka ulica $tev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. GOO00OO- Delacnira cerkvenih posod in ctrhventgB orodja Fr. leban Gorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovlčlni svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, aa sr«dl Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na ’ -'o in debelo. Najceneje kupovališt drobnega blaga ter tka. 'terskega In »le in nitij. Potrebičint za pisarne, kadilce la pop. Ike. Najboljše Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni renr mašne knjižico. Hia obuvala: kletne ta. Posebnost: semena za zelenjave, trave la detelje. Najbolje OBkrbljena zaloga e« kramarje, krošnjarje, prodajalce po bejruih in trgih ter na deželi. flova trgovina z železnino Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klešete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. ***** trn***m Velika izbera GAMAŠ in G ALOS J. PRUFOVKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA“. tl 523CS5R3S00GSS533B5S Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, RaŠtelj 32. Ziloga vsakovrstnih čevljev za odrasle Ir otroke. Nflročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevije in usnje. gasassaEMagggsasss „CENTRALNA POSOJILNICA" f^EGISCROVflTlA zadruga z omEjeno z/wezo 3E3E3E3E3F> V GORICI S3E3ES3E3E obrestuje hranilne vloge po 41 J*|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5' ,"rt, na menice po G°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. A ■\Q Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglHtrovAiia zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natopil kmetičih potrebščin in pri predaji »'v- kmetijskih pridelkov, •'v* Zaloga |e v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČt JOS. VERDI ŠT. 32- Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbdr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spadali hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz. lastnih delavnic. . ............. ...... Z« mnogobrojim naročila ne toplo priporočam Naznanilo. ANTON BREŠČAK. Počaščujeni si naznaniti preč. duhovščini, da sem odprl v Stolni ulici št. 7, v župnijski hiši novo delavnico srebrnili cerkvenih posod in drugih potrebščin z električno gonilno silo, pralnico srebra in z drugimi stroji, potrebnimi pri izdelovanju srebrnih cerkvenih potrebščin. Po dolgoletni praksi, v kateri sem si pridobil vse tehnično znanje si usojam prositi preč. duhovščino, da bi blagovolili poskM-siti z izdelki iz moje delavnice, ki so elegantni In trpežni, kakor tudi s popravami, katere izvršujem z največjo pazljivostjo. Okolišči.ie moje delavnice nudijo, da izvršujem in prodajam vse izdelke po jako nizki ceni. Imam v zalogi najlepše načrte, katerem pošljem na zahtevo č. naročnikov. Priporočanje se bilježim udani Josip Lipicer, srebrar. JOSIP CULOT v Raštelju štev. 2 Z5 v Gorici. Velika zaloia vsakovrstnih l£rač, drobnin za zabavo in punlc za igračo. Rožni venci, podobice, razpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi, ustniki, cevi itd. itd. »Ljubljanske kreditne banke“ se bavi a vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Dloge na knjižice obrestuje po H> ,%. vloge v tekočem računu po dogovoru. f MICI Deinlika glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervni zaklad K 800.000. - P O D R UJŽ NICE: Celje. Celovec, Gorica.Sarajevo. Split, Trst. ^ JzdilatelJ in odgovorni uredniki. VimroH? v Oo -i Tiska .Nrodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L. Lukežič.