Iz rsznih di žav V NAŠI DRŽAVI finez nainestnik Pavle se je vrnS iz inozemstva. Knez namestnik Pavle se je vmH po daljšem bivanju v inozemstvu in predvsem v Londonu, 10. decembra zjutraj na Jesendce in je nadaljeval takoj pot v Beograd. V DRUGIH DR2AVAH Popol a sprava med Nemčijo in Francijo — izbrnh ponov- ne napctosti med Italijo in Francijo Kal:or smo že poročali v zadnji številki, je bil v Parizu 6. decembra podpisan sporazum med Nemčijo in Francijo. Na svečani podpis izjave o priznanju medsebojne meje kot končnoveljavne se je pripeljal v Pariz nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je bil svečano sprejet in pogoščen po izvršenem podpisu. Istočasno s sklenitvijo miroljubnib odnošajev med Francozi in Nemci se je zaostrilo razmerje med Francozi in Italijani. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel v fašistični zbornici v Rimu daljši govor o zunanji politiki Italije v zadnjem času. Ob tej priliki se je dotaknil tudi ureditve položaja Italije v Sredozemskem morju. Padli so iz ust poslancev vzkliki, da zahteva Italija od Francije otok Korziko, ki je domovina velikega Napoleona, in afriški Tunis, kateri obsega 125.000 kvadr. kilometrov ali tri Švicarske. Na tem ozemlju prebiva 2,600.000 Ijudi. Od 213.000 Evropcev je po francoski statistiki iz leta 1936 108.000 Francozov in 94.000 Italijanov. Leta 1926 je znašalo število Francozov 89.000, Italijanov pa 71.000, dočim je bilo po statistiki iz leta 1911 dvakrat toliko Italijanov (88.000) kakor Francozov (44.0C0). Ti vzklik. so prišli z vednostjo italijanske vlade v časopise in so povzročili vihar ogorčenia med Francozi. Na protiitalijanske ugovore iii demonstracije so izjavili v Rimu na merodajnem meatu, da Italija nikakor noče razširiti mej svojega imperija (svetovne vladavine) na škodo Francije, pač pa ima tri naslednje želje: 1. Preureditev uprave Sueškega prekopa, ld je v rokah Angležev in ki je postal zaradi zasedbe Abesinije po Italiji za slednjo življenjskega pomena. Italija hoče dobiti poleg Angležev in Francozov sovpogled v upravo prekopa, da bi lahko znižala stroške za svoj prevoz skozi ta prekop. 2. V francoskih rokah je ostala železnica iz Džibuti ob Rdečem morju do italijanske Addis-Abebe, ki je prestolno mesto zasedene Abesinije. Italija ne more trpeti, da bi bila za dalje časa odvisna od francoske proge in francoskega pristanišča v Džibuti; 3. Sporazum med Francijo in Italijo iz leta 1935 se mora odpoyeda.ti. Takrat je pristala Italija v Tuniziji v severnoafriški francoaki koloniji na predloge, ki bi Italijane na tem ozemlju v najkrajšem času pofrancozili. Ker se pa Francija s svoje strani ni držala obveznosti in je celo izvajala v italijansko-abesinski vojni kazenske sklepe ali sankcije napram Italiji, je po mnenju Italije ta sporazum ničeven. V novi pogodbi bo zahtevala Italija v Tuniziji tako ureditev, da bo tamošnjim Italijanom zasigurano svobodno narodno življenje in razvoj. Kako bodo omenjeno napetost zravnali, da bo zopet vzpostavljeno vsaj na zunaj pri.iateljsko razmerje med štirimi glavniJni evropskimi velesilami, še ni znano. Nov zunan ji minister na Madžarskem. Za novega madžarskega zunanjega ministra je bil imenovan po odstopu Kanye grof CzaJty, ki k* ,je rodilleta 1894 in je od leta 1935 šef oddelka sninanjega ministrstva. Splošno vojaško dolžnost bodo uvedli na Madžarskern. Madžarski vojni minister Bartha že ima zakonsM načrt o uvedbi splošne vojaške obveznosti ia o predvojagki vzgoji. Madžarska bo uvedla triletno ivojaško si užbovanje v načelu, praktično bodo pa služiJi vojaki samo dve leti. Samo pri strokovnih četah bo znašal vojaški rok tri leta. Vojaška sJužba se razteza na vse osebe od 18. do 45. leta starosti. V priimeru vojne lahko pozovejo na službovanje V vojsko vse moške in ženske od 14. do i70. leta starosti. Vse tovarne in vsa podjetja pridejo v primeru vojne pod vojnc bblast. Predvojaška vzgoja bo začela z 12. letom, ko:.čana bo z 18. letom. Francoska vlada dobila zaupnico v zbornici. Po našem zadnjem poročilu je od združenih levičarjev napovedana ter razpihana splošna stavka, ki bi naj stnnoglavila Daladierjevo vlado, propadla. Po tej zmagi nad zdmženirni hujskači se je vršila v poslanaki zbornici daljša razprava o zunanji politiM vlade. Po končanih govorih in pred glasovanjem je izjavil Daladier dne 10. decembra ob eni uri v noči, da veže na postopanje v-lade v zunanji politiki vpraSanje zaupcice parlameRta. Predlog vlaide za rvrehod na dnevni red je bil sprejet s «iii glasovi Proti predlogu je glaisovalo -41 poslancev, in sicer 156 socialistov, 73 komunistov, 4 levičarjd, 5 članov eocialistične republikanske unije in 3 člaDi radikalno socialistiene stranke. Vzdržalo se je glasovanja 53 poslancev, in si,cer 23 i-adikalnlh socialistov, 19 članov socialistične in republikanske unije in 5 neOdvisnih levičarjev. Le 7 poslancev ni bilo bavsočnih. • POMEMBNEJŠI DOGODKI V NOVI ČEŠKO-SLCVAŠKI Koliko je morala žrtvovnti Češko-Slovaška ? šele 7. decembra je bila objavljena podrobna uradna statištika, iz katere je natan&io razvidno, koliko je bilo odvzeto Češko-Slovaški s sporazumom štirih velesil v Muncheaiu. Po tej statistiM je Ceško Slovaška izgubila 4,922.440 prebivalcev, to je eno tretjino ^rejšnjega prebivalstva. Po narodnosti je izgubila 2,853.858 Nemcev, 591.544 Madžarov, 77.580 Poljakov, 69.332 judov, 36.880 Ukrajrncev in en milijon 161.616 Cehov in Slovakov. V republiki je ostalo 8,527.154 Cehov in Slov*« kov, 512.28P Ukrajincev, 337.830 Nemcev, 100.379 Madžarov, 4157 Poljakov in 12.630 judov. Na ozemljii je Češko-Slovaška izgubila 51.596 kvadr. kilometrov, ostalo pa jib. je 98.912 kvadr. kilometrov. Češko-Slovaška je izgubila 55 političnih okrajev popolnorr.a, 77 deloma, 4704 občine v celoti in 1103 občine deloma. Na ozemlju republike je ostalo 11.005 občin v celoti in 103 občine deloma. Dalje je zgubila Češko-Slovaška skupno 2,009.000 pripadnikov industrije in obrti, 1,411.000 kmečkega prebivalstva, 372.000 pripadnikov trgovine in denarništva, 263 tisoč pripadnikov prevoznih podjetij, 284 tisoč javrnh nameščencev, pripadnikov vojske in evobodnih poklicev. V republiki je sedaj 47% kmečkega in 32% delavskega prebivalstva, ostali pa pripadajo drugim poklicem. Vedno hujša nejevolja napram glavnemu krivcu Iz spredaj navedene statistike si lahko razlagamo ljudsko nejevoljo, katera vedno bolj raste napram prejšnjemu predsedniku dr. Benešu, katerega smatrajo za giavnega krivca vse nesreče, katera se je razlila v zadnjih mesecih po Češko-SlovaŠM. Ne smemo se čuditi, da so že odstranili iz vseh šol ter javnih poslomj slike dr. Beneša in rajneea pr\rega predsednika dr. Masaryka in so jih nadomestUi z drža\iiim grbom. Ulice po mestih, katere so bile imenovane no dr. Benešu, ~- prekrstili. Kar je bilo po Češko-Slovaški Beneševih spomenikov, so jih prekucnili in razbili. Predlagana je že ustanovitev preiskovalnega odbora, kateri bi naj ugotovil, kaj vse je zagrcšil dr. Beneš kot tolikoletni zunanji minister in predsednik remiblike. Očitajo mu zelo hude pregreške. Dr. Beneš je marksist.