CZZ3/6

1'CGciM« $«

za a as

na«) e

za

žensko mladost 5

ali

silno potrebni sleherni,

ktera hoče

pravo dušno lepoto in vrednost

ohraniti, ali si jo zopet perdobiti.

Posebno v prid

spisal

duhoven pastir.

JL*-. J"

Z dovoljenjem visokočastitljiviga Ljublj. škofijstva.


'r'

v?

Natisnil J. Rud. Milic.

l IV b

■

'

i&obuliii

Jezus, večna resnica, tako uči:

„B I a g o r jim, kteri so čisti ga serca:
ker oni bodo Boga gledali."

Mat.  5, 8.

„K  d o r se povišuje, bo ponižan, in
kdor se ponižuje, bo povišan. 11

Mat. 33, 13.

8$ SI n 4, j M iJ  i 4 X

/ Ai r

brez madeža spočeta!

^*ebi darujem te bukvice; perporočim in
zročim jih tvojimu ljubeznjivimu za čiste
duše vnetimu sercu. Ozri se milostljivo
na to revno delo; glej, gole čerke so, kte-
rim duha manka; le od tebe ga željno
perčakujejo. Prosim te tedaj ponižno: po¬
kropi jih z nebeško roso, izlij nanje iz
svojiga nar čistejšiga usmiljeniga serca
svoj mogočni žegen, in napolni jih s svo¬
jim oživljajočim duham, de bodo ž njim
zbujene in vnete vsako serce, ktero jih bo
bralo, z gorečo ljubeznijo do tistih nar
lepših čednost napolnovale, ktere v tvo¬
jim presv. sercu častimo ;

kar iz vsiga serca želi

V prasnile eistiga  -
spočetja Murije Device

i> Ijjulbljani IS j S. tvoj nevredni

služabnik

F. K.

Deklica!

•4jl3k odam ti tc bukvice, ko dobriga, skerbniga
varila , ktcri ti v resnici dobro želi, in ti golo
resnico brez perkrivanja govori. Kaže ti pot,  po
ktcri moraš hoditi; razodeva ti nevarnosti  in
zaderge, kterih se moraš ogniti; naznanuje ti p e r-
pomočke,  kterih se moraš poslužiti, ako hočeš
popačenja in breznu oditi, kteriga ti svet in hudobni
duh nastavljata.

Vzemi bukvice, beri in prebiraj  jih
rada, in v serce si vtisni vsaki nauk, kteriga ti dajo,
in vsako resnico, ktere te opomnijo. — Nobeniga
njenih naukov ne zaničuj ali ne zametuj
kot preojstriga ali prenatančniga; zakaj vedi: čistost
je kej svetla pa rahla čednost, le z natančno skerbjo
se v svoji pravi lepoti in vrednosti ohrani; pover¬
ilna čistost pa ni nobena čednost, ni prava
čistost.

Če boš vse te nauke poslušala,  in se
po njih natanko ravnala, kakor Angel Varli
ti bodo , kteri te bo srečno vodil in varoval na poli
tvojiga silno nevarniga življenja, in te skozi velike
nevarnosti in močne sovražnike veselo, neomadeževano
perpeljal k Jezusu in k Marii,  kjer boš
obilno poplačana za pokoršino , ktero si temu Angelu
varhu skazovala. Tukaj in tam boš srečna.

Ako jih pa nc b oš poslušala,  ali se po
njih na tanko  nc ravnala, boš pred ali potlej go¬
tovo milo zdihovala in jokala.

Začni v imenu Jezusa in Marije !

Ljuba mladost!

iBlako veseli so tvoji dnevi, kako srečne so
leta tvojiga življenja! Nar veselejši, in nar
srečniši človeškiga življenja so. — O de bi ti
svoje pravo veselje spoznala in vedila, svojo
srečo prav ceniti in oberniti!

Ali kaj, ker mladi ljudje večidel ne spo¬
znajo, kolika je cena mladih let, koliko imajo v
sebi, in v čem je njih pravo veselje, in njih
edina sreča; zato si te leta veselja in sreče z
nespametnim življenjem v leta tolike nesreče
spremene, de v poznejših letih sam njih spo¬
min, ker je spomin obteženiga serca, in obte¬
žene vesti, vse življenje, še celo smertno uro
greni in teži. —

Res je sicer, de so mladi ljudje veseli
svojih let, in še menijo, prav poznati njih ce¬
no in veselje, saj od samiga veselja ne vedo,
kaj bi počeli, de bi ga bolj vživali. Ali ravno,
ker ne pomislijo, kaj delajo, še manj pa bolj
modrih poslušati hočejo, se prehitijo, in tako
se zgodi, de jim je na zadnje k nar veči
grenkosti, in k nar veči nesreči, kar bi jim
imelo k nar večimu veselju in k nar veči sreči
biti. —

Podobni so taki otrokam, kteri na vertu
drevesčik zagledajo, ki je z lepim cvetjem na-

2

polnjen, nad kterim imajo mati posebno vese¬
lje in se is njega lepiga in dobriga sadja
nadjajo. Ali otrokam, kteri ne vedo, kaj
cvetje pomeni, rožice na mladim drevesčiku
dopadejo, se nanj spravijo, in jih začnejo ter-
gati tako, de vsiga osmukajo. Mati to viditi,
se ustrašijo; kaj ste naredili? zavpijejo nad
otroci. Ali kaj pomaga? Cvetje je odtergano,
in kjer se cvetje pokonča, tam nobeniga sadu
ne bo. —

Taki nespametni in neumni otroci so mladi
ljudje obojiga spola, kteri z lahkomišljenim in
nerodnim življenjem in veseljem tergajo in po-
končujejo nar lepši cvetje svojiga mladiga, cve-
tečiga, k vsimu dobrimu perpravljeniga serca,
in dobriga sadu po tem le težko, t. j. le z ve¬
likim trudam in le iz posebne milosti božje per-
nesejo.

Keršanske dekleta! pravi pomen vaših
let je ves drugi, kakor si ga nektere iz med
vas mislijo. Ktere menijo, de so jim mlade
leta le v vživanje posvetniga veselja dane, in
jih le na to obračajo, so enake tistim neum¬
nim otrokam, kteri mislijo, de je cvetje za
igračo in za kratek čas na drevescu in de
ga pokončati smejo; in kteri v svoji slepoti ne
vedo, de je cvetje le zavolj sadu na drevesu,
de se mora cvetje varovati, in de, če drevo
lepo ne ocvete, tudi dobriga in lepiga sadu
obroditi ne more.

Vaše mlade leta so cvetje vašiga življe¬
nja, zasadil jih je sam živi Bog, poškropljene
so z nebeško roso nedolžniga Jagnjeta, in po¬
svečene z gnado sv. Duha; namenjene so in

3

vam dane, de bi v njih s pokoršino, podučlji-
vostjo, pridnostjo in čuječnostjo dober sad
lepih čednost in koristnost za prihodnje življe¬
nje zaredile. Dolžnost vaša je tedaj, če hoče¬
te, de bo kaj prida v prihodnje iz vas, varo¬
vati cvetja svojiga življenja, in skerbeti, de ga
ne bote z lahkomišljenirn in nerodnim življe¬
njem pokončale. —

Drevo mora lepo ocvesti, de kaj prida
sadu pernesti zamore, in mladi človek mora
svoje leta prav oberniti, če hoče, de bo enkrat
kaj prida iz njega.

Nespametno je, cvetje na drevescu po¬
končati ; ali stokrat in stokrat bolj nespametno
je, cvetje svojih mladih let z neumnim in ne¬
rodnim veseljem zapraviti in pokončati.

Nar lepši cvetje mladih let in nar veči
lepota mladosti je ponižnost in čistost.

„0 kako lep je čist rod,“  pravi že
modri Salomon, „ki se v čednosti sveti,
njega spomin je večen, ker per Bogu
in per ljudeh hvalo ima.“  Modr. 4, 1.

„Vse, kar je imenitniga in časti-
vredniga, ne velja toliko, kolikor či¬
sta duša.“  Sir. 36, 20.

In od ponižnosti govori sv. Duh v sv.
pismu, de ona obrodi obilnost gnad v človeškim
sercu, ker sv. Peter pravi: I. Petr. 5,
„Bog se napuh njenim ustavlja, pon
n im pa daje gnado.“

Kako dobro in potrebno je tedaj, tr
obvarovati, in oh kolika škoda, in kako
no bi bilo, to lepo cvetje v nevarnost
ali celo pokončati 1 —

4

Pa ravno ta lepota posebno per ženski
mladosti na svetu nar več sovražnikov ima.
Le združena moč se jim v današnjih časih sta¬
novitno v bran postaviti zamore.

. Zato ima mladost po napeljevanji svete
cerkve v množili krajih navado, de se jih več
med seboj v ta namen druži, de se združene
ena drugo z molitvijo, s prijaznim opominjeva-
njem, in pa z lepimi zgledi podperajo, de tako
ložej nevarnosti in skušnjave sveta, mesa in
hudobniga duha premagajo, ker združena mo¬
litev, združeno vojskovanje več premore, kakor
posamezno; kakor nas Jezus sam uči, ker pravi:
„Kjersta dva, ali kjer so trije zbrani
v m o j i m imenu, tam sim jest v sredi
med njimi.“

Kjer se tedej ženska mladost v ta na¬
men sklene, in se imenovanih perpomočkov po-
služi, je v Jezusovim imenu sklenjena, uje
združena molitev, nje združeno vojskovanje
več premore, in več sadu ima, kakor posa¬
mezno; zakaj gotovo je, deje  Jezus, kakor
je sam rekel, v sredi med njimi.

Zato se pa tudi v tistih krajih, kjer je
ta družba vpeljana, lep sad angeljskih čednost,
ponižnost in čistost med žensko mladostjo obil-
niši kaže.

5

Dekliška družba

p v i  a as v p e 11 a. a a..

^J^ako družbo pri nas za žensko mladost vpe¬
ljati, so prečastiti milostljivi škof  po svoji
pastirski skerbi dovolili, iu zanjo naslednje po¬
stave po očetovski modrosti dobrotljivo poterdili:

Namen te družbe.

Namen te družbe je nasprotna pomoč
deklet, de bi si ena drugi pomagale in
serčnost dajale z molitvijo, z dobrim zglo¬
dam in z lepim opominjevanjem; de bi lo-
žej premagale nevarnosti sveta, ktere se
dan na dan množijo in hujši prihajajo, de
bi tako vnele svoje dekliške serca k lju¬
bezni do čistosti in ponižnosti, de bi živo
spoznale, de prava dekliška lepota ne ob¬
stoji v vživanji nečimernosti in veselja
sveta, ampak v perzadevanji za lepe čed¬
nosti, in v vedni vojski zoper poželenje
mesa, sveta in hudobniga duha. — S to
družbo bodo dekleta ne le samo napelje-
vane pravo lepoto svojiga spola, to je,
ponižnost in čistost pred očmi imeti, in
se k tem čednostim z zedinjeno molitvijo,
in z nasprotnimi zgledi in opominjevanjem

6

spodbudovati, temuč te čednosti same, po¬
nižnost in čistost, ktere zdaj hudobni ljudje
v nič devajo, bodo bolj spoznane in k ča¬
sti peršle, mladost jih bo začela čislati,
po njih hrepeneti, in zanje si perzadevati.

Dolžnosti tovarsic te družbe so:

1. De vsaka moli za se in za vse tovar-
šice te družbe vsaki dan 3 „Očenaše“ in
3 „Cešenasimarije“, in sicer:

Perviga  v čast presvete režnje
za nas prelite kervi,  de bi se spom¬
nila britkiga terpljenja našiga Odrešenika
Jezusa Kristusa, ktero je mogel kakor
ceno našiga odrešenja prestati, de bi
dobila strah in grozo pred greliam; inv
čast sv. Rešnjiga Telesa,  ktero je
v spomin tega terpljenja postavljeno, de bi
sprosila ljubezin do njega na križu ter-
pečiga, in v sv. Rešnjim Telesu pričuj o-
čiga, in de bi saj nekoliko namestila Jezu¬
su čast, ktera se mu s tolikimi nespodob¬
nostmi in tolikimi nevrednimi obhajili godi.

Druziga  v čast prečastiti brez
madeža spočeti Devici Marii,  de
bi ona njo in vse tovaršice pod svoje
materno varstvo milostljivo sprejela.

7

Tretjiga  v čast sv. Alojziju in
sv. Katarini Sienski, de bi po nju
prošnji dosegla za se in za tovaršice te
družbe gnado stanovitnosti v nevarnostih
tega sveta.

2. De se tovaršice te družbe med seboj o
perložnosti s prijaznim opominjevanjem,
s podučljivimi in podbudljivimi pogovori
vnemajo k pobožnosti; uterdujejo v sta¬
novitnosti per premagovanji skušnjav;
podperajo v perzadevanji za čednosti;
in si pomagajo v protečih nevarnostih.
Ako ktera posebne molitve potrebuje,
naj se drugim tovaršicam še posebno v
molitev perporoči.

3. De se tovaršice te družbe skerbniši ogi-
b ujej o vsili nevarnost tega sveta, poseb¬
no tistih, ktere k nečistosti napeljujejo,
ali prevzetnost in ošabnost rode.

Posebni duhovni pcrpomočki te družbe so:

Naslednje sv. maše, ktere se vsako
leto v Ljubljani za žive in mertve tovaršice
te družbe berejo, in za ktere so tovaršice
toliko založile, de so zdaj večne maše in
sicer vsaka s posebnim namenam:

1. Pervi dan po prazniku čistiga spočetja

8

prečastite Device Marije za gnado či¬
stosti.

2. Po sladkim imenu Jezusovim tisti če-
tertik v čast „Marije pomagaj. “ —

3. V dan sv. Marjete Kortonske za spre-
obernjenje grešnikov, in za gnado pra¬
ve spokornosti.

4. Po sv. Jožefu tisti dan za srečno zad¬
njo uro.

5. Tihi petek k časti presvete Jezusove
Rešuje Kervi za umirajoče.

6. V dan sv. Katarine Sienske za gnado
goreče ljubezni.

7. V dan sv. Alojzija za ohranjenje či¬
stosti, ponižnosti in duha prave spo¬
kornosti.

8. V pondeljik po nedelji Angelov varhov,
njim v čast, v perporočevanje v njih
varstvo.

9. V dan povikšanja sv. križa za gna¬
do poterpežljivosti v vsili nadlogah in
križih.

10. V dan sv. Terezije za dar prave mo¬
drosti.

11. V dan sv. angela Rafaela, v hvaležni
spomin, de se je ta dan perva sv.
maša za srečin začetik te družbe da¬
rovala.

9

42. Po vsili vernih duš tisti dan za vse
mertve tovaršice te družbe.

Ako je pa edin teh za sv. mašo na¬
znanjenih dni nedelja, se namenjena maša
prihodnji dan bere.

Namen te družbe je lep in častitljiv, in
je, kakor se iz dozdej rečeniga vidi, ta: v mla¬
dih sercih Ijubezin in skerb za čistost in po¬
nižnost obuditi in uterditi, jim pravo srečo in
pravo veselje vedno pred očmi ohraniti, in jih
zmot in zapeljivosti sveta obvarovati.

Perpomočki v ti družbi so po Jezusovih
naukih, tedej njemu gotovo dopadljivi, in so ti:
Molitev, lepi zgledi, prijazno podbudovanje in
opominjevanje, in ogibovanje nevarnost sveta.

Zato je tudi Jezus gotovo v sredi med
temi, kteri iz praviga namena v to družbo sto¬
pijo, in ako se teh perpomočkov zvesto derže,
bodo z njegovo pomočjo obvarovane zalezova¬
nja dušnih sovražnikov, in angeljske čednosti,
ponižnost in čistost se bote na njih dušah svetile.

Taka družba se zamore v vsaki fari vpe¬
ljati, če se dekleta, ktere žele pametno, po¬
nižno in čisto živeti, in namenijo se po teh na¬
ukih in dolžnostih ravnati, združijo, in to svo-
jimu duhovuimu pastirju naznanijo.

j

10

Razlaganje dolžnost,

tovarne® te

De bodo pa dekleta te družbe res v Jezu¬
sovim imenu zbrane, de si bodo med seboj v
dušno podporo, in žegen božji imele, mora vsa¬
ko dekle zgorej imenovane postave, ktere so
prečastiti milostivi škof  poterdili, t. j. namen
in dolžnosti tovaršic te družbe, pred očmi imeti
in se po njih ravnati. Iz njih se izhajajo na¬
slednji nauki in dolžnosti za vsako tovaršico.

Vsaka, ktera v to družbo stopi, mora:

1. Namen imeti, pošteno, ponižno, čisto živeti,
zmotnjav in zapeljevanja sveta ne poslušati,
svojiga veselja ne v posvetnih norostih in ne¬
rodnih nevarnih kratkočasili iskati, temuč de¬
kliško lepoto, ponižnost in čistost, v časti ime¬
ti, jo ljubiti, jo varovati, ali saj si jo perdobiti.

„Blagor jim," pravi Jezus, „kteri so
čistiga serca, oni bodo Boga gledali."

2. Zgorej imenovane molitve res v tem namena
moliti, kakor so naznanjene; in če k dru-
ženski maši ne more priti, naj se saj doma
v duhu sklene z tovaršicami, ktere so v cer¬
kvi, in naj želje obudi, se vdeležiti njih

11

molitve in gnad, za ktere druge posebno
tisti dan per sv. maši prosijo. —

3. Res skerbeti in si prizadevati, de se ne le
po vnanjim čisto in ponižno obnaša, ampak
de si tudi v mislih in željah nič ne dovoli,
kar bi serce oskrunilo. — Zato se mora vsih
za to potrebnih pripomočkov zvesto poslužiti.

Kakšnih perpomočkov naj se vsaka k ohranje-
nju čistosti posluži, bo pozneje razloženo.

4. Ker je namen te družbe, de se tovaršice
med seboj podperajo, ne le z molitvijo, am¬
pak tudi z lepim zgledam, in s prijaznim
opominjevanjem in vnemanjem, mora vsaka
de se ta namen doseže:

pervic  v svojim govorjenji in obnašanji mo¬
dra in pametna biti, ne le samo, de ne bo nobeni-
ma v pohujšanje, temuč de bo s svojim zgledam
tudi drugim serenost dajala, in jih vnemala k
nasledovanju. Dobri zgledi več premorejo, ka¬
kor nauki; nauki vabijo, zgledi pa človeka vle¬
čejo. — K temu pa ni zadosti, de se le neči-
sliga greha in nespodobniga govorjenja zderži,
ampak naj se tudi varuje vsaciga ne dosti mo-
driga govorjenja, opravljanja, besedovanja, pod¬
pihovanja, presojevanja, vsaciga ošabniga, ne-
rodniga obnašanja; naj bo pridna per svojih de¬
lih, pokorna svojim predpostavljenim, in natan¬
čna in zvesta per spolnovanji svojih dolžnost;

12

drugič  mora rada sprejeti, če jo dru¬
ga kaj opomni, in se rada dati učiti, če
se v kaki reči kaj zmoti, ali jo kaj preslepi.
Človek je slaba stvar, kmalo g a kaj zmoti
ali preslepi, de še ne ve kdaj. Zato naj
tudi vsaka, ktera je dosti ponižna, sama
želi, de bi jo v taki zmoti kdo kaj podučil
ali opomnil. Posebno pa naj opominjevanje
svojih predpostavljenih rada sprejema, in se
po njih natanko ravna;

tretjič  mora vsaka ne le za svoje zveli¬
čanje, ampak tudi za zveličanje svojih tovaršic
vneta biti; zato naj, če tovaršico v nevarno¬
sti vidi, zanjo moli, in jo tudi drugim perpo-
roča; in če se upa, de bi kaj pomagalo, tudi
s prijazno besedo k dobrimu vnema in vter-
duje. Vender naj se to vselej s ponižno krot-
kostjo in s keršansko ljubeznijo zgodi, nikoli
pa ne z ojstrim očitanjem, ali pa sramotenjem.

Tudi naj se vsaka, ktera sama v kako
nevarnost pride, drugim tovaršicam v molitev
perporoča.

Če se tovaršice snidejo, naj se namesti
druziga nepotrebniga govorjenja s prijaznimi
podbudljivimi pogovori k serčnosti in stano¬
vitnosti v premagovanji skušnjav in nevar¬
nost vnemajo in uterdujejo.

13

6. Skerbno se ogibati vsili nevarnost in per-
ložnost, ktere po nauku katoliške cerkve k
nečistosti napeljujejo. — In te so: Neči-
m e r n a nesramna noša, — slaba d r u-
šina, ali hiša, — poslušanje slabih
pogovorov ali pesem, — branje sla¬
bih bukev, — ples, — vasovanje — in
pregrešno /.nanje z drugim spolam.
— Vsega tega se mora vsaka po namenu
in po zgorej imenovanih dolžnostih udov te
družbe skerbno varovati.

Rako potre!>no je za vsako, de
se posebno prcgrcšniga zapclji-
viga znanja varuje.

Kar pregrešno zapeljivo znanje z drugim
spolam zadene, kterimu je dandanašnja mladost
tako zelo nagnjena in vdana, je posebno še treba
opomniti, de je to, kakor vsakdanja skušnja kaže,
nar veči nevarnost za mladost, nar več deklet s
pregrešnim znanjem čistost in nedolžnost zgubi.
To je prava kuga za mlade ljudi, nar bolj in nar
več deklet ta kuga popači in spridi.

Zapeljivo znanje namreč:

1. Oslepi pamet dekletu, ktero se v
tako znanje poda,  in jo stori vso ne¬
umno in slepo, de ne ve, kaj dela; in dela,

14

kar pozneje milo obžaluje, dostikrat še ob¬
jokuje in želi, de bi nikoli storjeno ne bi¬
lo. — Tako dekle ne vidi škode, ktero si
dela s takim znanjem, ne čuti teže, ktero
si na vest naklada, ne pozna nesreče, v kte¬
ro v svoji neumnosti brede in rije; ona ne
posluša nobeniga nauka ali prijazniga po-
svarjenja; v svoji slepoti tiste za neumne in
sitne ima, kteri ji dobro hočejo, in jo podu¬
čiti žele, in se jih še znebiti želi, de bi
njih naukov ne slišala, de bi bolj prosto po
svojim nagnjenji živeti zamogla; in se še
smeja in veseli per taki svoji norosti in sle¬
poti, ktero jih je že toliko pozneje obžalo¬
valo, in ktero bo sama enkrat, ko bo k
spoznanju peršla, objokovala. Ali se ne
pravi to res oslepljena, strašno oslepljena
biti? — In to stori zapeljivo znanje. — Ali
to še ni vse. —

3. Zapeljivo znanje popači dekletu
serce,  ga loči od Boga in vsiga dobriga,
vse boljši misli in čutila v sercu zatare.
Dekle, ktero se zaveže v tako znanje, se na¬
veže tudi na tega, s kterim znanje ima, ka¬
kor na svojiga malika. Ona ima serce le za
njega, in zavolj njega je perpravljena prijat-
le, znance, starše, tudi samiga Boga žaliti,
in kar je še več, ona je perpravljena tudi

15

prijatle, znance, celo starše in tudi še sami¬
ga Boga zapustiti, de le njemu in svoji stra¬
sti ustreže. — Ali ni to strašna popačenost,
ko človek do vsih svojih, do svojih nar ve-
čih dobrotnikov, do staršev, še celo do sa¬
miga nebeškiga Očeta serce zgubi? — In
ali mar ni to res ? — ali ne kaže tega vsak¬
danja skušnja per takih znanjih? — Kdo je
v stanu tako zmoteno in na svojiga malika na¬
vezano dekle k spoznanju perpeljati? — Ona
ne porajta staršev in njih opominjevanj. Za¬
stonj so prošnje očetove, zastonj so solze
materne, zastonj svarjenje dobriga spovednika;
tudi za Boga samiga ji nič več mar ni, za
njegovo neskončno ljubezen, in Jezusove
kervave rane nima več serca. Njeno serce
le za svojiga meseniga malika živi in gori,
njega posluša, njemu kaj odreči se bolj va¬
ruje, kakor staršem ali spovedniku; njemu
zameriti se bolj boji, kakor Bogu samimu,
tako postane morivka svojih staršev, kterim
s svojim svojeglavnim in nerodnim življenjem
zgodnji grob perpravlja, in pa zaničevavka
samiga Boga, čigar zapoved s takim življe¬
njem z nogami tepta. Ali ni to strašna popa¬
čenost serca? In kaj je njeno serce tako
popačilo? — Zapeljivo znanje! —

16

In kaj čuda? Jezus pravi, kjer je tvoj
zaklad, tam je tvoje serce. Kjer je po¬
svetni malik in posvetna ljubezen njeni za¬
klad, je tudi per tem njeno serce, njena
Ijubezin. Zato zgubi veselje do molitve, do
božje službe, do vsiga dobriga. •— In ker je
serce od Boga obernila, se Bog tudi od nje
oberne; in z njim se zgubi tudi gnada bož¬
ja, žegen božji, in sreča; in glejte! serce
dekletno pred tako ponižno, vneto za božjo
čast, dobro in pokorno svojim staršem je na
zadnje tako popačeno, de je zgubilo vse ve¬
selje do dobriga, de so vse boljši misli in
čutila v njem zaterte, de je merzlo, ločeno
od svojih staršev, ločeno od svojiga Boga,
— sama hudoba ga v svojih mrežah ima.
Bog se usmili take reve! Poglejte, pregrešno
znanje jo je tako popačilo! —

3. Zapeljivo znanje spridi voljo, in
jo zapelje v pregrehe.  Dekle, ktero
se v znanje poda , zgubi narpred sramožlji-
vost in strah pred greham. Sramožljivost in
strah božji sta nar boljši varha čistosti. Kjer
sta ta dva varha poderta, kjer teh dveh več
ni, tam čistost obstati več ne more, tam hu¬
do nagnjenje zmirej veči prostost in moč do¬
biva, in človek se zmirej bolj v greh po-
grezva. Tako skušnja uči. Kakšno spreme-

17

njenje se najde per takim dekletu, ktero se
v zapeljivo znanje poda. Pred jo je rudečica
oblila per vsaki manj spodobni besedi, ktero
je slišala, in je odganjala vsako napačno
misel; zdaj se jih je navadila, de jih ne le
posluša, ampak še misli nanje in nagnjenje
do njih ima; pred se je ustrašila in je bežala
pred vsakim premalo sramožljivim zaderža-
njem ptujiga spola; zdaj se ne ustraši tudi
nespodobniga perlizovanja in zaderžanja, ji še
dopade, in ga perpusti. S tem se navadi, in
kar se ji je pred gnjusilo, zdaj še rada ima
in poželi. — Ali per samim poželenji ne
ostane. Volja na hudo obernjena je enaka
vozu navzdoli obernjenimu, kteri zmiraj da¬
lje hiti, in se ne da ustaviti, kolikor bolj
je navzdoli obernjen, toliko hujši navzdoli
derdra. — Tako pregrešno nagnjenje enkrat
vneto, dekle dalje vleče v zmirej veči pre¬
grehe, in se ne da ustaviti; jo pelje od gre¬
ha do greha, in jo stori sužno meseniga po¬
želenja in nečistiga greha. — Oh čuda! de¬
klica, ktera se je pred zbala vsaciga prederz-
niga pogleda, se zdaj ne ustraši nar večih
pregreh. — Ki je bila poprej nevesta Jezusa
Kristusa, je postala sužna hudobniga duha.
— Ali ni strašno pohujšana? — In to po¬
hujšanje je peršlo iz pregrešniga znanja. —

18

4. Zapeljivo znanje pokonča dekletu
tudi telo. Zakaj poželenje, ktero je s
takim znanjem vneto, ne tli samo v sercu,
ampak tudi v telesu, kakor žerjavica pod
pepelam, in ga navdaja s svojim pregreš¬
nim strupam, de pokoja več ne da, in ji zmi-
rej skušnjave dela. — In ker jo te skušnjave
zavolj perložnosti, ktero per znanji ima, go¬
tovo v nečisti greh zapletejo, ona s takim
greham svoje telo popolnama pokonča. Telo,
pred tako čisto, nedolžno, deviško, postane
omadežvano, oskrunjeno, nagnjusno; zaterta
je nedolžnost, pokopano je devištvo, pokon¬
čana je angeljska lepota; zakaj to je greh,
kteri ne le samo dušo, ampak tudi telo ognjusi
in spridi, kakor sv. Pavel pravi I. Kor. 6,18.
„ V s a k greh, ki ga človek stori, je
zunej telesa; kdor pa nečistost  sto¬
ri, se pregreši nad svojim lastnim
telesam.“  —

Poglejte, dekleta! tako se vsaki godi,
ktera se v tako zapeljivo znanje z drugim spo-
lam poda. Tako zelo spridi zapeljivo zna¬
nje vsako dekle po duši in po telesu, bolj jo
spridi, kakor vsaka kuga; zakaj kuga le telo
zadene, znanje pa dušo in telo spridi; — in
tako jo spridi, de se ne ve, kdaj, kako in ko¬
liko bo ozdravela te kuge. Koliko jih je,

19

ktere nikoli več ne ozdravijo te kuge, ali nje¬
nih nasledkov, de se, ker jih smert prehiti, z
dušo in s telesam na večno zaveržejo. Zato
se hudobni duh te skušnjave, de mlade ljudi v
tako znanje zapleta, kakor svoje nar boljši
mreže poslužuje, nar več jih vanjo vjame,
spridi in pokonča. — Gorje vsaki, ktera vanje
zabrede, brez škode iz nje nikoli ne pride.

Zato se mora vsako dekle pregrešniga
znanja z drugim spolam posebno varovati, ne
zavoljo tega, kakor de bi ne smela v zakon
stopiti, temuč zavoljo tega, ker je tako znanje
namenu te družbe in sreči zakona naravnost
nasproti, ker se dekle v takim znanji, kakor
je ravno razloženo bilo, po duši in po telesu
spridi in pokonča, in ne more čista ostati, ker
je to nar veči in nar bližnji perložnost k grehu.
Kdor se pa perložnosti ne varuje,
govori sam sv. Duh, bo gotovo padel.

Vsako dekle, ktero hoče pošteno ostati,
mora takimu znanju tudi takrat se ustaviti, ka¬
dar se ji upanje zakona daje, — ker se v
takim pregrešnim znanji zakon le z greham
služi, kar nikoli biti ne sme, in ji tudi nikdar
k sreči ni.

Pošten zakon se tudi brez taciga pre-
grešniga znanja lahko sklene, in skušnja tudi
uči, de so tisti zakoni bolj srečni, kteri so

20

brez poprejšnjima pregrešniga znanja sklenjeni;
zakaj tukej velja kar pregovor pravi: Dobri
zakoni se v nebesih sklepajo; t. j. Bog, ki vse
naše zadeve vlada, že tako nakloni, de se
pravi najdejo. In Bog tudi takim v zakonu več
sreče da, kteri niso s poprejšnjimi pregrehami
se posebniga božjiga žegna nevrednih storili.

Zato naj se nobena ne da s temi bese¬
dami preslepiti, ako drugi spol pravi, de zakona
brez poprejšnjiga znanja skleniti noče; zakaj s
temi besedami očitno kaže, de per tem znanji
nima čistiga namena, de na greh misli, ali de
se saj perložnosti k grehu, ledej tudi greha ne
boji. Taciga se je treba toliko bolj ogibovati, ker
že lahko previdi, de zavolj meseniga poželenja
v znanje sili, in de tako znanje gotovo brez
nečistiga greha končano ne bo. Nečistiga greha
pa se mora pošteno dekle nar bolj bati in va¬
rovati, in ga ne sme nikoli dopustiti, tudi takrat
ne, če se ji upanje zakona daje; strah in groza
jo mora biti, kaj taciga le slišati, veliko veči
groza jo mora biti, kaj taciga dopustiti; zato,
ker je tak greh vselej strašno razžaljenje bož¬
je; Boga pa tako strašno žaliti, pošteno dekle
ne sme in, če je res dobro, se tudi ne upa,
če se ji tudi ves svet ponuja, toliko manj pa
zavolj samiga zakona.

31

Pa morebiti ktera poreče: Tako znanje
je zavoljo tega potrebno, de se saj pred bolj
spoznava, in ali bova mogla v zakonu v lepi
zastopnosti živeti. — Kako se bota tako pred
bolj spoznala, ker vaju oba, in vse vama ena¬
ke, per takim znanji pregrešna ljubezin tako
slepi, de nočeta viditi, kar vama je v škodo,
in nočeta slišati, kar bi vama bilo k pridu. In
ko bi se tudi res bolj spoznala, saj vaju, in
vse take, kakor vsakdanja skušnja smiraj ka¬
že, pregrešna ljubezin kakor s ketuami tako
zveže, de se po tem ne moreta zapustiti, če
sta tudi prepričana, de bota gotovo nesrečna, če
se vzameta. — Cernu tedej tako znanje? Saj
ni za nič druziga, kakor le k vajini nesreči. —

Tudi ta izgovor ne velja, ko nektera pra¬
vi, de per tem znanji nobeden nič hudiga in
pregrešniga ne misli.

Ta izgovor je grozno goljufen in je že
veliko pametnih deklet zmotil, de so se, ker so
se na to zanašale, de per tem znanji nobeden
nič hudiga ne misli, zgubile, in v pregrehe
zabredle, na ktere pred nikoli niso mislile.

Pomisli, ako tudi nobeden zmed vaju nič
hudiga in pregrešniga ne misli, je vender go¬
tovo, de hudobnima duhu bližnjo perložnost da¬
jeta, de ložej pregrešne misli v vajnih sercih
budi, in de ložej svoje mreže okoli vaju za-

22

pleta, iz kterih mu brez dušne škode uiti ni¬
sta v stanu. Zakaj to hudobni duh per takih,
kteri znanje imajo, (naj bo že iz dobriga na¬
mena, ali iz pregrešniga) vselej stori. On
obudi počasi toliko nagnjenje v obojih sercih, de
sta si v mislih zmirej pričujoča, de nasprotno na¬
gnjenje zmirej eniga do druziga vleče, de edin
brez druziga ne moreta lohka biti in živeti. In
ko je enkrat tako nagnjenje do edin druziga zbu¬
jeno, ali ni to nar bližnja perložnost k grehu, in
ali je mogoče, de se bo per taki perložnosti brez
greha izšlo? To ni mogoče, sama se ne moreta
obvarovati per taki perložnosti, zato sv. Av¬
guštin take praša: „Ali sta močnejši in
boljši gospodarja sama čes se, kakor
jebilDavid, mož po volji božji, in ali
sta modrejši kakor Salomon?"  — Ker
sta ta dva padla v perložnosti, zato ker se je
nista ogibovala, kako moreta le misliti, de bota
vidva stanovitna ostala? Bog vaju pa tudi va¬
roval ne bo, ker je že od nekdej poterjena
resnica, de takim Bog ne pomaga, kteri sami
v perložnost grejo, ali v nji ostanejo. Ker tedaj
ni mogoče, de bi se per taki perložnosti samo iz
svoje moči obvarovala greha, in vaju tudi Bog
varoval ne bo, ker takim gnade ni obljubil,
je gotovo, de morata v greh zabresti, če tudi
v začetku nista nič hudiga mislila. —

33

Iz vsiga tega se vidi, de dekle, ako ho¬
če pametno, čisto in pošteno ostati, pregrešniga
znanja z drugim spolam z nobenim izgovoram
začeti ne sme, — ker se v takim znanji le
grehu perložnost daje, Bog žali, dekle pridi
in gnade zapravljajo. — In to je nar veči
nesreča za njo. — Dobro dekle mora za Bo¬
ga, za njegovo dopadajenje in prijaznost, in
za svojo čistost bolj marati, kakor za še tako
imeniten zakon, in mora rajši vse, tudi zakon
zapustiti, ako si ga drugač ne more perdobiti,
kakor le s pregrešnim znanjem, in pa z za¬
pravljanjem božje prijaznosti in svoje čistosti. —
Modro dekle mora takimu, kteri ji zakon
obeta, pa jo v znanje, ali pa celo v greh sili,
če tudi res sama želi v zakon stopiti, (zakaj
če sama tega ne želi, naj se za to še v po¬
govor ne podaja), odgovoriti, de naj takrat pride,
kadar bo že na tem, de se bo ženil. Pred pa
nepotrebne in nevarne pogovore, snidališa, in
pohajkvanje imeti, pred Bogam prav ni, ker to
le poželenje in greh redi, in prekletstvo božje
na oba kliče. Čemu to? — To ne pernese no¬
bene sreče in nobeniga dobička. —

Ako se pa vender ktera zavolj upanja
zakona v tako pregrešno znanje poda, in se
tudi pregrehe in razžalenja božjiga ne ustra¬
ši, in ne porajta, de s tem prijaznost in žegen

34

božji zapravlja, in (le jezo in gotovo šibo pra¬
vičnika Boga nase kliče, s tein očitno poka¬
že, de zakon bolj kakor Boga ljubi, — de na
zakon več, kakor pa na Boga zaupa, ker se
bolj boji zakon zapustiti, kakor Boga žaliti. To
je gerdo za vsako dekle. Tako dekle pametno
več ni, temuč je že oslepljeno, ker ima raji
zakon, kakor Boga, ker za zakon bolj mara,
kakor za božjo prijaznost; ker se ne boji tudi
po pregrešnih potih zakona iskati, in si ga za¬
gotoviti. Tako ravnanje pokaže serce, ktero
se je od Boga obernilo. In kam pride ta,
kteri se od Boga loči? — V gotovo gorje —
tukej ali pa še v večnosti. Bog sam po preroku
tako govori: „Preklet bodi, kteri v člo¬
veka bolj zaupa, kakor v Boga!"  —

Gorje tedaj vam, dekleta, ktere se zavolj
upanja zakona v grehe zapletate, posvetnjakam
verjamete, Boga pa zametujete in žalite! Bog
take gotovo tepe, večidel že tukaj, kakor skuš-
na kaže, če jih pa tukaj ne, kar je pa še bolj
žalostno, jih pa gotovo v večnosti, če se tukaj
dosti ne spokore. — Ako tedaj nočeš tepena
in nesrečna biti, tukaj ali v večnosti, varuj
se take slepote ! —

25

za ohranjenje čistosti.

Ktcrih pripomočkov sc mora
vsako dekle poslužiti, de ko le¬
po čednost čistosti ohranilo!

V

(^istost je eden nar večih darov božjih, ena
nar večih in nar lepših čednost, ktero Bog
zamore človeku dati, zakaj čistost stori človeka
angela na svetu, in deviški Materi Marii, de^
viškimu Janezu, kteriga je Jezus zavoljo tega
posebno ljubil, še Jezusu samimu podobniga.
— Blagor čisti duši!

To čednost Bog vsakimu per sv. kerstu, in
sicer zastonj in brez lastniga perzadevanja da.
On jo da človeku, de ga povzdigne čez vse
druge stvarjene lepote, de mu nebeško lepoto
podeli, — de ga stori angela na svetu. Z njo
ozaljšano dekle stoji, kakor lepa neomadežvana
lilija v svoji nar lepši lepoti, in svoji nar veči
vrednosti na svetu, nobena posvetna lepota in
vrednost nji enaka ni. —

2

86

Bog’ le hoče, de jo v časti ima, de zanjo
skerbi, si jo ohrani, in varuje, de se je ne¬
vredne ne stori, de je ne zgubi.

Tolika lepota je gotovo vredna, de jo de¬
kle posebno varuje, vse, tudi življenje zanjo
postavi, de jo ohrani, in je ne zgubi. Njena
nar lepši lepota, njena nar veči vrednost pred
Bogam je. Če njo zgubi, je svojo nar lepši
lepoto in vrednost zgubila. —

Kako žalostno je tedej, de nektere de¬
kleta to nebeško lepoto tako malo obrajtajo,
tako malo, ali pa celo nič za njeno ohranjenje
ne skerbe, in očitno kažejo, de ta lepota v
njih očeh nobene cene nima, de jim za njo
prav nič mar ni. — Slepe reve, ki ne vedo,
kaj imajo, in kaj delajo, ki toliki zaklad tako
lahkomišljeno zametujejo.

Zato se pa tudi take dekleta te gnade ne¬
vredne store, toliko lepoto še daljej imeti.
Bog jih s tem vdari in tepe, de jih pusti v
ostudne grehe pasti, in kar je še več: de še
tako oslepe, de same v take ostudnosti silijo.
Nar veči šiba božja zanje je to. —

Ti pa keršansko dekle, nikar tako ne¬
spametno in slepo ne bodi, de bi z neskerb-
nostjo, ali pa še celo s prederznostjo, svojo ne¬
beško lepoto zapravljala, in tako sama sebe in
pa svojo vrednost zametovala; — temuč v ča-

27

sti imej čistost, ktero ti je Bog k tvoji veči
dušni lepoti, k tvoji veči vrednosti in k povik-
ševanju svoje božje časti dal. Varuj jo, ohrani
jo, skerbi za njeno ohranjenje; vse raji daj,
in zgubi, kakor to nebeško čednost, tudi živ¬
ljenje zanjo postavi.

Ali vedi, ako si jo tudi zastonj in brez
lastniga perzadevanja prejela, jo vender brez
skerbne čuječnosti, brez stanovitniga vojskova¬
nja, brez posebne gnade božje, in brez rado-
voljne in natančne pokoršine do svojiga spo¬
vednika ne moreš obvarovati in ohraniti.

Brez skerbne čuječnosti je ni mogoče
ohraniti, ker je ta čednost tako blaga, tako
rahla in tolike lepote, de se zavoljo tega hi¬
trejši in ložej omadežuje in oskruni.

Brez stanovitniga vojskovanja se ta čed¬
nost ne da ohraniti, ker človeku popačena na-
tora nagaja, in ga v poželenje vabi, in ker je
toliko reči na svetu, ktere človeka k nečistosti
napeljujejo; zoper vse te se je treba vojsko¬
vati. —

Tudi posebna gnada božja je k ohranje-
nju te čednosti zelo potrebna, ne le samo,
ker nobeno perzadevanje brez gnade božje ne
tekne, ampak tudi zavoljo tega, ker nobena čed¬
nost nima toliko in tako hudih sovražnikov, kteri
jo hočejo spriditi in pokončati, kakor čistost.

2 *

28

Zraven tega je pa tudi natančne pokor-
šine do svojiga spovednika treba, ker mladi
človek ne more vsih sovražnikov svoje čisto¬
sti, in njih skritih zvijač precej spoznati, in
ker se njegovo serce tako rado in hitro zmot-
njavam sveta in hudobniga duha nagne, in
njim da oslepiti, de dostikrat nevarnosti še ta¬
krat ne čuti, in je noče spoznati, ko že vanjo
leze. Ako tedej ni pod pokoršino, in pokoršine
navajen, je kmalo preslepljen, in vjet v mreže
tega ostudniga greha. —

Oh! kdo more našteti, koliko sovražnikov
ima sveta čistost. Koliko skušnjav človeku last¬
no hudobno nagnjenje dela, koliko nevarnost
hudobni duh s svojimi zmotnjavami človeku na¬
pravlja , koliko zaderg pa svet čistosti stavi.
Koliko jih je med možkiin in ženskim spolam,
kteri kakor tolovaji čakajo, vneti od samiga
hudobniga duha, de bi jo v nedolžnih sercih
in telesih pokončali, pervi z zapeljevanjem,
drugi pa z besedami! Koliko zvijač se poslužu¬
jejo, kako perliznjeno in zapeljivo govore, koli¬
ko obljub delajo, in koliko mrež ji postavljajo,
de bi nedolžne in pametne dekleta med svet
zapledli, in jih spridili!

Milo je tedaj viditi mlado dekle, ktero v
svoji nedolžni lepoti med svet stopi, in med
take tolovaje svoje duše in svoje čistosti pride.

39

Oh kolika reva je, ker se mora tolikim sovraž-
nikam svoje duše v bran staviti, in toliko
veči reva, ker maloktera pozna sovražnike svoje
duše, njih nevarnost in njih zvijače! Ako te¬
daj skerbno ne čuje, se stanovitno ne vojskuje,
spovednika ne posluša in ne uboga, in si ne
perzadeva potrebnih gnad od Boga perdobiti,
stanovitna biti ni v stanu.

Iz tega se razvidi, de mora vsa¬
ka, ktera hoče čista ostati, posebno
čveterno skerb imeti, namreč:  Ona
mora:

1. čuječa biti, — 2. vojskovati
se, kadar*nevarnost pride, — 3. si
perzadevati, od Boga gnade stano¬
vitnosti perdobiti, — 4. do svoji-
ga spovednika odkritoserčna in
mu pokorna biti, kadar jo zavolj
kake nevarnosti kaj opomni, ali
ji k a j zapove.

I. Od čuječnosti.

Perva dekletna skerb mora biti čuječnost;
to je čuti mora, de se skušnjave v serce ne
zalezejo in v njem ne zarede, de jim perlož-
nosti ne da, de se v nevarnost ne postavi; za¬
kaj večidel je ložej, serce varovati, de se

30

skušnjave v njem ne vnamejo, priložnosti se
ogibovati, nevarnosti oditi, kakor se v njih
premagovati. Zato nam Jezus ne le molitev,
ampak tudi čuječnost perporoča, če se hočemo
skušnjav ložej obvarovati. Cujte in molite,
pravi on, de v skušnjave ne padete.

In k temu je potrebno, de dekle čuje
in pazi a) na svoje vnanje počutke,

b) na svoje notranje hudo nagnjenje,

c) na druge nevarnosti ali sovražnike
čistosti.

Čuj tedaj

A) Nad vnanj imi počutki,  za¬
kaj ti so vrata, skozi ktere hudobni duh, ka¬
kor sovražnik naše duše, v serce pride. Kdor
vrat ne zapera, je sam kriv, ako sovražnik v
serce pride in ga spridi. — Čuti moraš:

1. Nad svojimi očmi,  de jim ne do-
voliš , prederzno okoli ozirati se, de si s tem
skušnjav v sercu ne zarediš. Sramožljivo dekle
ne sme povsod svojih oči imeti, in povsod zijale
prodajati, ker se to ne spodobi, in tudi zavo¬
ljo nevarnost skušnjav prav ni. Toliko manj se
pa sme po tacih rečeh ozirati, ktere so nespo¬
dobne in pregrešne. — Zamerkaj si pa poseb¬
no, kar te sv. Duh v bukvah modrosti opominja:

31

„Ne oziraj se po mladi osebi ali per-
šoni, de njena lepota tebi ne bovspo-
tikljej, in de zavoljo nje ne padeš.
Odverni svoje oči od n ali Špane per-
š»ne, in jo radovidno ne pogleduj.
Lep obraz jih je že veliko v nesrečo
p er p ra vil, ki so svojo pogubo s po¬
gledi začeli, in taki pogledi so v njih
sercih ogenj nečistosti užgali."

Zato beremo v sv. pismu, de je pobožni
Job zavezo storil s svojimi očmi, de device po¬
gledal ne bo. — In od sv. Alojzija se bere; de
se ni "upal še celo svoje lastne matere pogle¬
dati, de bi nobeni skušnjavi perložnosti ne dal.
Žalostni zgled, kam oči človeka zapeljejo, je po¬
božni kralj David, ki je od njih zapeljan v dvoj¬
no pregreho zabredel, namreč v prešeštvo in mo¬
rijo. — Pomisli to in čuj nad svojimi očmi! —

2 .  Cuj nad svojimi ušesi,  in nikoli
nikar ne poslušaj nerodnih, gerdih, nesramnih
besedi, pogovorov ali petja, de si s tem ognja
nečistosti v sercu ne vnameš. Odverni pa tu¬
di svoje ušesa od sladkih perliznjenih zapelji¬
vih besedi, de se v zaderge perliznjeniga in
zapeljiviga sveta ne ujameš. Kdor se ti poseb¬
no perkupiti želi, ne misli pošteno s tabo; za
neumnico te ima, in meni, de te bo s svojimi
besedami preslepil, zaničuj ga in ne daj se

32

slepiti. Kakor ptičarji tiče s svojim žvižganjem,
tako zapeljivci s sladkimi perliznjenimi beseda¬
mi dekleta v svoje mreže love. Reva je, ktera
ušes ne varuje, in se da pervabiti in vjeti.

3. Čuj nad svojim jezikam,  in ni¬
koli naj se tvoj jezik s kako napčno, nespodob¬
no ali celo nesramno besedo, ali pa tudi s ka¬
kim takim petjem ne oskruni. Jezik nam ie le
za božjo čast dan, in za naš dušni in telesni prid,
ne pa za hudobijo. Velika nečast je, če je¬
zik, kamor se sv. Rešnjo Telo per sv. obha¬
jilu položi, s kako nespodobnostjo oskruniš, Ka¬
ko bo Jezus po tem rad na tak jezik prišel? —
Zato opominja sv. Pavel, de se nečistost in ne¬
sramnost med kristjani še imenovati n j  smete,
ker se nespametne in ge rde besede posvečenim,
t. j. kristjanam, ne spodobijo. Ni tedaj vredna
posvečenim peršteta biti, ktera svoj jezik nad
nesramnostjo pase. Ali boš mar tudi ti rajši
nevernim peršteta? Bog varuj tega! —

4. Čuj nad svojim telesam,  de mu
preveč ne strežeš, to je, de mu vsi ga in toli¬
ko ne dovoliš, kar poželi. Če mu preveč stre¬
žeš, se hudo nagnjenje v tebi množi in veči
moč dobiva, in težcj ti ga bo premagati. Zato
pravi sv. Bernard: „Za svoje telo mora
človek tako skerbeti, kakor za sebj

33

z r o č e n i g a bolnika. Bolnik veliko po¬
želi, ali marsikaj tudi škodljivima. —
Ali škodljivo se mu mora odreči, kar
je pa k zdravju, se mu inora dati. <£  —
Tako je tudi s telesam ravnati. In sv. Gregor
pravi:  „Ce mu več daš, kakor mu gre,
le sovražnika v sebi rediš, če mu pa
še tega ne daš, kar potrebuje, moriš
svojiga prij atla.“

Zato beremo v listu sv. Pavla do Korin-
čanov, ki tako piše:  „Jest tar e m svoje
telo in ga v s u ž n o s t d e v a m, de, ko
druge učim, sam ne bom zaveržen.“
Ako ga je pa še sv. Pavel terl, in v
sužnost deval, kako potrebno je, de ga vsaki
in vsaka tare in mu marsikaj priterguje per jedi
ali pijači, de ga ložej kroti, in v svoji sužno-
sti ohrani. Zavoljo tega on vse opominja k
temu v listu do Galačanov, rekoč: Kteri so
Kristusovi, so svoje meso križali z
grehi in željami vred.“

5. Čuj nad svojim zaderžanjem,
kadar si sama. — Tudi kadar si sama, bodi
sramežljiva, bodi si že per oblačenji ali slače¬
nji, ali per drugi perložnosti, nikoli si nič ne
dovoli, in ne stori, česar bi se mogla sramovati
v pričo drugih poštenih. Ohrani svoje telo v
sveti čistosti, kakor živ tempelj božji, in kakor

34

ud Jezusa Kristusa in spominjaj se vedno: Ce
sim tudi sama, me Bog vidi.

Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se de¬
lati ne sme.

V

B) Cuj nad svojim notranjim
hudobnim nagnjenjem  in nad hudobnimi
mislimi ali željami, ktere se v tvojim sercu
vzdigujejo. V sercu se začne vsaka hudobija,
tedej tudi nečistost. Kakor iz serca izvira kri,
in se po vsim životu razliva, tako tudi iz serca
vstajajo slabe misli ali želje, in po tem vse
telo vnamejo in prevzamejo. Tako nas Jezus
sam uči, ker pravi: Mark. 7, 31. Od znotrej,
iz človeškiga serca izhajajo hude misli,
prešeštva, nečistost, uboji, tatvine  i. t. d.

Ako se tedej hočeš nečistosti obvarovati,
moraš nar popred studenec, iz kteriga izvira,
t. j. svoje serce pred njo varovati. In to se zgodi,
ako čuješ nad svojim sercam, de vsako napčno
misel ali željo, ktera se vzdigne v sercu, pre¬
cej zamerkaš, in jo tudi brez pomude zatareš,
de serca ne prevzame.

Kdor tedej nad svojim sercam ne čuje,
temu se krnalo lahko plamen nečistosti v sercu
vname. Zato pravi sv. Gregor: »Nečistost
se užge v raztresenih sercih kot ogenj
v slami; če se precej ne pogasi, v

35

kratkim času strašan plamen vname,
de ga ni moč več pogasiti." —

Tudi le malo pomuditi v tacih mislih se
varuj, ker so nečiste misli, kakor pravi sv.
Avguštin, enake gorečim žarkam, ki, ako
se dosti hitro iz serca ne spode, precej dušo
osmode. — In le tisti je v resnici čist, kteri
tudi svoje serce tega greha obvaruje. Zato sv.
Bernard pravi: „Ako si ravno čist na te¬
lesu, pa v mislih nisi, tvoja duša ni
brez greha/'  Ravno tako govori Jezus sam:
„B1 a g o r tem, kteri so čisti ga serca,
oni bodo Boga gledali."  — K pravi či¬
stosti tedej ni dosti čistost telesa, treba je tu¬
di čistosti serca.

Pa tudi takih misli se ogibuj, ktere same
na sebi niso gerde, pa vender nevarne, post.:
če se tvoje misli rade na posvetne reči, ali na
drugi spol obračajo, ker je to znamnje, de bi
te hudobni duh rad na te reči navezal, in ta¬
ko počasi ob čistost perpravil.

Koliko se pa v mislih lahko pregrešiš
zoper čistost, iz tega spoznaj: Ker že to ne¬
koliko ogerdi tvojo dušo, in se pregrešiš, kadar
se v takih nespodobnih mislih le pomudiš; koliko
bolj se še le pregrešiš, in ogerdiš svojo dušo,
kadar tudi radovoljno dopadajenje nad takimi mis¬
limi imaš. — Ako bi pa še želje do takih

36

nespodobnost v sercu obudila, in radovoljno
dopadajenje nad njimi imela, je še veči pre¬
greha; tako de vsi cerkveni očetje terdijo, de
niso samo nečiste djanja ali dopušenja smertni
greh, ampak de so tudi nečiste misli in
želje  človeku takrat v smertni greh zarajta-
ne, kadar se radovoljno  in z do  p a daj  e-
njern  v njih mudi.

Zato se varuj, nespodobne misli v sercu
buditi ali imeti, kakor tudi stare že storjene
grehe, svoje ali ptuje, premišljevati. Stare že
storjene grehe zoper čistost, če jih imaš na
vesti, le večikrat sploh obžaluj, premišljuj jih
pa nikar.

C) O u j nad drugimi nevar¬
nostmi in sovražniki svete čisto¬
sti,  ktere okoli sebe imaš, in kterih je toliko
na svetu, de ni mogoče izreči.

Posebno pa bodi čuječa:

1. Zastran svojih tovaršic  ali
p rij  a tli  c. Nikoli ne imej take za svojo to-
varšico ali prijatlico, ktera v svojim govorjenji
ali obnašanji ni dosti sramožljiva, ktera je sa-
mopašna, prederzna, ali se hoče le od posvet¬
nih ali pa še celo nespodobnih reči pogovarjati.

v v

Ce kaj taciga nad njo zamerkas, jo opomni,
ako te ne posluša, jo zapusti; boljši je, de ti

37

njo zapustiš, kakor pa de bi Bog tebe zavoljo
nje zapustil. Kakor se dobro jabelko per gnji-
lim, tako se dobro dekle per slabi tovaršici ali
pa sploh v slabi tovaršii spridi. Sveto pismo
perpoveduje, de so otroci božji, ko so začeli z
otroci sveta se pečati, in k njim zahajati, sami
posvetni otroci postali.

Varuj se tedaj , de se tudi tebi taka ne
primeri!

2 .  Zastran d r u z i g a spola.  Ta ti
bo nar hitrejši v spodtiko, če zavoljo njega
posebno čuječa ne boš. Ali čuječa moraš biti,
ne samo, de se varuješ zapeljiviga znanja,
ampak tudi, de se ogibaš vsiga nepo-
trebniga pogovarjanja, in nepotreb-
niga pomudovanja z drugim spolam,
in naj bo, s komur si hoče, in ko bi se ti
človek tudi sam na sebi še tako pošten in do¬
ber zdel. — Zakaj že natorno nagnjenje spol
do spola vleče. — Ako se tedaj per drugim
spolu še rada mudiš, ali se rada pogovarjaš,
temu natornimu poželjivima nagnjenju strežeš,
in ga rediš; — de se zavolj perložnosti zmiraj
bolj množi. — In na zadnje se bo to nagnje¬
nje, sama ne boš vedila, kdaj, tako naraslo,
de te bo na drugi spol navezalo; kakor se je
per mnogih zgodilo, de so z drugim spolam
začele govoriti brez posebniga namena, pa poz-

38

nej niso mogle več nehati. — In kaj je peršlo
na zadnje iz tega? Kaj druziga, kakor greh, —
zguba čistosti, — dostikrat tudi pogubljenje duše.

Ce ne verjameš, pomisli, kaj sv. Duh v
bukvah modrosti govori: „Ne mudi  se  z ose¬
bami druziga spola, zakaj iz njih pri¬
jaznosti pride pohujšanje in pogub¬
ljenje duše, kakor se v suknji moli
zarede."  Zato primerjajo cerkveni očetje oboji
spol predivu in ognju. Kakor se predivo per
ognju hitro vname, tako hitro spol v spolu
ogenj nečistosti vname. — Kakošcn nauk si
moraš iz tega vzeti? — Kakor se mora pre¬
divo ognja, tako se mora spol spola varovati;
in spol k spolu ne sme nepotrebno zahajati,
ali z njim se pogovarjati, če noče, de se ogenj
poželjivosti v obojih sercih ali saj v enim ne
vname. Zamerkaj si to! —

Zato se sramožljivo dekle ne mudi rado
z drugim spolam, tudi nima nikoli nič nepotreb-
niga govorjenja, ker ve, kar sv. Duh pravi, de
se s tem poželenje in nevarnost redi. — Tudi
se ne ozira po drugim spolu, in ne hodi rada v
take kraje, kjer so moški, ker noče biti sama
sebi in drugim v pcrložnost in spodtiko. Se
manj se pa sama z drugim spolam na kakšen
pot poda, naj bo ali se sprehajat, ali pa tudi
na daljno pot, ker ve, de hudoba nikoli ne

39

praznuje, nar manj pa takrat, kadar se mu
priložnost da. In kdaj je veči perložnost, ka¬
kor per taki samotni hoji? —

Če si res sramožljiva, kakor bi imela biti,
in hočeš pametna ostati, stori tudi ti tako. —
Nikoli ne želi z drugim spolam se shajati
ali nepotrebno pogovarjati ali muditi se. In če
iz potrebe med-nje prideš, bodi varna in mo¬
dra, nikoli se ne zanašaj, ne nase, ne na
druge in potrebne modrosti in čuječnosti nikoli
ne opušaj. Vedi, de natorno hudobno nagnjenje
v vajnih obojih sercih tli, in de se brez čuječ¬
nosti in modrosti v taki perložnosti kmalo vname,
ali saj velike skušnjave naredi, in kdo ve, kako
se izide, kdaj in kako jih boš pogasila. Veliko
jih je že v takih perložnostih zavoljo poman-
kanja modrosti in čuječnosti začelo pogubo
svoje čistosti. — Čemu to, ali ni bolje pred
modra in varna biti? —

Nikoli ne perpušaj, de bi se kdo nespo¬
dobno proti tebi obnašal, ali te objemal ali ku-
seval, ker je to pregrešno, in za zlo imej, če
se kdo kaj taciga podstopi.

Nikoli ne vzemi nobenih tudi nar manjših
daril od druziga spola, ker s tem te hoče ve¬
čidel na se navezati, in k nečistosti nagniti.
— Če jih vzameš, ti bodo kervava cena tvoje
za tak dar prodane čistosti. —

40

Če te kdo vabi, de bi z njim šla, naj

bo že ali se sprehajat, ali na kako božjo pot,

ali semenj i. t. d., nikar ne hodi, če hočeš

pametna in čista ostati. Vse nepotrebne hoje

z drugim spolam, če so tudi v začetku ne¬
dolžne, so mreže hudobniga duha; sv. Hiero¬
nim pravi: de so zadnji poj e m ki umira¬
joče čistosti.  Kako potrebno je, de se jih
ogibuješ! —

Se manj pa se daj preslepiti, če te kdo
v oštarijo spravlja; vedi, de ti s tem še po¬
sebne mreže tvoje čistosti nastavlja, zakaj on
ve, de dekle, z vinam omoteno, zgubi vso moč,
se nečistosti ustaviti. Veliko jih je že bilo tako v
mrežo nečistosti vjetih. V vini je nečistost,
pravi sv. apostelj Pavel. Pametno dekle naj se
ga tedaj varuje, ako noče zapeljano biti. Mo¬
dri Sirah pravi: „Vino in ženske storijo,
de modri padajo, in z a s t o p n i zanič¬
ljivi postajajo."  Glej, koliko bolj nevarna
si še per vinu, sebi in drugimu spolu, kako
zelo se ti je treba takih priložnost ogibovati I

Ako se pa kdo celo po noči prederzne,
na tvojim oknu se glasiti, in te klicati, ustraši
se ga, ker ga je sama hudoba na svojo ujzdo
djala, in k tvojimu oknu perpeljala, de bi po
njem še tebe vjel. Bog varuj, se mu ogla¬
siti, in tudi takrat ne, če pravi, de ima kaj

41

posebno potrebnima s tabo govoriti. Naredi križ,
in neprenehama tako dolgo moli, de odide. Ce
se mu oglasiš, bo tudi tebe oslepil in zapeljal,
kakor kača Evo, ko se je oglasila in odgo¬
vor dala. —

3. Zastran  d ruš  in.  V drušine nikar
ne hodi. Veliko se v njih govori, malokdaj kaj
pametniga in dobriga. Več boš slišala, kar te
bo motilo, kakor, kar te bo poboljšalo. Čemu
si boš zmotnjave in pa skušnjave v sercu vne¬
mala, ko jih treba ni, ko ti bojo le nepokoj
delale, ko lahko brez njih v miru, in vesela
živiš. Pametno dekle se tedaj nar rajši doma,
in svojiga dela derži; — in dobre matere tudi
to nar rajši imajo, in svoje hčere tako napelju¬
jejo. Blagor dekletu, ktero jih vboga! —

Se bolj se pa varuj takih drušin, v kte-
rih se nič prida ne vidi in ne sliši, v kterih
so nespodobne šale, igre, kvante, pačenja v
navadi. Dalje ko si od njih,  boljše je za te.
Dekle, ktero se vanje poda, ni v stanu obvaro¬
vati se, de bi se taciga duha ne navzela. —
V smradljivi hiši se smradu, v pohujšljivi pa
pohujšanja navzameš. Take drušine so poseb¬
no, če se še drugi spol zraven znajde, mori-
še nedolžnosti, in skrite volčje jame za dekle¬
ta. Varuj se jih bolj, kakor strupenih kač ali
volčjih berlogov. Pred se boš per strupenih

42

kačah in per volkovih telesnih smerfnih ran,
kakor v takih družinah dušnih smertnih ran
obvarovala. Zelo slepa in nora mora hiti, kte-
ra se prederzne vanje podati. Kratko in no¬
ro je veselje, ktero v njih vživa, ali težko se
zacelijo rane, ktere v njih dobiva. —

4. Zastran v ž i v a n j a veselja.
Vesela biti in nedolžno veselje vživati, ni pre¬
povedano. Gospod še veselo serce rad ima.
Ako Gospodu služiš, ni treba, de bi žalostna
hodila, zakaj veseliga darivca, pravi sv. pismo,
Bog ljubi. Zato nas opominja sv. Pavel: Brat¬
je, veselite se vselej v Gospodu; še
rečem, veselite se, vaša spodobnost
bodi znana vsi m ljudem,  “ t. j. vsi ljudje
naj vedo, de keršanstvo ne dela žalostnih, čmer-
nih ljudi. — Ali ne iši svojiga veselja v posvet¬
nih nečimernih, v šumečih in neumnih veseljih,
v nespodobnih kratkočasili. Veselje, kteriga v
takih rečeh vživaš, je enako veselju pijanca,
kteri vina omamljen od veselja ne ve, kaj bi
počel. On žvižga in poje, vriska in skače;
ali kadar se mu glava zjasni, in strežne,
je žalosten svoje neumnosti in norosti, zakaj
neumno in noro se mu zdi, kar ga je pred
veselilo; in po pravici. Taka je z veseljem vsa-
ciga dekleta, ktero posvetniga veselja omam¬
ljeno, v takih nečimernih neumnih kratkočasih

43

se razveseluje, in misli, de je ni srečniši od nje.
Ali kadar se ji pamet zjasni, in kadar k pra-
vimu spoznanju pride, se sama sebe sramuje,
in milo zdihuje nad svojo neumnostjo. Ali je
tako veselje pravo veselje? — Ali je vredno,
de po njem hrepeniš? — Bog te varuj tega.
Take norosti le pravo veselje serca, mir in pokoj-
nost iz serca spode, morebiti za zmiraj spode.
Marsiktera po takih norostih praviga miru in
prave pokojnosti nikoli več najdla ni. — lleva
pa si — in boš, — ako se iz ptuje škode
podučiti ne daš. —

Nar manj pa smeš po oštarijah in na
plesiših svojih kratkočasov iskati, ako nočeš
svoje čistosti popolnama na prodaj postaviti, in
se v brezen pregreh zaplesti. Ktera v takih
kratkočasili svojiga veselja iše, ta se hudobii v
službo ponuja; zakaj pobožnost nobeno na ples
in v oštarijo ne spravlja; le skušnjava jo vle¬
če, in skrivna slad jo plesati uči. Zato se pa
tudi na plesiši strašno veliko greha zgodi.
Svariven zgled, kaj ples stori, je Ilerodija,
ktere ples je bil kriv smerti sv. Janeza Kerst-
nika. — ln sv. Krizostom pravi: „Ako bi
toliko svetlih zvezd na nebu bilo,
kolikor se je že greha na plesu zgo¬
dilo, bila bi tam n a noč svetljejši, ka¬
kor beli dan.  — Dekle! ako nočeš vanje

44

zabresti, varuj se takih krajev, in takih krat-
kočasov. Ti se pa veseli, kakor te sv. Pavel
opominja, v Gospodu, t. j. v takih rečeh, ktere
Boga ne žalijo, in tebi niso v nevarnost. Nar
bolj pa iši svoji ga veselja v mirni vesti, v ne¬
dolžnim ali saj spokornim sercu. To je vese¬
lje čez vse veselje, tega ti nobeno drugo ve¬
selje namestiti ne more, brez mirne vesti je
vsako drugo še toliko veselje vender le ogre-
njeno.

5. So pa tudi n e k t e r e domače
dela in opravila,  per kterih moraš posebno
čuječa biti, ker je per njih velika pcrložnost
za hudobijo in strašna nevarnost za dekleta.
Te dela so: predenje, trenje, metev prosa,
košna na (ravnikih, na rotah, na planinah. Ker
se jih namreč per takih delih več mladih ljudi
obojiga spola snide, in se nektere teh del po
noči opravljajo, per nekterih pa oboji spol
tudi po noči skupej ostane, hudoba nar veči in
nar lepši perložnost najde, de nečisto požele¬
nje v sercih obojiga spola obudi, in jih veliko,
tudi še nedolžnih v svoje nečiste mreže dobi.
Po dnevu jih pase s takimi nečistimi mislimi,
željami in besedami, ker ima med njimi že ka-
kiga pomagača, de mu na njegov rog trobi,
in take reči govori, ali napeljuje, ali take ne¬
spodobne šale ima, de tako mlade serca k ne-

45

čistosti vname; ponoči jih pa vanjo zapelje po
tacih zapeljivcih, in se strašne pregrehe gode. —

Oh ko hi keršanski starši vedili, koliko
greha se per tacih perložnostih zgodi, koliko
hčer jim je per takih delih spridenih, koliko
še nedolžnih deklet pohujšanih in zapeljanih,
gotovo bi bolj po pameti in po vesti, in z veči
čuječnostjo pustili te dela opravljati, ne pa po
takih starih nevarnih šegah, ktere je le pože-
Ijivost vpeljala, in jih tudi le poželjivost in hu¬
dobija hrani. — Pa kaj bi starši tega ne ve¬
dili , saj so sami v mladih letih v takih per¬
ložnostih bili in vejo, kaj se godi. Keršanski
starši na vašo vest gre, kar se greha zgodi,
ker bi lahko z veči čuječnostjo, in z manjši
dušno nevarnostjo in perložnostjo take dela
opravljali, ko bi vi hotli; — stara navada vas
tega greha ne zgovori.

Žalostno je, de se mladi ljudje še nalaš
med seboj vabijo, de jih bolj obilno pride,
de veči norosti in nespodobnosti imajo, in de
se tudi taki snidejo, kteri sicer skupej priti ne
morejo. Se ve, le take rade pridejo, ktere po¬
željivost vleče, in take, ktere še ne vedo, kaj
se godi. —

Ali dekleta! ktere hočete čistost ohraniti,
bodite čuječe zastran takih perložnost. Marsi-
kteri na vas pazi, kteri vas per drugi perlož-

46

nosti v pest dobiti ne more. — Zavoij veselja
in zavoij vabljenja drugih nikoli ne hodite k
takim delam; ako pa morete iti, in ni lahko
drugači mogoče, čujte, pametne skupej bodite,
v norost drugih nikar ne pervolite, in varujte
ena drugo, de vas skušnjavec po svojih najem¬
nikih v svoje mreže ne vjame.

6. Merkaj pa tudi, de si ne boš sama
skušnjave pervabila ali z lenobo, ali z oša¬
bnim ali ofertnim oblači lam, ali z dru¬
gim premalo čuječim zaderžanjem.

a)  Kar lenobo zadene,  že pregovor
pravi, de lenoba je začetik velikih pregreh.
In sv. Duh po modrim Sirahu govori: „L e n o-
ba ljudi veliko hudiga u č i,“ — posebno
pa nečistosti.  Sv. Bernard pravi: „Lenoba
je zbor nečistih skušnjav, in nikoli ni¬
ma hudobni duh toliko moči serce za¬
lesti in dušo ogerditi, kakor per ta¬
ci h ljudeh, ki so leni in nič ne de-
lajo.“  — To vidimo nad Davidam. Dokler je
veliko opraviti imel, ga hudoba ni zmotila, zmi-
rej je bil mož po božji volji; ko je pa brez
dela doma ostal, ko so se njegovi vojšaki voj¬
skovali, ga je zmotila, in v strašni greh pre-
šeštva zapeljala. — Zato rada pridno in urno
delaj, in ne bodi nejevoljna, če imaš veliko
opraviti, in te starši zelo k delu perganjajo.

47

Blagor tebi, skušnjavec ne bo perložnosti in
časa najdel, te z nepotrebnimi in pregrešnimi
mislimi nadlegovati, ali motiti. — V lenobi pa
te bodo skušnjave hitro najdle in nadlegovale;
in težko se jim boš ubranila. — Zato je neki
pobožen ininih svojimu tovaršu, de bi se ložej
skušnjav obvaroval, ta nauk dal: „Na j te skuš¬
njavec nikoli brez dela ne najde."  —
Zamerkaj si tudi ti to, in skerbi, de tudi tebe
skušnjavec nikoli ne bo najdel brez dela, pa
te tudi ne bo mogel toliko skušati, toliko manj
pa še zapeljati.

b) Kar oblačilo zadene:  deklica,
ako ni dosti ponižna in pametna v tem, kako in
s čim se oblači, lahko veliko skušnjav sama se¬
bi in drugim napravi, in se marsikteriga greha,
lastniga in ptujiga krivo stori; večidel tudi sa¬
ma sebi jamo koplje, v ktero po tem pade. —
Kako potrebno je tedaj, de je vsako dekle, kte¬
ro noče svoje ali ptuje škode, previdno, kar
tiče njeno obleko. —

Ktera se nečimerno oblači, če tudi hudi-
ga nič ne misli, brez skušnjav biti ne more;
če druziga ne, saj lastno dopadajenje in marsi-
kaka skušnjava se ji v sercu vzdiguje in
redi, kar gotovo k njenimu pridu ni. — Sv.
Bernard pravi: „Kolikor bolj se nad lepo¬
tičenjem svojiga telesa razveselju-

48

ješ, toliko dalje si ločena od prave
ljubezni do Boga." Zraven tega pa taka
s svojim lišpanjem sama sebe razglasuje, in
marsiktere oči na se vabi. — In kaj ji to
pomaga? Nič druziga, kakor, de jo pred kdo
odterga, in de pred usahne. Rožice, ktere per
potu cveto, in se vsakimu kažejo, so kmalo
potergane in vsahnejo; in dekleta, ktere se s
svojim lišpanjem očitne delajo, so kmalo odter-
gane in svojo pravo lepoto zgube.

Vsiga druziga duha je bila sv. Lidvina,
od ktere se bere, de je, ko je čutila, de nje¬
na vnanja podoba drugi spol vabi, in drugih
oči na se vleče, Boga prosila, de naj jo ne¬
sreče obvaruje, v ktero vnanja lepota toliko de¬
klic zapelje. Bog jo usliši, in ji pošlje hudo bo-
lezin, ktera je Lidvinino zdravo lepo postavo
popačila, pa njeno dušo toliko lepši ohranila.
Lidvina je na ledu padla, si rebro zlomila, se
je vlegla, in je celih osem in trideset let bol¬
na ležala. Ona tega prav nič ni bila žalostna,
ker je vidila, de zdaj ne bo v nevarnosti za-
volj druziga spola. Ona je to bolezen s toliko
poterpežljivostjo prenašala, de jo je Bog za
plačilo, ker je le njemu samimu dopasti želela,
in zavolj njega vse voljno terpela, z veliki¬
mi gnadami obdaril, in jo na zadnje med svoje
svetnike v nebesa vzel. — Glej, kakošne gnade

49

ji je to perneslo, ker ni želela svetu, am¬
pak le Bogu samimu dopasti.

Oh kako nespametne so pa še le tiste,
ktere se nalaš ošabno oblačijo, za to, de bi
drugim dopadle; ktere v nečimernih oblačilih
svoje lepote in svoje časti išejo. Take gotovo
ne pomislijo kaj delajo; namreč: de same sebi,
in drugim jamo kopljejo, v ktero kmalo padejo.

Pomisli le: Je mar to res lepota,
se nečimerno 1 e p o t i č i t i ? —

Komu pač tako dekle dopade?
Bogu gotovo  ne;  zakaj Bog sam uči v
bukvah pregovorov: „N e čim er n a je le¬

pota; žena, ktera se Boga boji, je
hvale vredna."  — In kar je še več,
Bog še svari pred takimi, ker pravi v buk¬
vah modrosti: „0 d v er ni svoje oči od n a-
1 i š p a n e p e r š o n e , in je r a d o v i d n o ne
pogleduj."  Tako svarjenje je dosti očitno
znaminje, de Bog takih nališpanih oseb, ne le
zaničuje, temuč, de jih šteje med svoje očitne
nasprotnice in sovražnice čistih duš, ker pred
njimi svari. To gotovo takim ni nobena čast.
Mar tako dekle ljudem dopade?  —
Ali kterim? — Pametnim gotovo ne, vsaki pa¬
metni se z žalostjo od taciga dekleta odverne,
in jo iniluje, de je pustila svoje serce tako
nečimernosti prevzeti. —

3

60

Komu pa d o p a d e ? — Nečimernim
posvetu ja kam, ki svoje nečiiuerue in pože¬
ljive oči nanjo obračajo, de svoje poželenje nad
njo pasejo. — Je mar to dekletu čast, če ne-
čimernc in poželjive oči nase vleče, in njih po¬
želenje pase ? — Gerda pogubljiva čast je to,
za ktero se nobeno pošteno dekle potegovati
ne sme, zavoljo kterc mora vsake le sram biti.

Ali per tem ne ostane. — Kar tako de¬
kle želi, doseže. Pervabi res ne le oči, tudi
serca in poželjivost drugih. — In zgodi se ji,
kar prigovor pomeni, kteri pravi: prevzet¬
nost gre pred padca  m. “ Bog jo vdari, ker
ji svojo gnado odtegne; kakor sv. Peter narav¬
nost zaterdi: „B o g se napuh njenim

ustavlja."  — Ona pade, in v strašne
pregrehe zabrede. — Žalosten in solza vreden
padec je to. — Tako zelo Bog tepe tako ne-
čimernost. — Tak dobiček ima taka od svoji-
ga lepotičenja, de kolikor bolj se je lepotičila
v oblačilih , toliko bolj se je ogerdila in ognju-
sjla na duši in na telesu.

In kaj ji po tem pomaga, če se tudi z nar
lepšim in drajšim oblačilam pokriva, če pa pod
njim gerdo ognjuscno, oskrunjeno telo prebiva.
— Ali ni to velika norost, toliko čislati lepoti¬
čenje svojiga oblačila, ktero se sleče in na
zadnje preč verže; — per tem pa svoje telo

51

(ktero bi se imelo sramožljivo in Bogu dopadlji¬
vo ohraniti, de bi se še v večni časti v nebesih
svetilo); gerditi, oskruniti in poželenju prepu¬
stiti , — de zavoljo tega škodo nosi na sebi na
večne čase? Ali ni to res velika norost? —

Kaj se bo pa še le od tistih reklo, ktere
se ne le nečimerno, ampak tudi premalo sra-
možljivo oblačijo, in se namenjajo ne le oči,
ampak tudi poželenje drugih nase oberniti. Ta¬
ke so Boga popolnama zapustile, in hudobi v
službo stopile: de s svojim nesramnim oblačilam
v drugih pregrešne misli in želje bude', in tako
za hudobniga duha perpravljajo. Take si straš¬
no veliko na vest nakladajo, in maševanje pra-
vičniga Boga nase kličejo. Bog se takih rev
usmili , in jim daj pravo spoznanje !

Ti pa nikar ne teh, ne unih ne posne¬
maj ; temuč poslušaj, kar te sv. Peter opomi¬
nja, kteri pravi: „Vaša lepota ne bodi

vnanja v pletenih laseh, v zlati noši
v žlahtnih oblačilih; temuč notranja,
de ste krotki in pohlevni v duhu, to
ima vrednost pred Bogam.“  O de bi de¬
kleta te besede sv. Petra živo pomislile in k
sercu vzele, de vnanja lepota nima nobene vred¬
nosti, deje  nečimerna in minljiva; — notranja
lepota pa, t. j. lepota duše, ki se v čednostih
sveti, ko je dekle ponižno, krotko, čisto, pokor-

3 *

no i. t. d., ta ima vrednost pred Bogain, ta bo
večno ostala; in ktera si bo to perdobila, večno
se bo v nji svetila z drugimi svetniki in angelji
vred. — Zato na unanjo lepotičenje nikar ne glej,
to te nič lepše ne stori. — Zunanji lišp le ka¬
že, de moraš sicer malo vrednosti v sebi imeti,
de v takih nečimernostih svoje časti išeš. —

Spodobnost in ponižnost v oblačilih je nar
lepši lepota^ ošabna prevzetnost in nečimerna
nesramnost, nar veči sramota tvojiga spola. —

Nikar se morebiti s tem ne zgovarjaj, de
se zdaj večidel tako nosijo. Dosti žalostno je
to. Zavoljo tega se pa tudi večidel popačijo,
in je malo nedolžnih deklet. — Če jih boš v
nečimernosti posnemala, jim boš pa tudi v
padcu enaka postala; —• mislim pa, de ti ni
in ne bo v čast ne to, ne uno.

II. Od vojskovanja.

Druga skerb dekleta za čistost mora biti
vojskovanje. Čuječnost, od ktere je bilo dozdaj
govorjeno; sicer veliko skušnjav in nevarnosti
odverne, ali vsih skušnjav in nevarnost odver-
niti ne more, ker dekle ni nikoli tako obvar-
vano, de bi je svet ali hudobni duh, ali saj
lastno hudobno nagnjenje motiti, se ji vsilovati,
ali skušnjave delati ne moglo.

53

V takih okolšinah je potreba vojskovanja,
t. j. potrebno je, de se dekle vojskuje, de
skušnjave premaga, de je ne zmotijo in za
sabo v greh ne potegnejo. — Brez vojsko¬
vanja ni zmage, brez zmage ni krone. —
Ktera tedaj hoče krono zadobiti, mora vojsko¬
vati se, de premaga in de se krone vredno
stori. —

Ali v cim obstoji vojskovanje za
čistost? —

V tem, de svoje čistosti varuješ, de si
perzadevaš, jo ohraniti tudi v skušnjavah in
nevarnostih, v ktere prideš ; de se premaguješ
v skušnjavah, de bi te ne zmotile; de se bra¬
niš, v nevarnostih, de bi ne pervolila; de se
ogibuješ perložnosti, in če po nevedama vanje
prideš, de bežiš; in če bežati ne moreš, de se
za čistost potegneš, de bi ti ne bila vzeta; de
si perpravljena tudi kaj za njeno ohranjenje
prestati, ali kako drugo zgubo preterpeti.

Ali je pa čistost vredna, de se dekle
zlo zanjo poteguje, de se zlo za njeno
ohranjenje vojskuje ?

Vredna je čistost, de se zanjo poteguješ
in vojskuješ, kolikor moreš. Tudi spokorna

54

čistost, toliko bolj pa še nedolžnost je toliko
vredna, de je boljši vse preterpeti, vse pre¬
stati, vse dati ali zgubiti, kakor pa čistost.
Tudi življenje je boljši dati, kakor pa čistost
zgubiti. —

Zakaj je boljši vse prestati, dati ali
zgubiti, kakor čistost? —

Zato, ker je čistost nebeški dar, in ker
da človeku nebeško lepoto in čast; ker je
bogastvo, ktero človeka spremi v večnost,
pred sodbo , in v nebeško veselje, in ga še
tamkej med izvoljenimi k toliko veči lepoti in
časti povzdigne, kolikor lepši in čistejši je tu¬
kaj na svetu ohranjena, in s kolikor večim
trudam je pervojskovaua. In ravno zavoljo te¬
ga je več vredna, kakor vse bogastvo in vsa
čast sveta, kakor vse druge pozemeljske reči,
več, kakor tvoje življenje, ker vse te reči so
minljive in le za ta svet vrednost imajo. —
Tako nas Bog sam uči po ustih modriga Sira-
ha, ki pravi: „Vse kar je imenitniga in
časti vredniga, ne velja toliko, koli¬
kor čista duša."  Ali ni tedaj res čistost
toliciga vojskovanja vredna, de je zavolj njc-
niga oliranjenja boljši vse zapustiti, vse pre¬
stati, vse rajši dati in zgubiti, tudi življenje,

55

ko bi potrebno bilo? Ali bi ne bilo tedaj groz¬
no nespametno, to nebeško lepoto in čast za
minljive veselja in minljive reči prodajati?

Ali ne samo zavoljo dozdaj rečeniga je
čistost tolieiga vojskovanja vredna, ampak ve¬
liko več še zavoljo Boga samiga, in njegove
svete volje.

Pomisli, de je ta pregreha tako velika,
de ni samo dovoljenje v nečisto ali nespodobno
djanje ali zaderžanje, ampak še celo dopada-
jenje nad nečistimi mislimi ali željami, smerten
greh. Ce se tedaj ne varuješ, in se zanjo v
nevarnostih ne poteguješ, de si jo pustiš vzeti,
in v nečisti greh padeš; s tem greliam svoji-
ga ljubiga nebeškiga Očeta smertno žališ , se
mu strašno zameriš, njegovo ljubezin in pri¬
jaznost zapraviš. — Pomisli, de z greliam ne¬
čistosti strašno krivico storiš svojimu ljubiinu
Odrešeniku Jezusu Kristusu, ker njegovo sveto
terpljenje, kteriga je hotel ravno v zatiranji
greha prestati, zametuješ, in de njegovo sveto
kri, ktero je za odrešenje sveta prelil, in s ktero
si bil očišen, z nogami teptaš, in ga kakor
sv. Pavel pravi, v novič križaš.  — Po¬
misli , de s tem greham sv. Duhu grozno ne-
čast delaš, ker njegove gnade zametuješ; svo¬
je telo pa, kteriga je sv. Duh s svojo gnado
v živi tempelj božji, in v svoje stanovanje

56

posvetil, ogerdiš in oskruniš. — Pomisli, de s
nečistostjo sv. Duha iz serca spodiš, in svoje
serce hudobnimu duhu, in njegovim zalezova¬
nju odpreš, in njemu namesti sv. Duhu prostor
v sercu daš.

Pomisli, ali ni po tem takim z nečistim
greham strašna nečast, nehvaležnost in krivica
vsim trem božjim peršonam storjena? — Ali
ni tedaj ne le potrebno, temuč ojstra dolžnost
vsaciga dekleta, de se za svojo čistost skerb-
no vojskuje, de ne pade v nečisti greh, de
vsim trem božjim peršonam tolike nečasti,
tolike nehvaležnosti in krivice ne stori, in si
tolike pregrehe na vest ne naloži? — Ali ni
boljši vse preterpeti, kakor pa s tem greham
tolike krivice proti vsim trem božjim peršonam
na vest si nakladati? — Ali ni boljši, se za¬
meriti vsim, tudi nar imenitnišim, kakor pa v
nečistost pasti, in samimu živimu trojnimu Bo¬
gu, našimu nar boljšimu Očetu, Jezusu Kri¬
stusu, našiinu ljubimu Odrešeniku, in sv. Du¬
hu, našimu posvečevavcu, se zameriti? — Ali
ni boljši, vse zapustiti, vse zgubiti, kakor pa
s tako hudobijo prijaznost in Ijubezin božjo za¬
praviti in zgubiti, in se prijaznosti božje ne-
vredniga storiti? Ali je ktera obljuba, ktero ti
zamore svet ponuditi ali dati, ktera bi namestila
zgubo toliciga božjiga daru in ljubezni božje?

57

Zato beremo, de so svetniki tako močno
se vojskovali, kadar so v nevarnost prišli, vse
raji poterpcli, vse raji zgubili, tudi življenje
raji dali, kakor čistost oskrunili. —

Od sv. Hieronima beremo, de se je s
kamni na persi terkal, in se je ojstro pokoril,
de bi bil skušnjave ložej premagal; od sv. Ber¬
narda, de se je po zimi v vodo do vrata vto-
pil; od sv. Frančiška Serafinskiga, de se je
po ternji valjal, oba le zavoljo nečistih skuš¬
njav , de bi jih bila ložej premagala.

Kako imenitne in bogate zakone so imele
sv. Agata, sv. Lucija, sv. Neža in druge de¬
vice na ponudbo; ali vse so raji ne le bogatii
in imenitnosti se odpovedale, ampak tudi še nar
hujši martre in smert prestale, kakor pa kaj
nespodobniga dovolile, in Boga tako zlo ža¬
lile. —

Kako serčno so se vojskovale sv. Uršu¬
la in njene tovaršice, ki so bile v nevarnosti,
zapeljane in oskrunjene biti. Kako so si med
seboj serčnost dajale, raji umreti, kakor nar
manjši oskrumbo svojiga telesa terpeti. In so
res vse rajši umerle, kakor pa de bi bile v
greh pervolile, in tako svojiga dobrotljiviga Boga
žalile in čistost zapravile.

Ali mar dan današnji čistost ni več tako
draga in imenitna ? — Ali Bog in njegova

3

S8

ljubezin dan današnji ni več toliko vredna, de
bi se dekleta tako zanjo vojskovale, kakor be¬
remo od svetih devic in marternic? -—

Čistost je dan današnji ravno tako draga
in imenitna, in Bog, njegova ljubezin in pri¬
jaznost je ravno toliko vredna; ali de se ne-
ktere dekleta za čistost, za prijaznost in ljube¬
zin božjo malo ali nič ne potegujejo, to je le
zavoljo tega, ker so oslepljene, zmotene, v
sercih spridene.

Tako dekle namreč, ktero se za svojo
čistost malo ali nič ne poteguje, pokaže, de ji
ne le za čistost in za svojo notranjo vrednost,
ampak tudi za Boga, za njegovo ljubezin in
prijaznost nič mar ni, de ne porajta tudi na
Jezusa in njegove kervave rane, ktere je on
per gajžljanji posebno zavolj tega greha pre¬
stati mogel. — Taka pokaže, de Boga in samo
sebe zametuje; dc se nič ne boji, od Boga se
ločiti, hudobi se v oblast dati, — in samo
sebe v nar ostudniši pregrehe pogrezniti; —
z eno besedo, taka pokaže, de sama nič prida
ni. — Taka je uboga oslepljena reva, ktera
ne ve, kaj dela; ona zapravlja nar veči boga¬
stvo, Boga, njegovo ljubezin in prijaznost, in
podkopuje svojo časno in večno srečo.

Ti pa, če si pametna, nikdar take ne
posnemaj, imej Boga in njegovo ljubezin in

59

prijaznost za svoje nar veči bogastvo, in či¬
stost za nebeški dar in nebeško lepoto, in
vojskuj se zanjo po zgledu svetih devic in
marternic, in nikdar si jih ne pusti vzeti. —
Če ti hudobni duh ali lastno nagnjenje še tako
nagaja; če ti svet še toliko obeta, ali proti;
ali če imaš še toliko prestati in zgubiti; —
Bog, njegova prijaznost in čistost, ta ne¬
beški dar, so več vredni, kakor vse to. Z
vojskovanjem boš pokazala, de si v resnici
pametna; de ti je kaj mar za Boga, za nje¬
govo prijaznost in za čistost, — de to ceniš
in obrajtaš, kar je vse časti in ljubezni vred¬
no; de Boga in njegovo prijaznost ljubiš pred
vsimi rečmi; — z eno besedo, de imaš božji-
ga duha, de si pred Bogam in pred ljudmi
kaj vredna. — Blagor tebi, plačila za to ne
boš zgubila. —

Kteri so poglavitni sovražniki svete
čistosti, zoper ktere se mora vsaka
vojskovati?

Čistost ima grozno veliko zaderg, ne¬
varnost in zmotnjav nastavljenih, ali vse pri¬
dejo od eniga teh treh poglavitnih skušnjavcov,
namreč: ali od lastniga hudiga nagnje¬
nja, ali od hudobniga duha, ali pa od

€0

sveta. Zato se ti trije tudi imenujejo pogla¬
vitni sovražniki svete čistostk Zoper te tri, in
zoper vse zaderge in nevarnosti, ktere oni na¬
stavljajo, se je treba vojskovati. —

a) Vojskovati se moraš zoper perviga
sovražnika, namreč: zoper hudo nagnje¬
nj  e in meseno poželenje, ktero se v naših
sercih in telesih vzdiguje. Tega zmiraj per
sebi in v sebi nosimo, perrojen nam je, hud
sovražnik čistosti je to, sam od sebe človeka
nagibuje in vleče k nespodobnim mislim in že¬
ljam, in veselje do takih reči v naših sercih
budi. Dostikrat ga vsaka vnanja tudi majhina
priložnost zbudi, in še bolj skači, de še bolj
roji po človeku. — Zraven tega ga pa še hu¬
dobni duh draži in vnema, de človeku toliko
veči in hujši skušnjave dela. Koliko vojsko¬
vanja je včasi potreba, de človek premaga ta¬
ke misli in nagnjenja in želje, ktere se v na¬
ših sercih vzdigujejo, vneti od lastniga pože-
ljiviga mesa, ali od hudobniga duha, de vanje
ne pervoli, in tako svoje čistosti ne oskruni. —
Zato pravi sv. apostelj Jakob: „Vsak pa je

skušan, kadar je od svojiga požele¬
nja vlečen in vabljen. Potlej, ko po¬
želenje spočne, rodi greh, greh pa,
ko je storjen, rodi s me rt. “

v

61

1») Vojskovati se moraš zoper druziga
sovražnika, zoper hudobnica duha,  ka¬
kor nas naravnost sv. Peter opominja, rekoč:
„Bratje! bodite trezni in čujte, ker
hudič, vaš zoper n i k, hodi kakor rjo¬
več lev okoli, in iše, koga bi požerl,
temu se ustavljajte, terdni v veri.“
Hudobni duh čistosti skušnjave in nevarnosti
nar več napravlja, ker ne le, kakor je že
zgorej rečeno, perrojeno hudo nagnjenje draži,
in še bolj vnema; temuč, ker tudi druge svoje
pomagavce, posvetne ljudi podpihuje, de ti po¬
tem drugim nagajajo, in jih zapeljujejo. Hu¬
dobni duh človeku posvetne reči še bolj pri¬
jetne in vabljive pred oči stavi, de ga še
bolj motijo, in njegovo serce na se vlečejo.
Zraven tega pa še vsaktere zmotnjave v sercu
budi, de sramožljivost in strah pred greham
v sercu manjša; ker nekterim vdihuje, de ne¬
čistost ni toliki greh; de enkrat ni nobenkrat;
de naj saj enkrat poskusi, — de naj le samo
zdaj še to stori, in po tem nikoli več. — Te
in enake skušnjave so skušnjave hudobniga
duha, vstavljaj se jim, ter dna v veri,
kakor sv. Peter opominja, de te skušnjavec,
hudobni duh, ne zmoti in v svoje mreže ne
vjame.

63

c) Vojskovati se moraš zoper tretjiga
sovražnika, zoper hudobni svet. Taje
nar hujši in nar močnejši sovražnik, ker se
z njim tudi hudobni duh sklene, in se hudobni
duh sveta, kakor svoji ga nar boljšiga tovarša
in pomagavca posluži, de po njem ljudi k ne¬
čistosti vabi in zapeljuje. — Svet ali posvetni
ljudje motijo in zapeljujejo deklico s svojimi
slabimi izgledi, ktere dajejo; s svojim posvetnim
nevarnim ali tudi pregrešnim veseljem in krat-
kočasam, ki ga napravljajo; s svojim sladkim
in perliznjenim ali pa clo pregrešnim govorje¬
njem in petjem; s svojimi obljubami, ktere de¬
lajo; s svojim žuganjam in zaničevanjem, s
kterim strašijo, ali pa tud s silo. —

Kadar te tedaj pregrešne veselja sveta
mikajo, slabi zgledi za sabo vabijo, perliznje-
no govorjenje posvetnih ljudi te motiti, ali za
sabo vleči hočejo; kadar te drugi spol ali z
lepim prijaznim ali tudi s perliznjenim govorje¬
njem, ali z obljubo prihodnjiga zakona, ali z
zmotnjavo, de to ni greh, ali z žuganjem in
zaničevanjem, ali pa tudi s silo v kako pre¬
grešno zavezo, ali v kako nespodobno zader-
žanje ali celo v greh zapeljati hoče; takrat se
moraš vojskovati, de se ne daš ne mičnosti
posvetniga veselja, ne vabljivosti slabih zgle¬
dov zmotili, ne sladkosti besedi in perjetnosti

«3

obljub, ne verjetnosti zmotnjav preslepiti, tudi
ne strahu pred človeške zamero, ali člove¬
škima zaničevanja ali žuganja, tudi ne sili
pregovoriti, de bi zavolj satanskiga poželenja
trohljiviga človeka svoje nar veči bogastvo,
čistost in nedolžnost, v nevarnost postavila,
ali pa še res prodala.

Kako pa se moraš vojskovati
zoper te sovražnike.

Poglavitni nauki, po kterih sc moraš
per skušnjavah in nevarnostih zoper či¬
stost ravnati, so ti:

1) Ustavi se vsakimu  hudn¬
in u nagnjenju, vsaki skušnjavi;
vsaki nevarnosti, v ktero prideš,
preč v začetku, brez odloga, brez
p o m u d e v nji,  de poželenja in dopada-
jenja v tebi ne vname, de te tako ne zmoti,
in ne zapelje; zakaj nečiste skušnjave in ne¬
varnosti so tako strupene, kakor nobene dru¬
ge. Ce se jih človek od začetka ne brani, ga
preč z ojstrim struparn, to je, z nečistim po¬
želenjem navdajo. Zato opominja sv. Hieronim:
»Nečistost je kakor kača, kteri se
mora preč v začetku glava streti, če

64

se v serce zaleze, ga  precej z oj st rim
strupam navda." —

Nečiste skušnjave in nevarnosti so kakor
iskre, ktere v človeškim sercu kinalo velik
plamen nečistiga poželenja vnamejo. — Lozej
je iskro zatreti, kakor pa plamen pogasiti, če
se od iskre vname. Lozej je kačo odgnati,
de ne piči, kakor pa strup iz rane spraviti, če
te je kača že pičila. Ravno tako ti je ložej v
začetku skušnjave zatreti in nevarnosti ustaviti,
kakor pa poznej zbujeno poželenje in dopada-
jenje premagati in pogasiti.

Zatorej:

a} Kadar se kaka nečista misel ali že¬
lja v tvojim sercu vzdigniti hoče, zateri jo
precej s tem, de sladko ime Jezus, ali Ma¬
rija s posebno pobožnostjo izrečeš, in svoje
misli na druge reči oberneš, — in če dalje
terpi, moli celo „Cešeno si Marijo."  —

Kako nevarno se je muditi, se tudi iz
tega vidi, kar je zgorej rečeno bilo, de že
vsaka pomuda omadežuje tvojo dušo; z dopada-
jenjem pomuditi se, je pa po nauku cerkvenih
očetov že smertni greh. Pa per enkratnimu po-
mudovanji in dopadajenji ne ostane, eno dopada-
jenje dovoljeno privabi drugo skušnjavo in dopa-
dajenje, in tako gre naprej od greha do greha.

65

Zato si zapiši besede sv. Bernarda globoko v
svoje serce, ki pravi:

„Ubrani se gerdim mislim pre¬
cej, ko se začenjajo, ali ko se v tvo¬
jim sercu obude. Če se jih boš otre¬
sala, te bodo zapustile; ali če te ne
za puste, te saj omadežvale ne bodo,
ker vanje p er volila ne boš.  Misel,
kije  ne zavračuješ, obudi željo, že¬
lja stori, de vanjo dovolimo, in dovo¬
ljenje nas v djanje zapelje; iz djanja
pride navada, iz navade nekaka po¬
treba, ki na zadnje dušo v nespokor-
nost in ob upanj e p er pravi."

Oh kako strašno žalosten je tak konec,
in koliko deklet je že iz majhniga začetka ta¬
ko deleč prišlo! —

b) Kadar tvoje oči na kaj taciga nalete,
ali tvoje ušesa kaj taciga slišijo, kar ti zamore
skušnjave delati, odverni precej svoje oči, in
svoje ušesa od tacih reči. Nikdar nad njimi
radovednosti ne pasi, tudi nikdar ne čakaj,
skušaje,- ali ti bo skušnjave napravilo, ali ne.
Še manj se pa prederzno sama na se zanašaj,
kakor, de bi tebe take reči ne mogle motiti.
Tako poskušanje je že marsiktero v greh za¬
peljalo.

66

c) Kadar te hočejo motiti posvetne ve¬
selja in kratkočasi drugih tovaršij, in se hoče
nagnjenje in veselje do njih v tvojim sercu
obuditi, se spomni, de so to prazne nečimer-
nosti in golufive zmotnjave, ktere ti tega ni¬
koli dale ne bodo, kar ti po vnanjim obetajo.
Spomni se, de so to strupene veselja pregreš-
niga sveta, ktere se danes prijetne kažejo ,
jutri pa že pečejo, in življenje greue, in te ob
nar boljši darove, ob mir serca, prijaznost
božjo in čistost pripravijo.

d) Kadar ti zasmehovanje drugih teško
dene, in se ti milo stori, kakor de bi liotla
omagovati; si tega nikar k sercu ne jem¬
lji; temuč vedi, de sv. Duh v sv. pismu že
naprej pripoveduje, kako bodo tudi taki enkrat
spoznali svojo neumnost, in zdihovaje tebi prav
dajali, rekoč: „0 mi neumni! ki smo imeli
njih življenje za nespamet, in njih
konec za nečast; glejte, zdaj so per-
šteti med otroke božje, in njih delež
je med svetniki.“  Zvoli si, kaj jo boljši,
zdaj se veseliti s takim norim, in enkrat zdi¬
hovati; ali zdaj se nerodniga veselja zderžati,
in enkrat se veseliti?

e) Kadar te kdo nadležuje zavolj šti-
manja, odpovej se mu precej v začetku popol-
nama brez dalnjih nepotrebnih zgovorov ali po-

67

govorov. Ali če se hoče proti tebi prederzno ,

nepristojno, ali celo nespodobno obnašati, ne

•

imej nobeniga dopadajenja, ampak precej v
začetku se mu ojstro ustavi, in mu s kratko
pa ojstro besedo pokaži, de ne maraš za take
neumnosti, de hočeš mir imeti, de nočeš su-
žna njegoviga poželenja biti. Ce se ne boš
precej v začetku ojstro ustavila, miru imela
ne boš.

To ne pomeni nič prida za dekleta, če se
takimu nadleževanju in takim nespodobnim no¬
rostim smeja, to je znaminje, de nima dosti
skerbi za svojo čistost, de se premalo greha
boji. Boš mar se smejala, ko bi ti kdo nož
na serce nastavil ? In glej, ali se upaš sme¬
jati , ko ti požeijivec s takim nespodobnim za-
deržanjem namerja, de bi ti nečisto poželenje
obudil, tako šiloma tvojo dušo smertno ranil,
zraven pa še Boga strašno žalil? —

Ktera se takim nespodobnim obnašanju
smeja, si zmirej veči nadlegovanje taciga ger-
dobneža nakopava, ker prederznež iz posmeho¬
vanja spozna, de se ona takih nespodobnost ne
boji, in zavoljo tega še bolj prederzen in siten
postane, in teško se taka grehu ubrani.

Marsiktero dekle ima vse to za prazno
norčevanje, pa ne pomisli, de iz taciga norče¬
vanja lahko v pregrehe zabrede, ker se nor-

68

čija le prerada na hudo oberne; in iz nje na
zadnje večidel resnica postane. —

Le pomisli, zakaj se nektera tako rada
z drugim spolam norčuje, in zakaj bi se drugi
spol tako rad s tabo norčeval? — Zavolj na¬
gnjenja spola do spola, kteriga taki v sebi
rede. —

Ali pa ne veš, de je ravno to nagnjenje
dostikrat ujzda, za ktero hudoben duh mladost
nar ložej v pregrehe zavleče ? Ivtera tedaj te¬
mu nagnjenju lahkomišljeno streže, naj bo že
v norčii, ali v nerodnosti, se za ujzdo pe¬
ljati pusti. Ali je mogoče drugači, kakor, de
v pregrehe zabrede? — Kako nevarno je te¬
daj tako norčevanje ! —

Kdor se z ognjem igra, se gotovo osmo¬
di; in kdor s takimi rečmi norčuje, se gotovo
ogerdi. Zato se ogibuj norčevanja v takih re¬
čeh. Toliko manj pa smeš iz norčije kako ne¬
spodobnost dopustiti, ker ti greh in razžaljenje
božje nikoli ne sme v norčijo biti. Poslušaj ,
kaj ti sv. Krizolog pravi: Kdor se bo nor¬
čeval z hudičem, se ne bo mogel ve¬
seliti s Kristusa  m. —

fj  Naj se ti ne zdi, (sploh rečeno,) no¬
bena skušnjava ali nevarnost zoper čistost,
nobena prederznost ali nespodobnost drugih do
tebe, malo porajtljiva, de bi mislila, to nima

69

nič v sebi, de bi se je zavoljo tega manj ogi-
bovala, ali se je manj ustavljala. — Per no¬
beni pregrehi se tako rado in tako hitro iz
majhniga začetka tako velike pregrehe ne za-
rede, če ni človek čuječ. Je perva stopnja
storjena, pač hitro druga za njo pride. To
kaže skušnja vsih časov. Na to nas tudi sv.
Pavel opominja, ko pravi: „Velik zaklad
nosimo v persteni^ posodah."  On hoče
reči: rahla je posoda, hitro se stare
ali ubije, posebne čuječnosti je tre¬
ba.  — In ko bi se tudi na enkrat kaj veliciga
ne vnelo, ali sme dekle per toliki lepoti čisto¬
sti manjši madeže vnemar pušati? — Ali se
ne varuješ per lepim oblačilu vsaciga, nar
manjšiga ogerdenja? — ali je mar čistost
manj vredna take skerbi? Zato Bog marsiktero
dekle s svojo gnado zapusti, ktera te čednosti
po vrednosti ne otirajta, in je omadeževanja
dosti ne varuje.

Zapiši si globoko v svoje serce ta pervi
nauk, namreč: de mora dekle, če hoče čista
ostati, vsaki skušnjavi in nevarnosti v začetku
brez odloga se ustaviti, in de se ji ne sme
nobena nevarnost malo porajtljiva zdeti. Skuš¬
nja kaže, de nar več pametnih deklet je s
tem od skušnjav in nevarnost oslepljenih in
zapeljanih: ker se jim precej v začetku ne

70

ustavijo, nanje veliko ne porajtajo, ker sc jim
tako nevarne ne 7,dc, in zato se jih tudi zelo
ne ogibujejo; ali ravno per tem počasi, in de
ne vedo, kako, v grehe lezejo, in se v
vanje tako zapletejo, de jih poznej zapustiti
skorej več ne morejo.

2 .  Nikoli se sama v take kra-
j e ne p o d a j a j , v k t e r i h je za te
nevarnost ali priložnost k grehu;
ker je gotovo, de se ne boš mogla lahko greha
obvarovati v takih priložnostih. Bog namreč
takim ne daje svoje pomoči, ktere se brez po¬
sebne potrebe v nevarnost podajo, kakor v sv.
pismu sam sv. Duh govori, ki pravi: „Kdor
nevarnost ljubi, bo v nji padel.“  Ako
ti pa Bog svojo pomoč odreče, ti ni mogoče v
taki nevarnosti stanovitna biti; ko bi bila sicer
tudi še tako v dobrim vterjena, še tako modra,
ali pobožna. — Oh koliko deklet je že v takih
nevarnostih padlo, v ktere so se prederzno
podale, akoravno niso mislile, de bi se jim
moglo kaj pergoditi.

a) Zato, če te drugi ali druge sabo
spravljajo v take kraje, hiše, drušine, ali v
take veselja, v ktcrih se nič prida ne vidi iit
ne sliši, v kterih se nerodne reči govore, ali
se celo nespodobno obnašajo, in v posvetnih
norčijah svoje veselje imajo; nikar tje ne hodi,

71

in se v nevarnost nikar ne podajaj, če hočeš
čista ostati. —

h) Če te peršona druziga spola vabi v
kaki samoten kraj, zato, de bi rada sama brez
druge priče s tabo govorila, in če ti (udi še
tako zaterduje, de ima kaj posebniga s tabo
govoriti, nikdar ne hodi, če ti je za tvojo či¬
stost kaj mar, in se v nevarnost nikar ne po¬
dajaj; kakor tudi nikoli perpustiti ne smeš, de
bi kdo tako samotno k tebi prišel. —•

c) Ce te v tako službo spravljajo, kjer
vidiš, ali ti drugi pametni pripovedujejo , de je
velika nevarnost za te, nikar se ne prederzni,
jo nastopiti, in ko bi ti tudi še toliko plačila
obetali, boljši je prijaznost božja, zdrava duša
in čisto telo, kakor še tako imenitna služba
in še toliki zaslužek. — Za nobeno ceno se ne
daj pregovoriti ali preslepiti, de bi v tako služ¬
bo stopila. Kaj bi ti pomagalo, če boš tudi še
toliko zaslužila, če boš pa na svoji duši škodo
tcrpela, ktera se ne da z nobeno ceno popla¬
čati. Boljši je za majhno plačilo služiti, pa
dušo in telo čisto ohraniti, kakor pa po veli¬
kem plačilu hrepeniti, per tem pa dušno škodo
terpeti, in jo še morebiti zavoljo tega pogubiti.
Kar bi se ti v taki službi več perdobila, ti bo
malo teknilo, in ne bo žegna božjiga imelo;
škoda pa, ktero boš na duši terpela, se more-

72

biti ne bo dala kmalo popraviti. Nikar ne po¬
zabi, kar te Jezus uči, ki pravi: „Kaj ti bo
pomagalo, ko bi tudi ves svet perdo¬
bila, svojo dušo pa pogubila?“

Kadar pa moraš v kako nevarnost se po¬
dati, kar se le takrat sme zgoditi, kadar dru-
gači nikakor mogoče ni; nikar ne hodi pre-
derzno, ampak s potrebno skerbjo, in vselej
se pred priporoči Materi božji in angelčku
varhu, in v zaupanji na božjo pomoč se na¬
meni serčno vojskovati, ko bi te kaj hotlo
motiti.

3) A ko pa v nevarnost zai¬
deš, pa sama ne veš kdaj; ali kako
nevarnost poznej še le čutiš, ko si
že v nji, takrat ti je nar boljši be¬
žati, če le moreš.  Beži iz nje pa hitrej¬
ši, ko moreš, le v begu je rešenje in varnost
za te. To je nauk sv. pisma in vsih cerkve¬
nih očetov. Zakaj ta greh je res strupen, in
njegove skušnjave in napeljevanja so tako vab¬
ljive, tako sladke in strupene, de se pred pad-
cam obvarovati skorej ne more, kdor ne beži.
Zato pravi sv. Avguštin: „Ce hočeš zape¬
ljevanje nečistosti premagati, beži
pred njim; — če hočeš krono čistosti
doseči, nikar se ne sramuj bežati. —
Kdor pa noče pred nevarnostjo bežati,

73

bo k malo v pregrehe zabredel. Ve¬
liko jih je mislilo, de bojo premagali,
pa so bili premagani . 8  — Lep zgled imaš
nad egiptovskim Jožefam. — Kako dobro se
mu je godilo v Putifarjevi hiši; vender, ko je
vidil, de je zanj v ti hiši nevarnost, je bežal
iz nje, in je tudi plajš pustil v rokah nesram¬
nice , za kteriga ga je hotla obderžati, in se
rajši tudi v ječo pustil zapreti, kakor v taki
nevarni hiši služiti. Vidiš, kaj je ta storil, in
kako je pokazal, de mu je za čistost in za
prijaznost božjo več mar,  kakor za vse do¬
brote in prijaznosti sveta; vse je rajši zapustil,
kakor pa čistost in prijaznost božjo.

Posnemaj tudi ti egiptovskiga Jožefa, in
če zamerkaš, de je v tem kraji, v ti hiši,
službi, ali družbi nevarnost za tvojo čistost,
beži, hitrejši ko moreš, če jo hočeš ohraniti.
Nikar ne delaj zgovorov, in nikar ne porajtaj,
če se ti po telesu dobro godi, če te radi imajo
i. t. d. Egiptovski Jožef vsiga tega nič poraj-
tal ni; — ali smeš ti porajtati ? — Ali smeš,
če si pametna, kak drugi dobiček božji prijaz¬
nosti in ohranjenju čistosti naprej staviti? —

Ali, če te peršona druziga spola v greh
nagovarja, ali za tabo hodi in te povsod zale¬
zuje, per ti priči beži pred njo, kakor pred
kugo, in za malo naj se ti zdi, de se upa kaj

4

74

taciga ziniti, in ji odgovora nobeniga ne daj.
Toliko manj pa se smeš z njo v pogovor
podati, ker veš, kaj hoče. Ce se začneš
odgovarjati in pogovarjati, — bo beseda bese¬
do pernesla, in — zmotil te bo. Ko bi se
Eva s kačo ne bila v pogovor podala, bi ne
bila zapeljana; — in ko bi se marsiktero dekle
v pogovor ne podalo s takim zapeljivcam, in
bi raji bežalo, bi je ne mogel tako zmotiti, —
kakor jo zmoti. •— Ali dekleta se zanašajo na
svojo moč, in mislijo, de bodo še zapeljivca
podučile in na boljši misli perpravile, ali per
tem same oslepe in se zgube, za to , ker ne
beže. —

Pa ti morebiti kak tak pcrliznjenec ali
zapeljivec še poreče, de vse to, s čimur te
nadležuje, in še druge nespodobnosti, zavoljo
kterih te nagovarja ali sili, le zavoljo tega
dela ali želi, ker te močno ljubi, de ne more
drugači, ker ga ljubezin do tebe tako zelo
vleče.

Glej, de ne boš tako nespametna, de bi
se dala s takimi perliznjenimi besedami pre¬
slepiti. — Je mar res to ljubezin do tebe, ko
hoče s takim nespodobnim obnašanjem tvojo
dušo moriti, tvoje telo gerditi, te prijaznosti in
ljubezni božje ropati, hudobi v oblasti dati, in
le za pekel perpravljati? —

75

Kakošna ljubezin je to ?

Tako ljubezin ima le satan, in njegovi
pomagavci. On tudi okoli hodi, ves perliznjen
in pohlinjen, pa dobro »zvit in navihan. Na
videz ljubezin obeta, dobrote in veselja ponuja,
v resnici pa le svojiga prida iše, in le svojim
željam streči želi: iše namreč, kako bi kteriga
v svoje mreže vjel in požerl, kako bi ga ob
prijaznost in ljubezin božjo pripravil, in tako v
pogubljenje zapeljal. — Boš mar to ljubezin
imenovala?

Glej, tako ljubezin ima tak perliznjenec
do tebe. On ti ljubezin sicer obeta in terdi, v
resnici pa je nima do tebe, ampak do samiga
sebe, do svojiga pregrešniga poželenja, in do
nečistiga hudobniga duha, kteri mu je v serce
v gostje peršel, in se v njem vgnjezdil.

Temu svojimu hudobnima poželenju, in
temu nečistimu gostu , hudobnimu duhu, kteri
ga v greh vleče, želi streči; in zavoljo tega
se zdaj tebe loti, in ti ljubezin hlini in terdi.
Tebe želi na duši zaklati, svojimu nečistimu
skušnjavcu za ljubo, z greham, v kteriga te
sili; tvojo telo želi oskruniti s nespodobnim za-
deržanjem, de bi s takim gerdim oveseljenjem
svoje hudobno poželenje napasel.

Boš mar res tako neumna in slepa, —
ali misliš res tako strašno sama sebe zavreči,

4 *

76

de bi perpustila svojo dušo moriti, telo gerditi,
in se ob prijaznost božjo pripraviti, le njemu,
njegovimu poželenju in hudobnimu duhu, nje-
govimu skušnjavcu za ljubo ? —

Oh, Bog se usmili! koliko mladih, .ne¬
dolžnih deklet je, ktere si dajo s to perliz-
njencovo besedo: „Jest te tako močno ljubim,
de ne morem drugači, vse se zgodi le iz lju¬
bezni do tebe,“ tako preslepiti in obnoriti,
de se vdajo voiji poželjivca in zapeljivca,
kteri jim vzame nar lepši in nar drajši dar
svete čistosti in nedolžnosti!!!

Ali ni to kervavih solza vredno!

Ali ni vsaka taka neumna, strašno ne¬
umna in nora, ktera se pusti tako na duši in
telesu pokončati; — per tem pa še verjame,
de se to iz ljubezni godi???

Takim se druziga reči ne more, kakor:
Bog daj pamet — taki slepi revi! — Bog
daj !! — Bog daj ! !!

4) Nikoli se ne zanašaj v
svojo moč, in ne misli, de si že
tako vterjena v dobrim, ali tako
modra, ali tako perletna, ali de
imaš toliko gnjusobo pred gre-
ham, de ni mogoče, de bi te za-
mogla kaka skušnjava ali nevar¬
nost zmotiti. — Tolikiga zaupanja v se

77

ne sme noben človek imeti, in kdor toliko
zaupanja nase ima, ta je prevzeten, in to je
začetik njegovima padca. Takim Bog svojo gna-
do vzame, ker noče spoznati, de je njego¬
va stanovitnost le delo gnade božje, ktero mu
Bog lahko spet vzame, kadar se je stori ne-
vredniga s tako prederznostjo ?  in s takim za¬
upanjem v svojo moč.

Dobro si zamerkaj! bodi si mlada ali že
perletna, in če si tudi v dobrim še tako vter-
jena, tega nikoli ne perpisuj svoji moči, ampak
gnadi božji. Ce se tedaj z gnado božjo močno
čutiš, si vender sama na sebi slaba, k hudimu
nagnjena stvar, ktero le Bog s svojo gnado
podpera, de ne padeš v brezno pregrehe, nad
klerim stojiš. Ce ti Bog odtegne svojo gnado,
padeš kakor vsaka druga. Se globokeji take
padejo, ktere se mislijo, v dobrim bolj vterjene,
kakor druge. Bog namreč hoče takim poka¬
zati , de jih je le njegova gnada padca
obvarovala. Ce se tedaj same nase zana¬
šajo, in se nevredne store te gnade, jih Bog
s tem tepe in ponižuje, de jim gnado stanovit¬
nosti vzame, ter perpusti, de še globokeji pa¬
dejo, in še v veči pregrehe zabredejo, de tako
šibo svoje prederznosti nad sabo čutijo.

Zato tudi nar veči svetniki niso takiga
zaupanja v svojo moč imeli, — temuč so bili v

78

vedni skerbi, in zato so se ohranili na pravi poti.
Od pobožnima Joba beremo, de je zavezo s
svojimi očmi storil, desiravno je bil v dobrim zelo
vterjen. „K d o se ne začudi,  pravi sv.
Krizostom, de se je mož, kakor Job,
kteri se ni zbal satana s a m i g a pre¬
magati, bal ženske pogledati?“ —
„0 de bi mi iz tega spoznali,  odgovori
sam sv. Krizostom, kako v skerbi m o r a j o
zavoljo te čednosti tudi tisti biti,
kteri so se v čednostih že visoko
povzdignili!"  Zato beremo v življenji svet¬
nikov, koliko skerb so imeli zavolj te čednosti,
kako skerbno so se ogibovali vsake priložnosti
in nevarnosti, kako se v ti reči prav nič niso
sami nase zanašali. •— Zmeraj so se tako va¬
rovali, kakor de bi bili še le začeli, se voj¬
skovati zoper to nevarnost. In le tako so bili
zainogli stanovitni biti v tl čednosti. —-

Kteri pa niso take skerbi imeli, in so se
bolj zanašali, so padli, če so bili tudi še tako
močni v čednostih. Poglej Davida, ali ni bil
mož popolnama po božji volji, vterjen v vsili
čednostih, in kako globoko je padel? — Poglej
Salomona, ali ni bil nar modrejši kralj, in v
kake pregrehe je zabredel? — In koliko dru¬
gih takih zgledov najdemo, de so padli ljudje
obojiga spola, kteri so bili na visoki stopnji

79

popolnosti, in v čednostih močno vterjeni, ker
so si preveč zaupali, in perložnosti in nevar¬
nosti se premalo ogibovali. Sv. Avguštin pravi:
„Veliko smo jih vidili, in smo tudi od
naših očetov slišali, kar pa le s s t r a-
ham in trepetam opomnim, de so v za¬
četku proti nebesa m se povzdigovali,
ali pozneje so v brezno nazaj se po¬
greznili in v grehih oterpneli." In
zakaj? — zato, ker so se v svojo moč in čed¬
nost zanašali. Pa to tudi ni drugači mogoče,
kdor je vterjen v dobrim, je le vterjen z gnado
božjo. — Ako se pa človek sam na se za¬
naša, je prevzeten, in Bog mu gnado zavolj
tega odtegne, in če mu gnado odtegne, mu je
podpora vzeta, in on mora pasti.

Zato poslušaj sv. Hieronima in si nje¬
gove besede globoko v serce vtisni, ki pravi:
„Ne zanašaj se na svojo moč, nobe¬
den ni svetejši, kakor David, nobe¬
den modrejši, kakor Salomon.“  In za-
merkaj si, kar iz dozdaj rečeniga lahko spo¬
znaš: Noben stan, nobena starost ali
modrost, nobena pobožnost ali sve¬
tost te tega greha ne obvaruje, če si
p r e d e r z n a , in se priložnosti in ne¬
varnosti skerbno ne ogiblješ, in ako

80

vanje prideš, če ne bežiš, kadar je
mogoče. To uči skušnja vsih časov.  —

5)  Ako pa brez svojiga za-
dolženj a v tako priložnost ali ne¬
varnost prideš, in bežati za zdaj
ti ni mogoče; takrat je potrebno
varovati svojo čistost, braniti jo,
in se zanjo potegovati; z eno be¬
sedo, takrat je potrebno zanjo
se vojskovati. — Vojskovati se pa moraš
ne le samo takrat, kadar te drugi v greh zape¬
ljujejo, de se jim ne udaš, in nič ne pervoliš;
ampak tudi takrat, kadar te lastne skušnjave
nadlegujejo, de jih premaguješ, de dopadajenja
nad njimi nimaš, ali de kaj ne storiš, ali do¬
pustiš, s čimur hi svoji obujeni poželjivosti do¬
volila , ali stregla.

Vojskuj se pa:

a) serčno:  t. j. imej pred očmi, de ti
gre za veliko, za gnado in prijaznost božjo, za
svojo nar lepši lepoto, za svoje nar veči boga¬
stvo in vrednost; kaj boš imela za to, če se daš
ob vse te nebeške darove in lepote perpraviti ?
— Več ti bo zapeljivec vzel, kakor ti zamore
vsaki tolovaj ali tat vzeti, in če ti tudi vse
časno premoženje vzame, kar imaš. — Ali boš
tako nespametna, de si boš pustila zavoljo po-

81

zelenja druziga človeka toliko ukrasti. Bog te
varuj te nesreče; — serčno, — serčno se
vojskuj!

b) Vojskuj se, brez ozira na
človeka ali njegove obljube:  t. j.
ne porajtaj, kdo je ta, kteri te zapeljuje, naj
bo, ali reven ali bogat, ali nizkiga ali visociga
stanu, in ko bi tudi tvoj prednik bil, ustavi
se vsakimu s serčnostjo, in če ne odjenja, tudi
s hudo in z gerdo. Kakor se pred tolova¬
jem človek sme braniti, s čimur se more, ta¬
ko se takimu človeku, kteri ti silo dela, brani,
kakor se moreš. Komur se tvoja duša nič ne
smili, in jo hoče z greham, v kteriga te sili,
smertno raniti, in te v nar imenitniših rečeh
poškodovati; per tem tudi ti ne glej ne na
stan, ne na čast, ne boj se ga gerdo osra¬
motiti, in njegovo silo z ojstro silo odgnati.
Zametuj njegove obljube, s kterimi te hoče
preslepiti, ali na greh nagniti; in ko bi ti tudi
lepe oblačila, dnarje, bogastvo, zakon obetal,
nič nisi vredna, če imaš za take časne reči
pcrjaznost božjo in svojo čistost na prodaj. —

c) Vojskuj se brez strahu
človeške zamere, človeški ga za¬
ničevanja ali žuganja.  Ce ti zape¬
ljivec tudi zameri, de te nikoli več zavoljo
tega ne pogleda; nič ne porajtaj, toliko

4 *£-

83

boljši z a (e. Saj (i ni v nobeno čast, če ne¬
čistnik in poželjivec za tabo lazi, ali za tabo
pogleduje. — Če si tudi zavoljo svoje stano¬
vitnosti zaničevana, in s kakoršnirni koli imeni
pitana , poterpi ; plačilo se ti naraša pred
Bogam, toliko bolj, kolikor več imaš zavoljo
tega terpeti. Če premagaš taciga skušnjavca,
si žlahten kamen, kteri, če ga tudi v tla po-
mandrajo, od svoje vrednosti nič ne zgubi. —
Če se pa daš premagati, si nagnjusna stvar,
in če te tudi v tron postavijo, ostaneš zavoljo
tega vender le oskrunjena revna sirota.

d) Vojskuj se brez strahu
kake druge časne zgube:  t. j. ko
bi zavolj tega, ker v greh ne pervoliš, imela
tudi kakošno časno zgubo terpeti, ali službo
zgubiti, ali upanje zakona zapasti, ali na zdravji
ali premoženji škodo imeti; boljši je, vse to
prestati in poterpeti, kakor prijaznost božjo in
čistost zavoljo tega zapraviti. — Tako so
device in marternice ravnale. Kar si po po¬
štenih potih ohraniti in perdobiti ne moreš , te¬
ga raji nikar ne imej, in ne vživaj; zakaj to
tako teka in žegna božjiga nima, kar je po
pregrešnih potih perhranjeno ali perdobljeno. —
Stotero ti bo pa Bog povcrnil, kar boš zavo¬
ljo njega zapustila, zgubila, ali kako drugo
škodo imela.

83

e) Vojskuj se brez prederz-
nosti, pa tudi brez obupnosti,
t.j. v ponižnim spoznanji svoje slabosti, de sama
nič ne premoreš; pa v toliko večini zaupanji na
Boga in njegovo pomoč, kteri tudi slabe v nevar¬
nosti močne stori, kakor je že velikokrat poka¬
zal, kadar je bilo to k njegovi veči časti, in k
dušnimu pridu potrebno. — Le na njega in na
njegovo pomoč in na pomoč Device Marije vse
svoje zaupanje stavi, in tvoje zaupanje te golu-
falo ne bo.

f) Vojskuj se iz ljubezni  do
Jezusa, kteri je toliko iz ljubezni do tebe
storil, toliko iz ljubezni do tebe terpel, de te je
očistil tvojih madežev, in te v svoji kervi opral,
de si postala čist, svet, Bogu dopadljiv dar. —
Vojskuj se, de se ne storiš nevredne njegove
ljubezni in njegoviga dopadajenja, ker s per-
voljenjem v ta greh njegovo prijaznost precej
zgubiš. — Vojskuj se, de s tem pokažeš, de
res ljubiš Jezusa, ker se poteguješ za njegovo
prijaznost, ko ti jo hoče kdo z greham vzeti.
— Vojskuj se, de krono od njega zaslužiš, ktera
bo toliko veči in toliko lepši, kolikor hujši so
tvoji sovražniki, in kolikor bolj se moraš voj¬
skovati, de jih premagaš. Blagor tebi! oh kako
vesela boš, če boš enkrat reči zamogla, kakor
je sv. Pavel rekel na koncu svojiga življenja:

84

„Dobro vojskovanje sim vojskoval,
tek dokončal, vero ohranil, zdaj pa
mi je perpravljena krona pravice,
ktero mi bo dal Bog-, pravičen sodnik;
pa ne samo in e n i, ampak v s i m, k t e r i
ljubijo njegov pri hod. “

g) Vojskuj se stanovitno,
d e r ž a m a, brez o m a h o v a n j a. Dokler
sovražnik tvoje čistosti ne odjenja te zapeljevati,
toliko časa ti ne nehaj se vojskovati. Kratko
in malo nič ne odjenjaj, bodi stanovitna, ter
tudi nar manjši reči ne dovoli, tudi nar manjši
trohice se ne pusti oskruniti. Res je, hudoba
je močna, ali Bog je še močnejši. V zaupanji
na božjo pomoč, kteri svojih nikoli ne zapu¬
sti, in v zaupanji na Mariino hrambo, ktero
posebno v sili večkrat v serci za pomoč kliči,
se tudi v nar veči sili s serčnostjo ustavi,
prepričana, de te nobeden ne more v greh per-
siliti, če sama ne dovoliš, in de ti bo Bog go¬
tovo pomagal, kakor je tudi velikokrat tudi s
čudežem tem svojim na pomoč peršel, kteri so
z zaupanjem po Marii njega klicali. —

Tudi vpiti v veliki nevarnosti se nikar ne
sramuj, ker to ni zate nečast, ampak le znam-
nje, de hočeš poštena ostali. — Če je pa uni
osramoten s tem,  naj bo;  boljši, de je uni
osramoten, kar tudi zasluži; kakor, de bi bila

85

ti zapeljana. Tako so tildi svetniki ravnali.
Ko je neka nesramnica hotla sv. Bernarda za¬
peljati, je začel, ker se ni mogel drugači po¬
magati, vpiti: Tolovaji, tolovaji!  in ne¬
sramnica je zbežala. — Stori tudi ti tako, in
ne boš zapeljana.

lij Vojskuj se pa ne samo po
vnanjim, ampak tudi po sercu,  in
varuj se, de tvoje serce ne bo med tem, ko
se po vnanjim braniš, dopadajenja imelo , se v
njem prostovoljno pomudilo, in se tako smertno
ranilo in ognjusilo. Zakaj oboje moraš braniti,
dušo in telo; dušo moraš varovati dopadajenja,
telo pa oskrunjenja, če hočeš čista ostati in
krono si zaslužiti. Žalostno bi bilo, ko bi telo
obvarovala , dušo pa ogerdila. — Kakor se
telo oskruni, in greh storiš, če se kake ne¬
spodobnosti premalo varuješ, in jo dopustiš, ko
bi tudi v sercu nobeniga dopadajenja ne imela;
— (zamerkaj si to) — tako svojo dušo smert¬
no raniš in grešiš, ko bi v sercu dopadajenje
nad takim nadlegovanjem ali skušnjavami imela,
ko bi tudi po vnanjim nobene nespodobnosti ne
dopustila. — Žalostno je tedaj, če se marsiktero
dekle po vnanjim brani, v sercu pa dopadajenja
ne odvračuje; ali še bolj žalostno je, če se po
vnanjim le na videz brani, v sercu se ji pa še
dobro zdi, in nad takim nespodobnim obnaša-

86

njem dopadajenje ima, in se veseli, de drugimu
spolu dopade. — Tako dekle le telo brani,
dušo pa k grehu nagne, in v mreže skušnjavea
zapleta, taka se prav in dobro ne vojskuje,
taka čistosti prav ne varuje, in — cista ni.

i) Če si bila pa tako nesreč¬
na, de te j e skušnjava premagala,
ali de te je hudoben človek in zapeljivec zmotil
in zapeljal, saj nikar ne odlašaj, k spovedi se
podati, in svojimu spovedniku svojo dušno rano
odkriti. Smertno si ranjena s takim greham,
hitrejši, ko moreš, razodeni odkritoserčno svojo
rano svojimu dušnimu pastirju, preden se rana
razširi, in ti nove škode napravlja. Greh nam¬
reč, kteriga si storila, je strupen, in v tvoji
duši je okoli sebe, kakor rak; počasi ti bo
vse serce spridil, če ne boš hitro zdravila v
zakramentu sv. pokore iskala. Nikar se ne boj
svojiga spovednika in ne sramuj se, mu vse
odkriti, kar si storila , ali perpustila. Če se
ponižaš, in odkritoserčno razodeneš svojimu spo¬
vedniku svojo dušno rano in svojo pregreho,
pokažeš, de tvoje serce ne ljubi več greha,
de se je od greha že odvernilo, de k Ilogu
nazaj hrepeni. •— Ali ni to nar lepši znamnjc
za te, znamnjc prave resnične pokore? S ko¬
likim veseljem te bo spovednik sprejel, ki bo
vidil, de, akoravno si padla, si vender saj

87

precej se od greha proč, in k Bogu nazaj ver-
nila! To pa je nar veči tolažba spovednikova,
de, če kdo pade, se vender saj precej k Bo¬
gu nazaj verne.

III. Od potrebne gnade.

Tretja dekletova skerb za ohranjenje čisto¬
sti mora biti skerb za posebno gnado, ktere
vsaka od Boga potrebuje, če hoče čistost
ohraniti, in brez ktere čistosti nobena obvaro¬
vati ne more. — In to iz trojnih vzrokov;
namreč: pervič  ima že vsaka močno hudo
nagnjenje v sebi, ktero jo k grehu vleče , in
kterimu se, če je enkrat zbujeno, sama iz
svoje moči ustaviti ne more; drugič  ima sveta
čistost, kakor ste se prepričale, toliko sovraž¬
nikov, posebno per ženski mladosti, de se
jim nobena iz svoje moči v bran postaviti, in
jih premagati ne more; — in tretjič  je go¬
tova resnica svete vere, de brez gnade božje
nobeno naše perzadevanje ne tekne; tedaj vsa
čuječnost in vse vojskovanje ne zda, če Bog
s svojo gnado ne pristopi. — Tako Jezus sam
uči, ker pravi: „Brez mene ne morete
nič storiti." —

88

Zato mora posebna skerb vsaciga dekleta,
ktero hoče čisto živeti, tudi ta biti, de si zato
potrebne gnade od Boga pridobi.

Ali kako je mogoče te potrebne gnade
za ohranjenje čistosti zadobiti? —

Bog potrebno gnado vsakimu rad da, vsa-
kimu jo ponuja, vender pa nobenimu ne sili,
in je nevrednim ne zametuje. Bog namreč da
gnado le tistim, kteri si zanjo perzadevajo in
se je vredne store. Kteri si pa zanjo ne per¬
zadevajo, ali se je nevredne store, tem Bog
svojo gnado odreče.

Dvoj n o j e te daj p o t r e b n o, če ho¬
češ od Boga potrebne gnade za ohra¬
njenje čistosti zadobiti: —

a) moraš spoznati, de ti le
Bog to gnado stanovitnosti dati
z a in o r e , in zato je p e r Bogu
iskati; -—

b) moraš skerbeti, de se te
gnade sicer nevredne ne storiš. —

A. Eako moraš te gnade stanovitno¬
sti v ti čednosti per Bogu iskati?

1) Z molitvijo,  de vsaki dan Boga
te gnade prosiš, in de si v svoji molitvi za to ,
gnado stanovitna. — Nikoli ne govori, zdaj sim

89

dosti molila, zdaj me skušnjave ne bodo več
zmotile. Brez molitve ni mogoče čistosti ohra¬
niti , ker perrojeno hudo nagnjenje in požele¬
nje zmirej nasprotne podpore potrebuje. To je
že modri Salomon spoznal, zato je rekel:
„Ker sim vidil, de ne morem z d er žen
biti, ako mi ni od Boga dano, sim pri¬
stopil  k Bogu.“ — Ravno to Jezus sam
uči, ker aposteljne opominja: „Cujte in mo¬
lite, de v skušnjavo ne padete; duh
je sicer voljan, ali meso je slabo."
Kako očitno tukej Jezus pove, de per slabosti
našiga mesa nar boljši volja, t. j. nar boljši
želje, stanoviten biti, nič ne pomagajo , če
človek ne čuje, zraven pa ne moli — in Boga
ne prosi! — Kako potrebna je tedaj molitev
za tega, kteri hoče čisto živeti! Zato pravi
sv. Krizostom: „Brez molitve pobožno

živeti ni mogoče." — „Le verujmo, de
molitev opustiti, in gnado božjo zgu¬
biti,  je  eno." — Zato tudi tako dekle, ktcro
začenja molitev opušati, začenja tudi čistost
popušati.

Sv. Avguštin pravi: „Znano je, de

Bog le tistim da gnado stanovitno¬
sti, kteri ga zanjo prosijo."  —

Ali moliti moraš ne le samo enkrat ali
dvakrat, ampak stanovitno. „Le kdor sta-

90

n o v i t n o moli, pravi sv. Hilari, bo potreb¬
ne g n a d e /.a dobil/'

Zato moli vsaki dan precej zjutraj per
jutranji molitvi za gnado čistosti, in priporočuj
se zanjo per vsaki sv. maši, posebno po po¬
vzdigovanji , ker je Jezus takrat na altarji
pričujoč, se za nas daruje, in nebeškimu Očetu
naše prošnje priporoča.

Ker je pa per ti čednosti nevarnost veli¬
ka , in so skušnjave in nevarnosti dostikrat
hude, je dobro, de bo molitev pred Bogam več
zdala, jo s poštam skleniti in se priprošnji
svetnikov, posebno pa Marije prečiste Device,
se priporočiti.

Molitev s poštam sklepali, nam Jezus
sam priporoča, ker je per perložnosti, ko apo-
steljni niso mogli nečistiga duha iz človeka
izgnati, rekel: „Ta rod se pa ne izžene
d r u g a č i, kakor z molitvijo in s po¬
štam."  — Te besede nam kažejo, de molitev
več pred Bogam zda in velja, če jo človek s
poštam sklepa, t. j. de se kaj v ta namen
tudi posti, ali kaj priterguje, kakor pa brez
posta. — Zato tudi vidimo, de je Jezus sam,
in de so za njim aposteljni, de so sploh vsi
svetniki, kadtM' so kake posebne gnade od
Boga potrebovali in prosili, molitev s poštam
sklepali.

91

Tudi taka molitev ima pred Bogatit več
inoči, v kteri se posebno se svetnikam v njih
priprošnjo priporočaš. Volikokrat je že Bog
na priprošnjo svetnikov ljudem kake gnade
dodelil, kterih sami niso mogli od Boga »pro¬
siti. Posebno dobro se je priporočiti prečisti
Devici Marii, sv. angelu varhu, svoji pa-
troni, patronatu te družbe, ali če ktera v ka-
kiga posebniga svetnika posebno zaupanje
ima. —

Nar bolj pogosto se pa perporočaj neo-
madežvani Devici Marii. Njo nam je Jezus
na križi mater, in nar veči pomočnico dal. —

Pozdravljaj jo večkrat, kakor svojo ne¬
beško mater rekoč: „Cešena si Marija,
gnade polna, Gospod je s tabo!" — ali
pa: „ C e š e n a si k r a 1 j i c a , mati milosti,
življenje, veselje in upanje naše, bo¬
di češena!“  —

Priporočaj se večkrat njenimu varstvu s
temi besedami: „Pod tvojo pomoč perbe-
žimo, o sveta božja porodnica! ne za¬
ve rzi naših prošenj v naših potre¬
bah."  Če te hude skušnjave motijo, moli
molitev sv. Bernarda k Marii: „Spomni

se, o premila devica  M a r i.j a i. t. d.,
kakor jo na koncu med molitvami •najdeš!- Ali
pa zdihni: „0 Marija, brez madeža s p o-

92

četa, naše prib e žališ e, prosi za nas,
ki k tebi perbežimo." — Ali pa moli mo¬
litev, ki so jo sv. Oče papež Pij IX. priporo¬
čili, in se začne:  „0 Marija, moja gospa,
moja mati!" i. t. d., ktera je na koncu tem
bukvicam pridjana. —

Ce boš nji zvesto se priporočevala, te
Marija ne bo nikoli zapustila, in iz vsih ne¬
varnost, v kterih ne boš prederzna, neoma-
dežvano speljala.

Pobožni učenik Avila perporoča tistim,
kteri velike skušnjave zoper čistost imajo, de
naj vsaki dan kake molitvice k časti prečisti
Devici Marii, ki je bila brez madeža spočeta,
in ki je brez madeža Jezusa spočela in rodila,
molijo, in pravi, de se je sam per molitvi
ljudeh prepričal čudovite moči te pobožnosti do
Marije Device.

Cerkveni očetje tudi uče,  de je v hudih
skušnjavah dobro, posebno kadar nočejo odje-
njati, se na čelu in na persih zaznamovati z
znamnjem sv. križa; večkrat presvete imeni
Jezus in Marija izgovarjati, in se zjutraj in
zvečer ali tudi po dnevu, če se lahko zgodi,
z žegnano vodo poškropiti.

Z)  Z večkratnim vrednim
prejemanjem zakramentov sv.
pokore in sv. Rešnjiga Telesa. —

93

Tih vredno in s posebno pobožnostjo prejemati
naj nobena ne opusa, ktera hoče čista ostati,
ker je Jezus v njih posebno moč za našo sla¬
bost založil. — Ktera sv. zakramente iz zani-
kernosti prejemati opusa, se gotovo tudi pogubi.
— Posebno ima sv. Rešnje Telo čudno moč v
sebi, čiste in deviške serca ohraniti in podpreti.
Sv. Ciril pravi: „Sv. Rešnje Telo umori
vnetilo greha, zaduši vzdigovanje
poželjivosti, v g a s n e plamen nečisto¬
sti, kakor voda oginj pogasi.“  Zato
imenujejo cerkveni očetje sv. Rešnje Telo z
besedami Caharija preroka: „Zito izvolje¬
nih, in vino, k t e r o device  ro  di.“

Tudi je dobro večkrat v ta namen sv.
Rešnje Telo obiskovati, pred njim na svoje ko¬
lena pasti, in ga stanovitnosti in zmage v
vojskovanji prositi. —■ Ravno to stori tudi, ka¬
dar sicer v cerkev prideš, ali pred mašo, ali
po nji.

3) Z zvestim poslušanjem

božje besede.  — Božja beseda je nebe¬
ška luč,  ktero nam je sam Jezus, božji Sin
peržgal, de nam sveti po temni in nevarni poti
tega življenja k veseli luči nebeškiga kralje¬
stva. Kako srečen je ta, kteri se je derži in
po poti hodi, ktero mu ta nebeška luč kaže,
on ne bo zašel. Blagor tedaj tudi dekletu,

94

ktero jo vedno rada posluša , in se vedno na¬
njo ozera, de ve, ali je in hodi po pravi poti,
ktera pelja v večno življenje. Dokler se boš
nanjo ozerala, in se je deržala, boš z lučjo
hodila, in ne boš lahko zašla, ti boš slepoto
in nevarnost posvetnih skušnjav in zmotnjav
lahko spoznala, in ne bodo te tako hitro zmo¬
tile. — Ali kadar se dekle božje besede ogi¬
blje , ali saj ne posluša in ne porajta , se ne¬
beške luči ogiblje — taka po temoti hodi, in
kako je drugači mogoče, kakor de mora v
brezno zabresti! —

4) Z večkratnim s p o m i n a m
pričuj očnosti božje.  Navadi se
Boga vedno pred očmi imeti , in se per vsaki
priložnosti spomniti: Bog me vidi. Misel: Bog
me vidi, Bog je tukaj pri meni. —
Bogu se perkriti ne morem,  te bo moč¬
no podpirala, de boš ložej skušnjave in ne¬
varnosti premagala, in v svojim sercu obudila
svet strah pred greham. — Ta misel je pod-
perala egiptovskiga Jožefa, de je premagal tudi
hudo silo zapeljive žene, in rekel: Kako bi
mogel toliko hudobijo storiti in grešiti zoper
svojiga Boga! Ta misel je perpravila dve nar
veči grešnici k spoznanju svoje hudobije.

Eno je spreobernil sv. Efrem, ki ga je
hotla zapeljati. Rekel ji je namreč, če hoče

95

grešiti, naj gre z njim v sredo mesta, in tam
kjer vsi ljudje skupej pridejo, naj greh stori.
Grešnica se zavzame nad tako prederznostjo in
mu reče: „To bi bila strašna sramota
v pričo vsiga ljudstva tako hudobijo
početi."  — Na to ji sveti mož vnet v božjim
strahu pravi: „ O h k o 1 i k o v e č i sramota
je še v pričo živi ga Boga in vsili nje¬
govih angelov in svetnikov toliko
hudobijo početi!"  — Te besede so zadele
kakor blisk njeno serce , kar umolkne, ne upa
se pogledati, in začne zdihovati in — jokati.
In po tem se verže k svetnikovim nogam, ga
odpušenja prosi, de je bila tako prederzna in
hudobna, in se mu zroči, de bi jo on vodil po
poti pokore , kar je tudi storil. In postala je
velika spokornica.

Ravno tako je tudi sv. Tajdo spomin pri-
čujočnosti božje pretresel, in jo od poti hudo¬
bije na pot pokore pripeljal. — Pobožni Paf-
nuci jo poiše, in se k nji poda z namenam jo
spreobcrniti. — Ko ga Tajda zagleda, meni,
de je zavoljo hudobije k nji prišel. ■— In ker
ga bolj strahljiviga vidi, misli, de se boji, de
bi jih kdo ne vidil. Tajda -— mu tedaj reče,
de bi mu strah vzela: „Nič se ne boj,
tukaj n a j i nobeden ne vidi, kakor le
Bog, kteri tako vse vidi  in  vse  ve."

96

Na to Pafnuci z vso gorečnostjo za be¬
sedo prime, in ji reče: „Tako tedaj ti ve¬
ruješ, de te Bog vidi, in se vender
prederzneš v njegovi pričujočnosti
dopernašati tolike hudobije. Ti ver¬
jameš, de pred svojim sodnikam sto¬
jiš, in se vender ne bojiš, njegove
jeze zdražiti.“ — Te besede so tako močno
njeno serce zadele, de je bila na enkrat vsa
omečena. Zdihovanje in jok jo je posilil, in
ni mogla nobene besedice reči. Zgrabila je
vse. kar si je z nerodnim življenjem perdobila,
oblačila, perstane, uhane i. t. d. in jih je očit¬
no sežgala, de bi očitno pohujšanje popravila,
kteriga je s svojim hudobnim življenjem dajala.
Ona pa se je v samostan podala, in tam tri
leta ob samim kruhu in vodi živela in zmirej
zdihovala: „0 Bog, kteri si me vstvaril,
usmili se me!“  — In zdaj jo častimo, ka¬
kor svetnico! Toliko je per nji premogel živi
spomin pričujočnosti božje.

O de bi se tudi ti povsod spomnila, poseb¬
no pa v hudih nevarnostih in skušnjavah: Bog
me vidi,  in de bi tudi tebe ta misel s svetim
straham pred greham navdihovala, kakor nad
tem zgledam vidiš. To je tudi potrebno. Po¬
misli tudi ti, kolik strah imaš,  de bi drugi
ljudje ne vidili take hudobije nad tabo, ali je

97

ne čutili! — To je prav. Ali veliko veči strah
še imej, kaj taciga storiti, vpričo Boga, vpričo
angelov in svetnikov, kar te je še storiti strah
in sram vpričo ljudi. — Spomni se, de bo
ravno ta Bog, pred kteriga obličjem se ne
moreš skriti, — kteri je povsod per tebi, kte-
rimu je nar temniši noč, kakor nar svetlejši
dan, enkrat tvoj pravični ojstri sodnik, kakšen
odgovor bo treba od takih hudobij dajati!

o) S premišljevanjem ter-
pljenja našiga Gospoda, Jezusa
Kristusa. Sv. Avguštin pravi: ,. Z o p e r

ogenj nečistosti ni boljšiga in korist¬
il i š i g a pripomočka, kakor s m e r t na¬
šiga Odrešenik  a. “ In sv. Bernard pravi:
„Ce te nečiste skušnjave motijo,
premišljuj tcrpljenje O d r e š e n i ko v o,
in govori sam per sebi: Moj Bog visi
na križi  (V.avoljo mojih grehov); in jest bi
se poželjivosti vdajala?  —

Nar ložej premišljuješ Kristusovo terplje-
nje in si ga živo v serce vtiskaš per sv. maši,
ktero je Jezus ravno v spomin svojiga terplje-
nja postavil, de bi se per nji njegoviga terplje-
nja prav živo spominjali, s hvaležnostjo ga
premišljevali, in svoje serce z ljubeznijo do
njega, in s straham do greha napolnovali. Ka¬
ko živo te mora spominjati, kadar se per sv.

98

maši sv. Rešuje Telo in sv. Režnja Kri po¬
vzdiguje, kako so Jezusa na gori Kalvarii na
križ perbitiga povzdignili, in kako je iz vsih
njegovih svetih ran njegova predraga kri tekla
za odrešenje sveta, in za očiševanje naših
grehov. In ako per tem pomisliš besede sv.
Pavla, ki pravi: de tisti, kt eri v grehih
žive, Jezusa vnovič križajo s svo¬
jimi grehi;  ali se boš prederznila v greh
podati, in tako žaliti in vnovič križati ljubiga
Jezusa, kteri te per sveti maši tolikokrat opo¬
minja svojiga britkiga ferpljenja, kteriga je on
za nas vse , pa tudi za te preterpel; in kteri

se v nji še zdaj tolikrat za tvoje zveličanje ,

in za zveličanje vsiga sveta daruje?

Posebno pa premišljuj Jezusovo gajžla-
nje: kako je bil neusmiljeno gajžlan, in tako

raztepen, de je bil ves v ranah, de ni bilo

nič zdraviga na njem ; ni bil človeku podoben.
Cerkveni očetje terdijo, de je nebeški Oče za¬
voljo tega perpustil svojimu Sinu to martro ter-
peti, de je na svojim telesu zadostil za grehe
nečistosti, s kterimi se ljudje nad svojim tele-
sam pregrešujejo. —

Premišljuj tedaj posebno to terpljenje;
premišljuj, koliko je mogel Jezus na svojim
sv. telesu preterpcti zavoljo greha nečistosti. —
Ali si boš upala, po tem v tak greh pervo-

99

lili, kteri je Jezusu toliko strašniga in gren¬
kima terpljenja napravil? — Ali te ne bo svet
strah in groza sprehajala, če se spomniš: Moj
Jezus je bil tako strašno raztepen in ranjen,
de se je pokoril za moje grehe in me očistil
s svojo predrago kervijo, in jest bi z nespo¬
dobnim življenjem vnovič gajžlo v roke jemala,
in ga s svojilni nečistimi grehi gajžlala ? —
Bog me varuj tega! —

Kako živo ti morajo per tem premišlje¬
vanji v misel hoditi Jezusove besede, ki pravi:
„Ako se nad zelenim lesam tako  godi,
kako se bo še le godilo na suhim?“  —
Jezus hoče s temi besedami reči: Ako Bog nad
mano tako tepe grehe, ki jih sam nisim kriv, ki
sim le pokorjenje vaših grehov prevzel; kako
strašno bo še le tisti tepen, kteri je takih grehov
sam kriv, pa se vender mojiga zasluženja noče
vredniga storiti s spokornim življenjem!

In res , ako premisliš, de se je nebeški
Oče tako strašno maševal nad nedolžnim Je-
zusam zavoljo teh grehov, kterih pa sam ni de¬
lal, ampak jih je le zavoljo nas prevzel; ali te
ne bo strah in groza, take grehe dopernašati,
in kakor Jezus sam zažuga, še veliko hujši ma-
ševanje nase klicati, ker si ti tisti suhi les, od
kteriga Jezus govori? Ali ne bo strašno, če
se bodo lete Jezusove besede nad tabo spol-

5 *

100

nile: Ako se nad zelenim lesam tako godi,
kaj se bo godilo nad suhim?

6) S premišljevanjem štirih
poslednjih reči.  Že v bukvah modriga
Siralia beremo: „Per vsih svojih opravi¬
lih se spominjaj poslednjih reči, in
;i e boš grešil na vekomaj. “ lil resje,
ko bi človek vselej premislil, kaj ga čaka, kaj
na to pride, kaj bo konec tega vsiga, gotovo
bi tako lahkomišljeno svojiga Boga ne žalil,
in svoje duše ne zapravljal. — „Glej,“  pravi
sv. Gregor, „kratko, grozno kratko je
veselje, ali terpljenje za to — je
večno."  — Ali ni to strašna nespamet, za-
voij kratkiga vživanja poželenja Boga zapu¬
stiti, božjo prijaznost zapraviti, iu to opustiti,
kar Bog zapoveduje, desiravno nam večno
plačilo zato obeta; pa raji to storiti, v kar nas
hudoba vleče in na kar je večna štrafinga po¬
stavljena? Ali ni to strašna slepota, zavolj
kratkiga poželenja raji nagnjusen in oskrunjen
pred božji tron stopiti, kakor pa se nekoliko
premagovati, in se tamkej v nebeški neomade-
ževani lepoti pred sodbo božjo pokazati? —
Zato premišljuj večkrat, in spomni se posebno,
kadar te kaka skušnjava moti in mika: Kaj
bom imela od tega ? — Kaj bo iz tega prišlo,
— in kaj bo konec taciga življenja? — Kratko

101

je veselje in vživanje, in morebiti večno moje
terpljenje zato; ali ko bi mi Bog dal gnado
spokorjenja, bi bilo vender dolgo in grenko
moje pokorjenje. Čimu to? — Tako premišlje¬
vanje te bo od marsikake slepotije in norosti
odvernilo. —

7) Posebno pa si perzadevaj,
s pr emisij evanj eni božje ljubezni
in njegovi!) dobrot, gnado prave
ljubezni do Boga si pridobiti;  t. j.
take ljubezni, de boš Boga ljubila v resnici,
de ti bo za Boga in njegovo ljubezin kaj mar,
de se boš v resnici bala Boga žaliti, se njemu
s kakim greham zameriti, in njegovo prijaz¬
nost zgubiti. Taka ljubezin bo nar močnejši
podpora zoper nečistost. —

Tode glej, de ne boš Boga le tako lju¬
bila, kakor nektere, ktere ga ljubijo, dokler
nobeniga ni, de bi se jim perlizoval, dokler
se jim kako posvetno veselje, kak posveten
dobiček, ali upanje zakona ne kaže. Kadar
se pa kaj taciga nadjajo, pa Boga, njegove
volje in zapoved pozabijo, in božje prijaznosti
in greha ne porajtajo. Take ne ljubijo Boga,
ampak le same sebe, ker se ne boje Boga
žaliti, kadar se jim kak dobiček kaže ali obeta.
Mara Bog za tako ljubezin!

102

Bog hoče tako ljubezin, kakoršne nas
Jezus sam uči; namreč: de moramo Boga lju¬
biti čez vse, t. j. de moramo Boga rajši imeti,
kakor vse druge reči, rajši se vsim zameriti,
kakor pa Bogu, rajši vse pustiti in zgubiti,
kakor Boga in njegovo prijaznost. Taka ljubezin
je prava ljubezin do Boga. — Ktera tedaj tako
ljubezin do Boga ima, taka Boga prav ljubi,
taki ne bo mar za obljube sveta, ali dobička in
veselja, ktere ji svet ponuja ali obeta, de bi
zavoljo njih dobrotljiviga Boga žalila , taki bo
mar le za Boga in njegovo sveto voljo, ta ji bo
nar več. In tako ljubezin si perdobiti, mora
vsaka si perzadevati, če hoče močno podporo
zoper nečistost imeti. —

Iz take ljubezni pride tisti strah božji,
kteri človeka odvračuje od greha, de se človek
greha nar bolj boji zavoljo zamere per Bogu,
zavoljo razžaljenja božjiga, zavolje zgube pri¬
jaznosti božje. In to je tisti sveti strah, od
kteriga sv. Duh v sv. pismu govori, ki pravi:
„Začetik modrosti je strah božji."
Kadar dekle zadobi ta sveti strah, de se nar
bolj boji zamere per Bogu, tako dekle zače¬
nja po besedah sv. Duha v resnici modro biti.
Taka deklica ima do Boga ljubezin dobriga
otroka, kteri ljubi svojiga očeta, in ker ga
ljubi, se mu boji zameriti se; in ker se boji za-

103

meriti se, se ne varuje samo greha, ampak tudi
nevarnosti. Zato skerbno čuje sama nad sabo,
skerbno se ogibuje vsake priložnosti in nevar¬
nosti k grehu; rada posluša, kadar jo kdo uči
ali svari, in jo zmot in nevarnost opominja, ker
to želi, de bi se ložej in bolj greha varovala, in
tako Bogu dopadla. Če pride v nevarnost, hitro
beži, in če bežati ne more, se serčno vojskuje,
rajši vse zgubi in zapusti, kakor de bi se
oskruniti pustila, in s tem Boga žalila. In to
je prava modrost, in prava ljubezin. Strah
božji je tedaj znamnje prave ljubezni do Boga
in prave modrosti. Kolikor bolj se boš bala
Boga žaliti, toliko bolj boš pokazala, de ljubiš
Boga prav in v resnici. — Če pa ne boš imela
strahu božjiga t. j. se ne boš bala Boga žaliti in
njemu zameriti se, in te bo vsaka posvetna reč
od Boga odvernila, ali še nikoli nisi začela Boga
prav ljubiti in modra bili, ali pa si se spet
zgubila; oboje je žalostno za te. — Zato te
opominja sv. Duh v sv. pismu: „Če se ne
boš v strahu božjim ohranil, bo k malo
tvoja hiša podčrta,"  t. j. kmalo se bo po¬
kazalo, deje  vse tvoje perzadevanje zastonj.

Ali ni zadosti, de le išeš per
Bogu potrebne gnade, temuč ti mo¬
raš tudi s ker beti, de se ne storiš te

104

gnade nevredne. Zastonj bodo tvoje
molitve in pobožne premišljevanja,
ako se pa sicer te gnade nevredno
kažeš pred Bo ga m.

B. Kako se pa dekle nevredno stori
gnade stanovitnosti v ti čednosti?

Desiravno je bilo to že zgorej na več
krajih naznanjeno, naj bo vender tukaj ob krat¬
kim sostavljeno in ponovljeno, de se vsaka lo-
žej tega spomni, in pred očmi ima.

Dekle se nevredno stori per
Bogu gnade stanovitnosti:

1. Ako to čednost, to je čistost premalo
v časti ima, in je dosti ne čisla; če ji ni mar,
ali jo ima ali je nima, pa tudi nič ne skerbi,
de bi jo ohranila , in se ne posluži pripomoč¬
kov, kteri so zgorej naznanjeni. Tako dekle
ne spozna, ali noče spoznati lepote in vred¬
nosti čistosti, zato je tudi ni vredna.

Če tedaj ktera že v otročjih letih pre¬
mišljuje in se že naprej veseli, kako bo po
zgledu drugih posvetnih deklet vživaia nerodne
veselja in kratkočase , kadar bo bolj odrastla;
ali če ktera zmirej le na to misli, kako bi
drugim dopadla, in se tudi v ta namen zmiraj
v zerkalo ali špegel pogleduje in lišpa; ali pa

105

če se ktera le rada od druziga spola pogovarja
in nar rajši tudi take posluša, ktere se kaj
taciga zgovarjajo; taka se nevredno stori
gnade stanovitnosti, ker taki ni mar za čistost,
njena lepota je tudi ne veseli; ona iše le dru¬
ge lepote, vse druge posvetne reči jo vesele.
— Bog pa svojih lepot in čednost nobenimu ne
vsiluje, zato taki ne da gnade stanovitnosti.
Take skušnjavec zgodej pod svoje bandero vabi.
O reve! ki se dajo pervabiti in se s takimi mi¬
slimi in željami že naprej pod njegovo bandero
družijo; brez velike škode mu več ne uidejo.

2) Kadar dekle svojo čistosti brez po¬
trebe v nevarnost stavi, in v nevarnosti noče
bežati, de bi se rešila.

Ktera se tedaj rada z drugim spolain
pogovarja, ali še celo ž njim zahaja , se rada
kaže, ali jim nastavlja; ktera rada v njih dru¬
žine ali v take hiše, kraje, kratkočase hodi,
in le zmiraj misli, kako bi se bolj razveselje¬
vala, in posvetno veselje vživala; taka svojo
čistost na prodaj nosi, in naj nikar ne misli,
de bi od Boga kaj gnade prejela za stanovit¬
nost; čudežev Bog žnjo in zavoljo nje delal
ne bo, de bi jo obvaroval.

3) Kadar je dekle prederzno, in preveč
v svojo moč zaupa, ker misli, de je že dosti
vterjena v dobrim, de se ji ni bati padca.

5

106

Ako se tedaj ktera na to zanaša , de je
že preveč v letih; ali de se ji več ne ljubi kaj
taciga; ali de je terdno sklenila, zmiraj se
varovati; ali de misli, de ni mogoče, de bi
se ji per ti perložnosti, per teh ljudeh, per
tem človeku, zamoglo kaj nerodniga primeriti,
in morebiti še ne verjame, ko ji drugi od ne¬
varnosti pripovedujejo; — in se zavoljo eniga,
ali druziga teh vzrokov ne varuje in priložnosti
ogibovati ali zapustiti noče; taka se guade stano¬
vitnosti nevredno stori, kakor je zgorej obilniši
razloženo bilo, in Bog jo s svojo gnado zapusti.

4) Tudi to dostikrat dekle nevredno
stori božje gnade, kadar se v drugih rečeh
premalo greha varuje; zakaj čistost je tako
rahla čednost, de se, kakor terdijo sv. Bazili
in drugi cerkveni učeniki, ne more sama na
vertu našiga serca ohraniti, ako je druge čed¬
nosti ne podpirajo. In skušnja ravno to kaže.
— Ktera rada kolne, kvanta, rada opravlja,
s svojimi starši lepo ne ravna, se s svojimi
tovaršicami težko zastopi, drugim potuho daje,
njih izročila prenaša, nič noče poterpeti, rada
ne dela, ali je drugim greham vdana, per taki
tudi čistost rada pojema, medli in na zadnje
pogine.

5) 1'osebno se pa vsaka s tem nev¬
redno stori gnade stanovitnosti, če ni ponižna,

107

če je ošabna, ali prevzetna, naj bo že po
vnanjim, ali samo v sercu. —

Kako se pa to spozna per dekletu? —
V tem: če rada ne uboga, in se rada odgo¬
varja ali jezla; če je svojeglavim, in se ne
da podučiti; če za besede prednikov nič ne
mara, in se ji ne sme nič reči. —- Ali če se
rada čez druge povzdiguje, in je zavoljo praz¬
nih reči, ali pa tudi zavoljo tega prevzetna,
ker še ni v pregreho nečistosti zabredla, pa
take zaničuje, ali od strane pogleduje, ktere so
že v take pregrehe padle. — Ali če se s svo¬
jimi oblačili košati in meni, Bog ve, koliko je
boljši in lepši za volj tega, ker je bolj nališ-
pana. — Vsim takim Bog ne da gnade stano¬
vitnosti, ampak on se jim še zoperstavi. Tako sv.
Peter zaterdi, ki pravi: „Bog se prevzet¬
nim zoperstavi,"  t. j. on jim ne le ne
da gnade stanovitnosti, ampak on jim še gnado
vzame. Kako bo taka stanovitna ostala?

Bog take še posebno ponižuje, kakor Je¬
zus sam uči, rekoč: „Kdor se povikšuje,
bo ponižan."  In kako jih ponižuje? — Bog
jih s tem ponižuje in tepe, de jih, kakor sv.
Pavel pravi, prepusti željam njih serca, de
oskrunijo, in oskruniti puste svoje telesa z ne¬
čistostjo. — Zatorej zamerkaj si dobro, de to
je tepenje in maševanje jeze božje, ako Bog

108

ktero tako pasti oslepeti, de se poželjivosti in
nečistosti uda, in s tem greh a m gerdi ali pusti
ogerditi svoje z Jezusovo kervijo posvečeno telo.

Tako se prevzetnicam in ošabnicam sploh
godi, de se skorej lahko reče, de ni mogoče,
de bi prevzetnica in ošabnica čistost ohranila.
Zapiši si to vsaka globoko v svoje serce! —

Ti pa skerbi, de se pred Bogam nevred¬
ne ne storiš gnade stanovitnosti s tem in
enakim, kar je dozdaj naznanjeno bilo, de ti
Bog gnade ne odtegne, in de ne padeš.

De boš pa pred Bogam vredna
gnade stanovitnosti, bodi:

1) Modra:  t. j. ne hrepeni po tem,
kar nima nobene vrednosti v sebi, kar je
prazen nič, to so nečimernosti in norosti
tega sveta, ktere so dans, jutri pa že pogi¬
nejo, in ti od njih nič ne ostane, kakor škoda
na duši in na telesu; to je neumnost. — Hre¬
peni po tem, kar je Bogu ljubo, kar ima kaj
gotove vrednosti v sebi, kar ti ostane, kar te
bo večno zaljšalo; posebno pa po čistosti, poniž¬
nosti, ljubezni božji i. t. d.; to je modrost. —
Zato se pa tudi ne obnašaj ferfravo, pre¬
šerno , vešasto, kakor de bi ti za čistost nič
mar ne bilo, ne iši nobenih nečimernost, ne
poslušaj nobenih norost in perliznjene hvale

109

druziga spola, in ne posnemaj nobenih neum¬
nost , ktere si druge ali v svojih oblačilih ali
v drugih rečeh domišljujejo; temuč obnašaj se
modro in postavno in imej pred očmi, de nisi
vstvarjena od Boga za norost tega sveta, in
za pregrešno veselje drugih ljudi; ampak za
božjo čast in za svoje zveličanje, de bi tukaj
Bogu služila, na duši in na telesu svojo vred¬
nost ohranila, in tamkej se per njem veselila
v večni lepoti.

2) Bodi skerbna,  t. j. imej čistost
v časti in v posebni skerbi, zvesto se tedaj
posluži vsili pripomočkov, kteri so ti zgorej
naznanjeni, de bo Bog vidil, de ti je zanjo
kaj mar; — tako ti bo tudi on rad s svojo
gnado zanjo pripomogel.

Zato, če voliš kako službo, v kteri, ali
kako delo, s kterim se misliš preživiti, bolj na
to glej, kje boš ložej brez nevarnosti Bogu
služila, kakor pa na to, kje boš več zaslužila.
Vselej boš na večiin dobičku tam, kjer boš dušo
ložej greha obvarovala, in si zanjo več zaslu-
ženja nabrala. Če boš pa časniga dobička bolj
iskala, si boš po božjim perpušenji tudi le min¬
ljivi dobiček pridobila, čistost pa boš težko
ohranila.

3) Bodi varna,  t. j. varuj se ne le
velikih nevarnost in priložnost, ampak tudi

110

majhnih, kjer moreš; in vedno v spominu imej,
kar neki cerkveni oče pravi, de je hudobnimu
duhu le en las zadosti, de mu ga prepustiš,
in iz njega bo počasi verv spletel, in te bo
za sabo vlekel. — S temi besedami te hoče
opomniti: če hudobnimu duhu le nar manjši
priložnost daš, de te motili more, in se ne
ogiblješ skelimo vsake prostovoljne nevarnosti
in priložnosti, te bo že zmotil in počasi v veči
pregreho zapeljal. To je gola resnica; skušnja
vsili časov to uči. Ali le škoda, de si mla¬
dost tega ne da dopovedati! —

4) Toliko bolj se pa še varuj
vsake prederznosti,  ta je že veliko
deklet v pregrehe zakopala. — In ko bi ti ka¬
ka reč še tako ljuba bila, kakor tvoje oko, ali
tvoja roka, ako ti je nevarna, zapustiti jo mo¬
raš, če se hočeš pred Bogam vredno storiti
gnade stanovitnosti. Tako te Jezus sam uči,
ker pravi: „Ako te tvoja roka, ali tvoja
noga pohujša; odsekaj jo, in verzi
jo od sebe; bolje ti je hromi mu ali
kruljevimu iti v življenje, kakor
dve roki ali dve nogi imeti, pa v e r-
ženimu biti v večni ogenj. — In ako
te tvoje oko pohujša, izderi ga in
verzi ga od sebe; bolje tije  z enim
oče sam iti v življenje, kakor dve

111

očesi imeti, pa v er ženi mu biti v pe¬
klenski o g-e nj.“

5) Varuj se greha tudi v dru¬
gih rečeh, in pokaži  s tem, de Boga v
resnici ljubiš, de mu v vsih rečeh dopasti že¬
liš, de se ga bojiš razžaliti. In Bog bo tudi
tebe ljubil, in ti to nar lepši lepoto in čast,
namreč čistost, obranil.

6) Posebno  pa  s k e r h i , de
|)01U/U0st ohraniš,  ali če je nimaš, de
si jo perdobiš.

Bodi ponižna v mislih, v bese¬
dah, v noši, v obnašanji.

Nekoliko od ponižnosti,

kolikor je je namreč vsaki treba,
de se gnade stanovitnosti nevred¬
ne ne stori.

Ponižnost je nar veči podpora čistosti;
ker ponižnost nar bolj stori človeka vredniga
božje gnade, kakor sv. Peter pravi: poniž¬
nim da Bog svojo gnado;“  ponižnim de-
kletam tedaj da Bog svojo gnado, de zamorejo
stanovitne biti in čistost ohraniti. — Pa poniž¬
nost ni samo podpora čistosti, temuč ponižnost
daje vsim čednostim, posebno pa čistosti, pravo
lepoto. Brez ponižnosti tudi čistost per človeku

113

toliko ne velja, in se, kakor je zgorej skazano
bilo, kmalo zgubi.

Sv. Bernard pravi: „Boljši je poniž¬
ni grešnik, kakor prevzetni pravič¬
nih — „ Boljši vdova, ktera svoje
grehe objokuje, kakor devica, ki se
zavoljo svoji ga devištva napihuj eh

Nar veči vrednost lista deklica ima, ktera
sama ne ve, koliko de velja; to je, ktera
tako ponižno in priprosto Bogu služi, de nikoli
ne premišljuje tega, kar je že kaj dobriga za
Boga storila, ampak le svoje slabosti pred
očmi ima, in zinirej misli, kako bi tudi te
zapustila, se poboljšala in tako Bogu bolj
dopadla.

Zato je že stari Tobija svojiga sina tako
učil: „Moj sin, varuj se, de napuh ne
bo nikoli tvojih misel in besedi go¬
spodar, zakaj on je pervi začetik
vsih nesrečh

Te besede naj bi se imelo vsako dekle
z gorečimi čerkami v svoje serce zapisati,
namreč: Varuj se, de ne bo napuh

nikoli gospodar ne tvojih misel, ne
tvojih besedi, ne tvojiga obnašanja,
ne tvojih oblačil;  zakaj, če njemu dovoliš,
v tebi, ali nad tabo gospodariti, bo on pervi
začetik tvoje nesreče. To tudi skušnja vsih

113

časov kaže. Kadar se enkrat per dekletu za¬
čne napuh vzdigovati, naj bo po vnanjim ali po
notranjim, in se mu ona uda, vsaki pametni na¬
prej prerokuje: kmalo bo konec njene čistosti
in nedolžnosti. In večidel se pozneje pokaže,
de je vsako tako prerokovanje resnično.
Zatorej bodi ponižna v mislih :

V bukvah modrosti se bere ta lepi nauk:
jNe povzdiguj se v mislih, to je, ne
čislaj samiga sebe ne zavoljo boga¬
stva, ne zavoljo stanu, ne zavoljo
lepote in prijetnosti; čast, ki se iz
takih reči dobiva, je majhna, o n a j e
znam  lije slabiga nečimerniga serca."

In sv. Pavel pravi: „Bratje, ne napi¬
hujte se eden čez druziga. Kaj imaš,
kar bi ne bil prejel; ako si pa prejel,
kaj se hvališ, kakor de bi ne bil
prejel?"

Ne sodi nobeniga, tudi to je zoper po¬
nižnost. Zavolj tega nas Jezus svari: „Nikar
ne sodite, de ne bote sojeni; s kak or¬
an o mero bote merili, s tako vam
bo odmerjeno." — „Kaj vidiš pezder v
očesu svojiga brata, bruna pa v svo¬
jim očesu ne čutiš? — Hinavec! iz¬
deri poprej bruno iz svojiga očesa,
in po tem glej, de izdereš pezder iz

114

očesa svojiga brata.“ — Tako uči Jezus,
večna resnica.

In sv. Pavel pravi: ([Prava keršanska)
„ljubezin ne misli hudo." — „Z a torej
ti, o človek, nimaš izgovora, ki druge
sodiš, zakaj v tem, ko druge sodiš,
sainiga sebe obsodiš. Meniš, de boš
mogel oditi sodbi bozji?“

In sv. Bernard nas uči:  „N'obeniga
človeka ne smemo soditi za volj nje¬
gov ih grehov; ker ne vemo, kaj bo
usmiljenje božje v njegovi duši še
storilo.“ —

Zatorej nikoli nobene svojih tovaršic ne
presojuj, kakšna je, kako se obnaša, ali kaj dela,
ampak raji na se glej, in če kaj taciga nad
sabo najdeš, kar ti per tovaršici ne dopade, po¬
pravi; če ne najdeš nič taciga, Boga zahvali
za to gnado, in ga stanovitnosti prosi. Za to-
varšico pa moli, če meniš, de je kaj oslepela. —

Bodi ponižna v besedah :

In to ne le samo, de se ne hvališ in ne
povzdiguješ, temuč tudi,  de drugih ne oprav¬
ljaš, de od njih slabost rada ne govoriš, jih
ne raznašaš in naprej ne trosiš.

Ze sv. Jakop pravi: „Ako kdo meni,
de je pobožen, pa ne berzda svojiga

115

jezika, temuč zapeljuje svoje serce,
je prazna njegova pobožnost."

Sv. Bernard pravi:  „ V e 1 i k greh je,
čez druziga kaj govoriti, kar bi se
vpričo njega govoriti sramovali."

Zato beremo v bukvah modrosti:  „Več
j'h j e  zavoljo jezika pogubljenih,
kakor pa z mečem pomorjenih."

Posebno pa se varuj presojevati in ošabno
raznašati take, ktere so se zoper čistost pre¬
grešile ali celo padle; in ne bodi taka, kakor
nektere, ktere to z veseljem pripovedujejo, de
bi same se povzdigovale, uno pa razglasile in
poniževale. Tako ošabno presojevanje in raz¬
našanje Bog že tukaj tepe.

Pobožni Skupuli pravi: „V kaznovanje
Bog p e r p u s t i, de take, ktere druge
rade presoj ujej o, ali opravljajo, v
ravno tiste pregrehe zabredejo, za¬
voljo kterih so druge presojcvale  ali
o pr  a vij  al  e."

Zatorej ktera stoji, naj nobene zavoljo
tega ne zaničuje, ali od strane ne gleda, ker
je padla; tudi naj je nikar ne presojuje ali
raznaša; temuč naj se sama boji in gleda, de
sama ne pade.

116

Bodi ponižna v noši:

V noši se na tanko derži tega, kar ti je
zgorej od oblačila razloženo bilo.

Bodi ponižna v obnašanji:

V obnašanji bodi ponižna posebno s tem,
de boš krotka in pokorna. —

Kar krotkost zadene, opominja sv. Fran¬
čišek Salezi: „P er za d e vaj t e si, de bo te
ljubeznjive, krotke, ponižne, poseb¬
no s tistimi, ki so vaše tovarnice po
božji previdnosti; in ne bodite kakor
nektere, ktere so drugej angelji, do¬
ma pa hudobni  d uho  vi.“ Zato s slabostmi
svoje bližnje poterpljenje imej v vsih perpuše-
nih rečeh, in Bog bo tudi s tabo poterpljenje
imel; rada odjenjaj, kjer je potreba, rada poterpi,
rada bližnji kaj pervoši ali pomagaj, kjer in
kadar moreš, in Bog bo tudi tebi pomagal, de
boš ložej stanovitna.

Posebno pa bodi rada pokorna  svojim
prednikam v vsih rečeh, ktere niso zoper božjo
voljo; nar bolj pa, kadar te svare zavoljo kake
drušine, ali hiše, ali tovaršice, zavoljo druziga
spola ali zavolj drugih nevarnost in priložnost;
in tudi takrat bodi pokorna, kadar se ti ena
ali druga reč ne zdi tako nevarna, kakor si
jo predniki za te nevarno mislijo. Pa tudi rada

117

.ubogaj, če te kdo drugi kaj uči ali svari;
ne jemlji precej za zlo, če ti kdo kaj reče,
to bi bilo znamnje prevzetniga serca.

Pokoršina ima vselej žegen božji, nepo-
koršini pa vselej kazen za peto hodi. Po¬
božni Kasijan pravi, de sveti očetje iz skušnje
podučeni terdijo, de nobeden ne more svojih
mesenih nagnjenj krotiti, ako se ni poprej na¬
učil , svoje volje s ponižno pokoršino krotiti.
Zatorej tudi nepokorne in svojeglavne dekleta
čiste dolgo ne ostanejo.

Zamerkaj si to, — in uči se tudi ti nar
poprej s ponižno pokoršino krotiti svojo voljo,
če hočeš, de boš zamogla krotiti tudi svoje
mesene nagnjenja in skušnjave! Če se pokor-
šini voljno ne udaš, tudi ti ne boš nikoli svo¬
jih mesenih nagnjenj ustrahovala, ampak one
bodo tebe ustrahovale, in te v svojo sužnost
vzele. Zato ni nikoli dobriga konca takimu de¬
kletu upati, ktero ni pokorno, ker tako hude
nagnjenja in strasti v oblasti imajo in jo po-
polnama popačijo in pokončajo. Vselej je zelo
tepena s svojo nepokoršino.

118

IV. Od odkritoserčnosti in po-
koršine do spovednika.

Zraven teh dozdaj razloženih pripomočkov
je pa tudi treba tukaj odkritoserčnosti in pokor-
šine do svojiga spovednika opomniti. Te dve ste
k ohranjenju čistosti zavoljo tega posebno po¬
trebne : ker pervič nobeno dekle ne pozna sa¬
ma za sebe vsih zvijač in zaderg, ktere svet
ali hudobni duh, ali lastno poželenje človeku
nastavlja, drugič pa tudi hudobni duh dekleta
tako lahko preslepi, de ne čuti in ne po-
rajta nevarnosti, v kteri se znajde, in se toliko
ložej zgubi. — Kdo zamore v teh okoiišinah in
nevarnostih dekletu pomagati, kdo jo opomniti
nevarnosti in slepotije, ktere sama še ne čuti in
ne spozna, de je svet ali hudobni duh ne zvije
in ne preslepi ? Noben drugi, kakor spovednik,
pa le, če mu vse odkrije, se odkritoserčno spove,
kako se ji godi, in ga uboga. — Odkritoserčnost
in pokoršina ste zmed nar boljših, nar imenitni-
ših pomočkov za ohranjenje čistosti, tako de se
lahko reče: Ktera je odkritiga serca in natanko
uboga, ni skorej mogoče, de bi se zgubila;
ktera pa ni odkritiga serca in natanko ne ubo¬
ga , ni lahko, de bi se ohranila. —

Kar tedaj odkritoserčnost p e r
spovedi  tiče, ne perkrivaj svojimu spoved-

119

niku nobenih skušnjav, nobenih zmotnjav zo¬
per čistost, in ko bi se ti tudi še tako
malo porajtljive zdele; ne perkrivaj nobenima
zapeljevanja sveta, ko bi ti tudi Svet rekel,
de tega ni treba per spovedi praviti; de ne
boš pred zmotena in zapeljana , preden se za¬
veš, de si v nevarnosti. Zato opominja sv.
Bonaventura: „Ce se ti zmotnjave zoper
čistost, v klere prideš, še tako malo
porajtljive zde, v e n d e r se varuj per
spovedi jih zamolčati s tem z g o v o-
r a m, de to ni nič greh, ali de so
majhni p r e g r e š k i, de takih per spo¬
vedi ni potrebno  p r a v i t i.“ Tako zamol¬
čanje ima slabe nasledke. Neki pobožni mož
pravi: de pogubljenje veliko duš ima v tem
svoj začetik. Bog te tedaj varuj, hudobi v tem
kaj prostora v sercu dati. Hudobni duh ne
potrebuje nič več k tvoji pogubi. S to zmotnjavo
te lahko pogubi. Hudobni duh se nič bolj ne
boji, kakor odkrit bili. Če tedaj njegovih zmot¬
njav spovedniku ne odkriješ, te na skrivnim
zmirej zalezuje, kakor tat ali tolovaj, kteri toliko
časa svoje hudobije s toliko veči serčnostjo do-
pernaša, dokler ni spoznan in odkrit. Ce je
pa spoznan in odkrit, se pa zboji in zbeži. —
Kako potrebna je tedaj odkritoserčnost, de te

120

zmotnjave hudobnica duha ali sveta ne preslepe,
preden jih spoznaš!

Toliko bolj pa se še boj in varuj kaki
smertni greli iz sramožljivosti per spovedi za¬
kriti ali zamolčati, in tako nevredno zakra¬
menta sv. pokore in sv. Rešnjiga Telesa pre¬
jeli; ker taka spoved ne le nič ne velja, in
ti per taki spovedi tvoji grehi niso odpušeni;
temne še dva nova smertna greha storiš,
ker dva sv. zakramenta nevredno prejmeš. Oh
koliko škodo svoji, že tako revni, smertno ra¬
njeni duši napraviš, in koliko in kako strašno
krivico in nečast s takim nevrednim obhajilom
usmiljenima Jezusu skažeš, ker s tem božji
rop  storiš! — Bog te varuj take nesreče; če
si pa kaj taciga že storila , serčno obžaluj, in
odkrij saj zdaj vse z zaupanjem in brez strahu
svojimu spovedniku, de vse popraviš, in zgub¬
ljeno prijaznost božjo zopet dosežeš: ker toliko
časa nisi v stanu nobene vredne spovedi storiti,
dokler se ne spoveš vsili sinertnih grehov za¬
molčanih in že spovedanih, kar si jih storila
od tistiga časa, kar si začela greli zamolčevati,
ker so od tega časa vse spovedi nevredne.

Ali odkritoserčnost sama te nevarnosti,
in pogube ne bo rešila, če ne boš spo¬
vedniku potem tudi verjela, in mu na
tanko ne boš pokorna.  — Spoznati nevar-

131

nost ni zadosti k tvojimu rešenju, ti ji moraš
tudi uiti ali jo premagati. Tega pa mladi člo¬
vek sam vselej ne zna. Reva je vsaka, ktera se
v taki nevarnosti na svoje spoznanje zanaša;
zakaj nevarna in grozno spolzka je pot skozi ne¬
varnosti tega življenja, in nobeden je srečen
brez modriga vodnika ne konča. Kakor je v
neznanim temnim gojzdu potrebno, vodnika na
tanko poslušati in ubogati, de ne zaideš; tako
je potrebno v neznani, nevarni, s tolikimi so¬
vražniki obdani poti proti večnosti skerbniga
dušniga vodnika na tanko poslušati in ubogati,
če nočeš zabresti v pregrehe. In to zavoljo
tega, ker vsaciga človeka, posebno pa raladiga
lahko lastna ljubezin ali skušnjave prcslepe,
de v nevednosti kaj dovoli ali stori, kar se
poznej popraviti težko ali nikoli več ne da; in
ker le spovednik ve vselej perpravne in ravno
za te in za tvoje okolišine potrebnih perpomoč-
kov naznaniti, in te tako skritimu zalezovanju
tvojih sovražnikov odtegniti. Kakor se tedaj
marsikterikrat človeku v gojzdu godi, kteri nima
vodnika, de, kolikor bolj si misli iz njega poma¬
gati, toliko bolj zaide in se v njegove gošave
zgubi; tako se marsikterimu mladimu dekletu
godi, ktera noče na tanko spovednika ubogati,
de kolikor bolj si misli sama pomagati in sveto¬
vati , toliko bolj zabrede in se zgubi. Kako

6

123

potrebno je tedaj natankna, ali zamerkaj si dobro
natankna pokoršina do svojiga spovednika. S
pokoršino svetu in hudobnimu duhu vrata svo¬
jiga serca zapreš, in se v varstvo in vodstvu
samiga angela varha podaš, kteri te bo srečno
perpeljal v obljubljeno deželo. Z nepokoršino
pa svetu in hudobnimu duhu in vsim njih zmot-
njavam vrata svojiga serca odpreš, se iz var¬
stva angela varha stergaš, in zametuješ njego¬
vo vodilo. Kako ti je mogoče, de bi tolikim
sovražnikam ubežala in stanovitna ostala!

za ljubezin do čistosti

ali

resnice , ktere naj vsaka večkrat prebira
in premišljuje: de sc živo prepriča, ka¬
ko velika in ostudna je pregreha neči¬
stosti, in kolikošno dolžnost vsaka ima,
čistost skerbno varovati, sc zanjo voj¬
skovati, ali pa si jo saj nazaj pridobiti.

Premišljuj tedaj večkrat, in si živo v
serce vtisni:

1) To je volja božja, de za
čistost skerbiš.

Volja božja, to je, volja našiga nar
boljšiga nebeškima Očeta, mora vsakimu krist¬
janu, kteri hoče enkrat per njem se veseliti,
tedaj tudi vsakimu pametnimu dekletu nar več
biti. Njo spolnovati mora vsaka nar bolj sker-
beti, če hoče njegovo prijaznost in ljubezin imeti.
In de je to posebno njegova volja, de se vsa¬
ka nečistosti varuje, in čisto živi, nam Bog v
več krajih sv. pisma pove; posebno pa per
sv. Pavlu, kteri nas v svojim listu do Tesalo-

6 *

124

ničanov tako uči: „Bratje, prosimo in

opominjamo vas v Gospodu Jezusu,
de kakor ste od nas prejeli, kako
de vam g- r e živeti in Bogu d o p a s t i,
tako tudi živite, de ste čedalje boga-
teji. To na m reč je volj a božja, vaše
posvečenje, de se zderžite nečisto¬
sti, de vsak ve svoje telo ohraniti v
svetosti in časti, ne po gnan ji pože¬
lenja, kakor neverniki, kteri Boga
n e poznajo; ker Gospod je maševa-
vec vsiga tega; zakaj Bog nas ni po¬
klical k nečistosti, ampak k svetosti.
Kdor tedaj to zaničuje, ne zaničuje
človeka, ampak Boga, kteri je tudi
svoji ga sv. Duha v nas d a 1. “ —

Globoko si zapiši te besede sv. Pavla v
svoje serce; od Boga samiga je bil podučen,
kakor sam terdi, kar nas uči. — Premisli
jih večkrat, veliko imajo v sebi. Uče te nam¬
reč:  pervič, de je božja volja, tvoje posveče¬
nje, de se zderžiš nečistosti, in de mora vsaka
ohraniti svoje telo v svetosti in časti, t. j. v či¬
stosti;  — drugič: de ne smeš živeti po g na- 1
nji svojiga poželenja, ker te Bog ni poklical k
nečistosti, ampak k svetosti;  — tretjič: de,
ktera božje volje v tem ne spoštuje, in živi po
gnanji svojiga poželenja, ni samo nevernikam

125

enaka, kteri Boga ne poznajo; temuč taka za¬
ničuje s tem samica živiga Boga, kteri je svo-
jiga sv. Duha v nas dal. — Dobro si zamerkaj
kaj sv. Pavel pravi, de taka zaničuje samiga
živiga Boga; — nečistnica je tedaj zaničevavka
božja. — To hoče veliko reči. -— Zato tudi
pristavi sv. Pavel, de Bog bo maševavec vsiga
tega, t. j. Bog se bo maševal nad takimi,
kteri se ne bodo nečistosti zderžali, in v tem
božjo voljo zaničevali.

Naj bo to vsaki priporočeno z besedami
sv. Pavla, ki jih Efežanam piše, rekoč: „Ne
bodite neumni, ampak umejte, kaj je
volja  božja." Ne bodi tedaj tudi ti neumna,
in umej, kaj je volja božja. Za božjo voljo, t. j.
za to, kar Bog hoče, naj ti bo vselej nar več
mar, če hočeš enkrat v nebesa priti. „Kdor
mojo voljo spolnuje,"  pravi Jezus, „ta
je, kteri mene ljubi."  — Ktera božjo voljo
spolnuje, ta Bogu služi; ktera pa božje volje
ne spolnuje, in ji zanjo veliko mar ni, ta ne
služi Bogu, ta služi sama sebi in pa hudobni-
mu duhu. — Taka se vsaki dan laže, ki pravi v
„Očenašu“: „Zgodi se tvoja volja."  —

2) Pomisli: Bog ni samo tv oj e

duše, ampak tudi tvoje telo za
svojo čast vstvaril.

126

Sv.  Duh sani po aposteljnu Pavlu govori,
ki pravi: „Telo ni za nečistost, ampak
za Gospoda, in Gospod za telo." — S
čistim življenjem se Bogu čast skazuje, kakor
sv. Pavel zaterdi: „Kteri čisto žive, so
živ tempelj božji, in sv. Duh v njih
prebiva."  — Z nečistostjo se pa Bogu ne-
čast in krivica dela, in liudobnimu duhu služi,
kakor nas sv. Avguštin uči, ki pravi: „0 ka-
košna hudobija je to, in kolikiga
joka vredna pregreha, če človek
svojo dušo, ktero je Kristus s svojo
kervjo odkupil, zavoljo kra tki ga do-
padajenja nečistiga veselja hudobi
proda!" — In sv. Bernard pravi:  „Več duš
vjame hudobni duh po nečistosti,
kakor po v s i h drugih pregrehah."

Ktera tedaj nečisto živi, v mreže hudob-
niga duha leti, njemu služi in čast dela, nje¬
mu se proda. Strašno oslepljena in nora mora
taka biti! —

Ali boš mar tudi ti rajši nečistosti se
vdala, hudobnimu duhu se prodala, njemu slu¬
žila in njemu čast delala, kakor pa živ tem¬
pelj božji in prebivališč sv. Duha ostala ? —
Bog in sveta Devica Marija naj te obvarujeta
take slepote!

127

3) Pomisli: koliko so vse tri bož¬
je p e r š o n e, ne le za posvečenje
naše duše, a in p a k posebno tudi
za posvečenje na siga telesa sker-
b e 1 e in storile.

Bog Oče je naše telo vstvaril in ga na¬
menil, de bi se ne le naša duša, ampak tudi
naše telo enkrat po vstajenji, ako se bomo
vredne storili, po nebeško spremenilo, in se
v nebeški časti per njem večno veselilo. —
Kolika čast! Ali se je pa ti vredno storiš z
nečistim življenjem? — Nikakor ne. — Kakor
tudi sv. Pavel terdi, ki pravi: „N e čist¬
in ki ne pojdejo v nebesa."  —

Jezus Kristus ni le samo naše duše,
ampak tudi naše telo z drago ceno svoje pre¬
svete kervi odkupil, in tako se z nami skle¬
niti hotel, de so, kakor sv. Pavel pravi, naše
telesa udje Jezusa Kristusa. Ali smemo tedaj,
paša na to sv. Pavel, svoje telesa, kakor ude
.Jezusa Kristusa vzeti, in jih z nečistim življe¬
njem ude nečistosti storiti? Bog varuj tega. —
Jezus Kristus bo po besedah sv. Pavla maše-
\avec taciga zaderžanja.

Sv. Buh ni le samo naše duše, ampak
tidi naše telo posvetil. On je naše telo za živ
tempelj božji perpravil, de v njem prebiva;
lnkor nam sv. Pavel pove, ki pravi: „Ali ne

138

veste, de so vaši udje tempelj sv.
Duha, k t e r i je v vas, k t e r i g a imate
od Boga?“

Pomisli in premisli vse to, koliko vse tri
božje peršone za posvečenje našiga telesa
skerbe!

Ktera se tedaj nečistosti vdaja, ta, kakor
se iz dozdaj rečenima razvidi, vsim trem bož¬
jim peršonam naravnost nasproti ravna, — in
se zoper vse tri božje peršone in njih namene
naravnost punta. — Ona zametuje čast, ktero
je Bog Oče našim telesam v nebesih namenil.
— Ona predrago kri Jezusa Kristusa, s ktero
smo odkupljeni, z nogami tepta, in ude Jezusa
Kristusa ude nečistosti dela. — Ona podira
tempelj božji, kteriga je sv. Duh v našim te¬
lesu postavil. Z eno besedo, ona vse zaverže,
kar so vse tri božje peršone za posvečenj«
njeniga telesa preskerbele; in kaže, de noče
nič božjiga, nič svetiga na svojim telesu imeti;
de hoče živeti po gnanji svojiga poželenja,
kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo, al
pa še celo , de hoče s svojim telesam hudob-
nimu in nagnjusnimu poželenju drujiga streč.
Z vsem tem očitno na znanje da, de zametuje
Boga samiga in njegovo voljo, de zaničuje ii
zametuje božje svete namene in samo sebe;
in kaže, de hoče raji hudobnimu duhu služiti

129

in njemu čast delati s svojim telesam, kakor
božja in posvečena ostati. — O strašna pre¬
greha !

Ali ni to strašna krivica vsim trem bož¬
jim peršonam storjena? Ali ni tedaj nečistnica
očitna puntarica'zoper vse tri božje peršone in
njih namene? Ali se smeš prederzniti, kteri-
krat kaj taciga storiti, in taka puntarca zoper
vse tri božje peršone postati? — Bog ne daj
take nesreče in te varuj take strašne pregrehe.
Boljši je umreti, kakor kaj taciga storiti! —

Zato dobro in pametno dekle, ktero Boga
kolikaj ljubi , in dokler Boga ljubi, nikoli ne
sme, kaj nespodobniga ali nečistiga storiti ali
dopustiti. Ako se prederzne, kaj taciga sto¬
riti ali dopustiti, ni več dobra, Boga več ne
ljubi; ona začne Bogu nečast in krivico delati,
ona se začne puntati zoper trojniga Boga; in
Bog je tudi za svojo več ne spozna, dokler
se z resničnim spreobernjenjem, t. j. s serčno
žalostjo nad tako pregreho, z resničnim' po-
boljšanjem in z odkritoserčno spovedjo spet
vredne ne store njegove milosti in prijaznosti,
in z vredno prejemo zakramenta sv. pokore
svoje duše in svojiga telesa s Kristusovo pre¬
sveto kervjo ne očisti.

Zatorej že sv. apostelj Pavel po pravici
pred nečistostjo svari s temi besedami: „Va-

6 *-*

130

ruj te se nečistosti. Vsak (drugi)  greh,
kteriga človek stori, je zunaj telesa;
kdor se pa z nečistostjo pregreši, se
pregreši nad svojim lastnim telesa m.
Ali ne veste, de so vaši udje tempelj
sv. Duha, kteri jev vas, kteriga ima¬
te od Boga, in de niste svoji. Zakaj
kupljeni ste za drago ceno."

Premisli dobro te besede, ktere ta sveti
apostelj iz nebes navdihnjen piše:  „Varujte
se nečistosti," pravi sv. Pavel; — ojstro
svari pred to pregreho; in zakaj? — Zato
ker ima ta pregreha posebno hudobijo v sebi;
namreč to: de |se človek ž njo celo nad svo¬
jim lastnini telesam pregreši.  „Vsaki greh,"
pravi sv. apostelj Pavel,  „kteriga človek
stori, je zunej telesa;" — t. j. z vsakim
drugim greham, kteriga storiš, se pregrešiš si¬
cer, ali vender se ne pregrešiš nad svojim tele¬
sam; kdor pa nečistost dela, se pre¬
greši, ne le samo nad svojo dušo,
ampak tudi nad svojim lastnim tele¬
sam, on oskruni svoje lastno telo, in
ga ostudni sužnosti izda. — In ravno
to povikšuje po besedah sv. Pavla pregreho
nečistosti. —

To namreč ni majhno, z nečistostjo
oskruniti svoje lastno telo.

13i

Kolikošna pregreha je to, nam sam sv.
Pavel razlaga, ker pravi: „Ali ne veste, de
vaši udje t. j. vaše telesa niso vaše,
ampak božje, de so tempelj božji ?
tempelj sv. Duha, kupljeni z drago
ceno presvete kervi n e d o 1ž nig a jag¬
njeta Jezusa Kristusa?" — Kolika čast
je to za naše telo, koliko vrednost mu podeli! —
Pa naše telo nima samo te časti.  „Ali ne ve¬
ste," pravi dalje sv. Pavel,  „de so vaše
telesa udje Kristusovi?" tedaj: ne le
samo lastnina njegova so naše telesa, ampak
so še udje njegovi; t. j. tako ž njim sklenjeni,
in tako posvečeni, de so njega in njegove člo¬
veške natore deležni, de so kakor deli telesa
Kristusoviga. Sv. Pavel hoče s temi besedami
reči: Presodite zdaj sami, ali iii res to velika
pregreha, če kdo v tako hudobijo, kakor je
nečistost, obrača svoje tako posvečeno, z Je-
zusam tako natančno sklenjeno in tako drago
odkupljeno telo? — Res je, velika je pregreha
nečistosti, to mora vsak pametni iz teh besed
sv. Pavla spoznati; grozno hudobijo ta pregre¬
ha v sebi ima, in sicer toliko, de po nauku
cerkvenih učenikov ni samo vsako nečisto ob¬
našanje , djanje ali dopušenje smertni greh;
ampak,  de je tudi vsako radovoljno dopadaje-
nje nad takimi nečistimi rečmi, naj se zgodi v

132

mislih ali v željah, človeka v sinertni greh
peršteto. Kako potrebno je tedaj, se tudi
vsaciga radovoljniga dopadajenja nad takimi
rečmi skerbno varovati; toliko bolj pa še vsa-
ciga nečistiga djanja ali obnašanja.

4) Pomisli dalje: kako strašno

Bog ta greh tepe,  in s tem pokaže,
kako grozno nečistost sovraži in kako nagnjus-
na je ta pregreha v njegovih očeh. Sv. pismo
nam pripoveduje v Mojzesovih bukvah, de so
otroci božji vidili hčere posvetne, in ko so jim
dopadli, so začeli za njim zahajati, kar jih je
tako oslepilo, de so bili zapeljani v nečisto
življenje. Boga je to tako močno žalilo, de je
rekel Noetu: „Moj duh ne bo za zmirej
na d č 1 o v e k a m , zakaj m e s e n je. I’ o-
končati hočem človeka, k t e r i g a sim
v s t v a r i 1, ž a I m i j e, de sim ga vstva-
ril.“ —

Pomisli, zakaj ima Bog toliko gnjušenja
nad človekam, de ga viditi ne more, de ga
hoče pokončati, de mu je žal, de ga je vstva-
ril? Zavolj nečistosti. — Kar Bog per nobeni
pregrehi še ni rekel, de mu je žal, de je
človeka vstvaril, je per ti pregrehi rekel. Ali
ni to očitno spričevanje, kako nagnjusniga
pred Bogam ta greh človeka dela ? Ktera
tedaj v tem grehu živi, se pred Bogam tako

133

ostudno stori, de se Bogu studi nad njo, de
želi, de bi je ne bil vstvaril, de bi jo pokon¬
čal. — Ali bi hotla tako ostudna pred Bogam

postati ? — Mislim, de nikakor ne. — Ako

nočeš tako nagnjusna biti pred Bogam, varuj
se tega greha. — In če si tako nesrečna, de
si vanj zabredla, očisti se precej brez pomude
s pravo pokoro, de te zakrament sv. pokore
spet opere, in ti ostudnost pred Bogam vzame.
Kako bi si upala tako ostudna pred Bogam

živeti ?

In kako je Bog tepel to pregreho? Ka¬
kor nobene druge. Ko so ljudje ob Noetovim
času tako meseno živeli, kakor je zgorej re¬
čeno bilo , je Bog vse pokončal, in z vodo
potopil, le Noeta in njegovo družino je rešil.
— Bog je dal mesti Sodomo in Gomoro
zavoljo nečistiga življenja njunih prebivavcov
z ognjem iz nebes požgati. — On je enkrat
ukazal 24.000 Izraelcov pokončati in umoriti,
ker so se z Moabiškimi ženskami ogerdili. —
Iler in Onan sta bila zavoljo skritih nečistih
grehov z naglo smertjo od Boga kaznjena. —
Ali niso te kazni dosti očitne znamnja strašniga
božjiga sovraštva in maševanja nad to pregre¬
ho? Ali more kdo to tajiti? — Ali ni slepa,
ktera iz tega ne razvidi, kolikošna pregreha
je nečistost v božjih očeh?

134

Pa Bog ni samo nekdaj te pregrehe te¬
pel, on jo tepe tudi še dandanašnji. Tepe jo
pa tako, de se lahko za gotovo reče, noben
nečistnik in nobena nečistniea brez kaznovanja
ne ostane, pred ali poznej se vsakimu in vsaki
ta pregreha vtepa. Tepe jo očitno in na skriv¬
nim, tepe jo na duši ali na telesu. Na telesu in
po vnanjim jo tepe z boleznijo, s križi in
nadlogami. In to je že posebna gnada, če
Bog človeka le z drugimi vnanjimi težavami,
križi in nadlogami tepe, — de ga s tem k
spoznanju perpravi. Ali tudi s tem vsaciga
taciga tako pokori, de milo zdihuje in na zad¬
nje spozna, jest sim tega kriv, jest sim to
zaslužil s svojimi grehi. — Ali ni to grenko,
strašno grenko terpeti v tem spoznanji: jest
sim tega sam kriv, tega bi meni treba ne bilo.
— Le zaupanje, de to je pokora za moje gre¬
he, de s tem se človek čisti in za nebesa pri¬
pravlja, mu tako terpljenje polajšuje. —

Ali še hujši je, če Bog to pregreho tepe
na duši s svojim zapušenjem, de takimu greš¬
niku ali nečistnici svojo gnado odtegne, de
oslepi in v pregrehi oterpne. Marsikteri takih
grešnikov je zavoljo taciga zapušenja božjiga
v svoji pregrehi oterpnil, ob vso vero in upa¬
nje peršel, in se časno in večno nesrečniga
storil. In to je nar hujši tepenje božje, kadar

135

Bog- človeku svojo gnado odtegne, in ga tako
željam njegoviga serca prepusti. —

Poglej po svetu, koliko jih je s to šibo
tepenih, — de so v ti pregrehi oslepljeni, in
od Boga za maševanje željam svojiga serca
prepušeui, de v pregrehah naprej žive, in
svojih pregreh še ne spoznajo ali spoznati no¬
čejo. — Ali ni taka slepota strašna šiba bož¬
ja? — Kaj bi bilo, ko bi tudi tebe kaj taciga
zadelo ? —

Ali ni to grozno nespametno, zavoljo krat-
kiga veselja si gotovo časno, dostikrat pa
morebiti še večno maševanje in pokorjenje bož¬
je na glavo nakladati? Oh kako neumna je
tedaj vsaka, ktera se temu grehu vdaja, in to
kratko minljivo veselje za nekoliko časa vživa,
de po tem pravičnimu in gotovimu maševanju
božjimu v roke pride, tukaj ali tam v večnosti,
de se po tem v grenkim, tudi dolgim, ali pa
še celo v večnim terpljenji zdihovaje in jokaje
pokori!

Zatorej nas opominja sv. apostelj Pavel v
svojim listu do Kološanov: „Mertvite svoje
zemeljske ude, nečistost, nesram¬
nost, hudo poželenje, z a volj kterih
reči pride jeza božja nad otroke ne¬
vere."  — Ali ni boljši poslušati sv. Pavla,
tukaj mertviti svoje ude, in jih ne vdati pre-

136

grešnim željam, kakor pa z nečistostjo gotovo
božje pokorjenje in maševanje na se kopati?

5) Pomisli dalje, kako lepa in
imenitna je čistost, in kako g e r d a
in ostudna je nečistost.

Čistost je nebeška čednost, v nebesih
per Bogu, per angeljih, per svetnikih in svet¬
nicah je doma; nebeško lepoto v sebi ima;
zato tisto deklico, ktera jo ima, z nebeško le¬
poto navda, in jo povzdigne nad vse stvarjene
lepote, in jo stori lepši , imenitniši in veliko
več vredno, kakor vse druge posvetne lepote.

Kaj so pač vse druge pozemeljske lepote
memo nje? — Kaj je lepota lic? — Kaj je le¬
pota zale postave, ali lepota lišpanja v obla¬
čilih? — Nič druziga, kakor lepota zvenljive
cvetlice na polji, ktera dans raste in lepo
cvete, proti noči pa že usahne in jutri že več
mesta viditi ni, kjer je stala. Vsa nje lepota
ni nič proti lepoti čistosti. — Kaj je srebro
in zlato, kaj so svitli biseri in dragi kamni ? —
Nič druziga, kakor prah zemlje in prazna ne-
čimernost, ktera ima le v človeških očeh vred¬
nost. — Vsa njih vrednost se vrednosti in ime¬
nitnosti čistosti primeriti ne da.

Lepe so zvezde, ki na jasnim ponočnim
nebu tako prijazno migljajo; lepa je zarja, kadar
se zjutrej čez hribe in doline razliva, in prihod

137

veličastniga solnca naznauuje; še lepši je solnce,
kadar se v svoji blišeči lepoti na nebu povzdi¬
guje, in svojo svetlo luč čez ves svet razpro¬
stira; ali vse lepši, kakor vse to, je še lepota
čiste duše. „PogIej zvečer  “ pravi sv.
Hieronim, „na jasno nebo, na k ter im
tolik« svetlih zvezd v neizrekljivi
lepoti igra; to d e vsa njih lepota se
lepoti čiste duše primeriti  ne  da.“ —
Zakaj tudi solnce bo otenmelo, in zvezde
bodo z neba padle, ali lepota čistosti, (kdor
jo ohrani) ne bo nikoli otemnela, in se nikdar
nikoli ne zgubila. — Nobena starost ne more
njene lepote manjšati; nobena boiezin je ne
more vzeti; tudi smert s svojo bledo roko
nima nobene oblasti nad njo, še trohnoba v
čemim grobu je ne konča. Tudi v grobu ti
bo še ostala, in k tvoji časti v grobu s tabo
počivala. In kadar bo zapel trobentni glas,
in te poklical k tvojimu Jezusu, kterimu si s
čistim sercam in čistim telesam zvesto služila;
se boš v prerojeni lepoti zbudila, in čistost se
bo zopet nad tabo, kakor tvoja nar lepši lepota
svetila. Vesela boš svojimu ljubimu Jezusu na¬
proti hitela, kterimu si v življenji svojo čistost
darovala, in se zanjo iz ljubezni do njega
serčno vojskovala. Vzel te bo k sebi v večno
veselje, tam ti bo tvoja perhranjena čistost k

138

nar veči časti: za Jagnjetam boš hodila, in v
plačilo svojiga serčniga vojskovanja pesem pe¬
la, ktero bodo le tiste znale peti, ktere so se
tukej na svetu s tabo vred serčno in nepre¬
makljivo za čistost vojskovale, in jo pred
oskrumbo neomadeževano ohranile. O blagor,
stokrat in stokrat blagor čisti duši!! ! —

Zato jo pa tudi sv. Duh sam pohvali,
ker v bukvah modrosti tako govori: „Kako
lep je čist rod, ki se v čednosti sveti;
ker večen je njegov spomin, pri Bo¬
gu in pri ljudeh hvalo ima. — K a dal¬
je pričujoč, ga posnemajo; kadar
pa zgine spred oči, po njem hrepe¬
nijo; on nosi, kakor prem ago vavec,
večno krono, ker je prejel plačilo v
boji za čistost."  —

Sv. Bernard pravi: „Kaj je d rajši
od čistosti, ona stori človeka an-
gelja. Cist človek in pa angelj se
sicer razločita, to d e le po zveliča¬
nji, ne po čednosti. Srečnejši so či¬
sti angelji, terdnejši v čednosti čisti
ljudje."

In sv. Efrem pravi:  „0  čistost! ti
serce razveseluješ, ktero tebe ima;
ti dušo k nebeškim rečem povzdigu¬
ješ, in kakor roža med dušo in tru-

139

ji lam cveteš, ter vse domovanje z le¬
pim duham na poln uješ. Le v čistosti
se sveti lepota svetnikov brez made¬
ža. “ —

O kako lepa, imenitna in veliko vredna
je čistost! — Kako je vender to, de ta ne¬
beška lepota na svetu med deklicami tako inalo
prijatlic ima, ali če ktcre ima, kako slabe in
nezveste prijatlice so ji, kako hitro jo za kako
perliznjeno besedo, za kako obljubo, za kako
kratko veselje prodajo, kako malo so perprav-
Ijene se zanjo vojskovati, ker je vender več
vredna, kakor vse lepote, bogastva, in za¬
kladi celiga sveta, več tudi, kakor lastno
življenje ? —

Nektere njene lepote ne poznajo, druge
so lahkomišljene, in v svojo veliko škodo malo
na svojo dušo in njeno vrednost, in pravo le¬
poto porajtajo; še nektere so pa tudi tako spri-
dene in zgubljene, de jim tudi ta nar lepši
lepota in vrednost nič več ne dopade, de se
raji, same sebi in drugim v sramoto, v gerdim
blatu nečistosti pasejo ; — druge pa tudi Bog
tako tepe, in jih prepusti željam njih serca,
ker so se gnade stanovitnosti nevredne storile.
— Zakaj to Bog stori, je zgorej naznanjeno
bilo. —

140

(J tle bi tudi vse te vsaj iz tega, kar
jim je tukaj v premišljevanje podano, lepoto,
imenitnost in vrednost čistosti spoznale, in se
zanaprej serčno zanjo vojskovale, de bi si vsaj
spokorno čistost perdobile, ako so si pustile ne¬
dolžnost vzeti! — Tudi spokorna čistost Bogu
dopade, tudi spokornice Jezus z velikim vese¬
ljem sprejema, jim svojo posebno ljubezin ska-
zuje, in jih z velikimi gnadami obdaruje. To
vidimo nad Marijo Magdaleno. Marjeto Kor-
tonsko, Marijo Egiptovsko, in nad mnogimi
drugimi, v kterih življenji se bere, koliko lju-
bezin jim je Jezus zavoljo njih resnične spo-
kornosti skazal, s kolikimi posebnimi gnadami
jih je obdaril, in k kolikima veselju v nebesih
jih je namenil.

De boš pa zanaprej nečistost v svoji pravi
podobi spoznala, in se je toliko bolj bala in
varovala, pomisli tudi, kako gerda in
ostudna je nečistost.  Saj skorcj ni mo¬
goče njene ostudnosti prav popisati. Kakor je
čistost tako lepa, de nji enake lepote ni na
svetu, je pregreha nečistosti tako gerda in
ostudna, de nji enake gerdobije in ostudnosti
ni pod milim nebarri. So druge pregrehe, ktere
so ravno velike; ali kar ostudnost in na-
gnjusnost zadene, ta pregreha vse druge pre¬
seže. Gerda in ostudna je sicer vsaka pre-

141

greha, ali nagnjusna nobena tako ni, kakor
ta. Tako je ta pregreha ostudna in nagnjusna,
de jo še v misel vzeti, ali jo po pravim imenu
izreči, se vsaki pošteni in pametni sramuje.
Zavoljo tega sv. Pavel prepoveduje, de se ta
pregreha med kristjani zavoljo njene nagnjus-
nosti še ne sme imenovati. — Oh kako ostud-
niga dela ta pregreha človeka, kteri se z
njo pregreši. Nobena mlaka človeka tako
ne ogerdi, in noben gnoj tako nagnjusniga
ne stori, kakor ta pregreha. — lil kar je
še hujši, mlaka in gnoj človeka le po verhu
ogerdita; oskrumba tega greha pa gre do be¬
lih kosti, kakor sv. Duh sam pravi po pobožnim
Jobu, rekoč: „Pregrehe tvoje mladosti
bodo tvoje kosti napolnile, in v pra¬
hu ž njim počivale."  — V grobu še bo
nečistnica počivala s svojo nagnjusnoštjo, ako
se poprej v resnici ne spokori, in sodnji dan
se bo v vsi svoji ostudnosti pokazala. O ka¬
ko strašen bo njen spregled sodnji dan,  ko bo
trobentni glas zabučal, in se bo zbudila, in
se vidila v vsi tisti gnjusobi, s ktero jo je
njena nečistost v življenji napolnila. Kaj bo
počela, kam se djala, ko bo vidila svojo ostud¬
nost in hudobijo odkrito pred vsim svetain, in
je perkriti tudi ne bo mogoče? — Kako ji bo
per sercu, ko bo spoznala, de zdaj zanjo ni

142

več spremenjenja, de bo zdaj vso večnost
žela, kar je v življenji sejala, namreč: ostud¬
nost in gerdobijo ? — Strašna večnost bo to !!

O nečistost! ti gerda , -— ostudna , —
nagnjusna, — nesramna pregreha, koliko le¬
pote si že spridila, koliko nedolžnosti pokon¬
čala , koliko ljudi obojiga spola časno in tudi
že večno nagnjusnih storila! —• Ali je mogoče,
de se še zljubi kakimu človeku po tebi per
toliki tvoji gerdobii in ostudnosti? — Ko bi
te ljudje v vsi tvoji nagnjusnosti poznali, go¬
tovo bi se nobenimu ne poljubilo po tebi hre¬
peneti. Ali ker ljudje tvoje ostudnosti ne po¬
znajo , in ti sama hudoba pomaga ljudi slepiti,
in jim tvojo sladnost v serce vlivati, s svojo
sladnostjo omamiš serca in telesa ljudi, de
se ti vdajajo, in v tvoje mreže letajo. — Oh
reve, kako velike reve so in bodo, ktere se
dajo zavolj tebe hudobnimu duhu slepiti, in
tvoji sladnosti omamiti in vjeti! !!

De boš pa še bolj živo spoznala, in se
terdno prepričala, kaj taka deklica zgubi, in
kako gerdo in ostudno se pred Bogam stori,
ktera se z gerdim greham nečistosti oskruni,
in lepoto čistosti in nedolžnosti zapravi, po¬
slušaj kako sv. Ambrož uči. On je neki de¬
klici takole pisal, in popisal škodo in oger-
denje, ktero si je nakopala, ki je tako nesrečna

143

bila, de je v nečisti greh padla, in tako svojo
poprejšnjo čistost in nedolžnost zgubila:

„Tebi govorim, k tebi obračam
svoje op o m in j e v an j e , ti zdaj iz več
vzrokov revna, usmiljenja vredna
stvar, ki si ime in čast device zgubila.

Kje hočem začeti, kje končati,
ter ti tvojo zdanjo nesrečo popiso¬
vati. Ali hočem popisovati gnade,
k ter e si zgubila, ali te hočem milo-
vati in žalovati nad škodo, v ktero
si zabredla?

Bila si devica v paradižu Gospo-
vim, bila si nevesta (nebeškiga ženina)
Jezusa Kristusa; •— bila si prebiva-
liše sv. Duha; — in ker ti tolikrat
povem: „bila s i“ — te že ta beseda
sili ravno tolik r at /.dihniti, ker te
opominja, de nisi več, kar si bila. —

Bila si v cerkvi, kakor golob¬
ček, kteri zlate in s rebern e p erute
ima; — bila si, kakor svetla in blis-
ketavna zvezda v roki Gospodovi;
in ni se ti bilo bati, ne vetra ne obla¬
kov, kteri bi te za m ogli omračiti ali
zakriti.

Pa kakošno spre me n je nje je zdaj
pri tebi! —

144

Jz device božje si postala hudi¬
čeva nesramnica; iz neveste Jezusa
Kristusa si se zaverženo nesnago
storila; — iz tempelj n a Gospodoviga
si hlev gnjusobe in iz prebivališa.
sv. l)uha hudičeva bajta postala. —
Ki si p o p r e d kot golobček brez stra¬
hu okoli letala; si moraš zdaj sa¬
ni a sebe sramovati, in če te kdo po¬
gleda, kot sova skrivati. Ki si po¬
prej zavoljo svoje čistosti, kot nar
čistejši zlato se blisketala; si zdaj
zaničljiva postala, kot blato na ce¬
sti. — Ki si bila poprej svetla zve¬
zda v roki Gospodovi, si zdaj, kot,
iz neba padla, in v Černe oglje spre¬
menjena. Gorje tebi, reva! gorje tebi,
ki si toliko g n a d in časti v tako krat¬
kim času v nesramni slad n osti za¬
pravila!”

Iz teh besedi svetiga in tako učeniga
moža Ambroža lahko živo spoznaš, kakošna
je lepota in vrednost duše pred Bogam, dokler
čisto in ponižno živi; vidiš pa tudi, koliko
zapraviš, in kako se ogerdiš, če čistost za¬
praviš , in nečisto živiš.

Pomisli dobro, in izvoli, ali ni boljši
umreti, kakor toliko lepoto, čast in vrednost,

145

za volj kratkima veselja in posvetniga upanja v
nesramni sladnosti zapraviti? —

6) Pomisli z d a n j o in večno  sre¬
čo čisti ga ne dolžni ga življenja;
in zdanjo in večno nesrečo neči¬
st iga življenja! —

Kako srečna je čista, nedolžna
duša,  ktera Bogu vdana živi, to ti povedati
in popisati ni mogoče. — Le toliko se zamore
reči: če je mogoče na tem svetu vsaj nekoliko
rajskiga veselja okusiti, ga zamore le čista
duša.

Zakaj ona ima vse tisto v sebi, kar za¬
more človeka ne le nar bolj veseliga in sreč-
niga, ampak tudi Bogu nar bolj dopadljiviga
storiti. Cista duša ima nar veči mir in pokoj
v svojim sercu. Tistiga miru,' tiste pokojno-
sti in sladkosti v sebi nobeden nima, in ne
vživa, in tudi imeti in vživati ne more, kakor
ga vživa čista, nedolžna, Bogu vdana duša. —
Cista duša ima nar veči lepoto v sebi; lepoto ,
ktera nikoli ne zgine , nikoli ne zvene, nikoli
ne strohni, če je človek sam ne pokonča; —
in ta lepota je tolika, de nje enake pod milim
nebam ni. — Cista duša ima nar veči vred¬
nost v sebi, ker sv. Duh sam v sv. pismu
pravi, de vse, kar je imenitniga in častivred-
niga, ne velja toliko, kolikor čista duša. Kaj

7

14 «

zamore človeka bolj srečnica in veselica sto¬
riti, kakor vse te reči?

In te sreče, tega veselja ji nobena
reč ne ogrc ni; tistih nar večih in nar gren-
kejših dušnih britkost in težav, ktere za gre-
ham nastopajo v serce, in ktere človeku nar
bolj življenje grene, čista nedolžna duša ne
pozna. — Kar pa druge težave in britkosti
tega življenja zadene, ktere nobenimu ne per-
zanesejo, oh koliko ložej jih prenaša, in volj-
nejši terpi, ker ima mirno serce in ji Bog
zavolj tega veči gnade daje!

Kadar pa taka čista, Bogu vdana duša
pride na smertno posteljo, in se ji zadnja ura
bliža, kako mirno in pokojno se večnosti na¬
proti ozira, ker nobena reč je posebno ne teži,
nobena reč je posebno ne skerbi. Kako z ve¬
selim zaupanjem svojimu nebeškimu ženinu
Jezusu naproti pogleduje, kterimu je vedno v
svojim življenji zvesta ostala; — s kolikim
veseljem ga sprejme, kadar pride, in jo tjekej
vzame v svoje veselje , ktero ji je perpravil,
kakor svoji zvesti nevesti in devici. —

In kakšno veselje ji nebeški ženin tam-
kej pripravlja? — Sv. Janez nam to v skrivnim
razodenji pripoveduje, ker pravi: ,D evice

bodo v nebesih zaJagnjetam hodile,
kamorkoli bo šel; in bodo pele novo

147

pesem pred sedežem, ktere nobeden
ne more peti, kakor le ti, kteriniso
ognju šeni z drugim s pol a m. —

O kako srečne so čiste nedolžne duše ,
tukaj in tam v večnosti!  —

O kako nesrečne so pa tiste du¬
še, ktere v nečistosti žive! — Tudi ta
nesreča se tako popisati in dopovedati ne da,
kakor je v resnici. — Se ve, de svoje velike
nesreče večidel tudi tisti ne čutijo , in ne spo¬
znajo, kteri so v tem grehu zakopani; — ali
to njih nesreče ne zmanjšuje, ampak jo še po-
vikšuje. Saj tudi norci ne čutijo svoje nesreče,
pa vender vsaki pametni pravi: Boljši je vsaka
še tako huda bolezin, kakor norost. — Ravno ta¬
ko je tudi per takih nečistnicah. One ne čutijo
svoje nesreče in pogubljivosti, in vender vsaka
pametna, dokler ima pravo spoznanje, lahko in
po pravici terdi: Boljši vsaka nesreča, vsako
terpljenje, tudi smert, kakor pa od Boga tako
zapušena biti, de bi v nečistost pervolila, ali
v nji živela. Pa ima prav; to je resnica:
boljši je vsako nesrečo, vsako terpljenje, tudi
smert prestati, kakor zapeljana biti, ali nečisto
živeti.

Oh kolika reva je taka, ktera se pusti za¬
peljati in nečisto živi! — Ona zgubi ne le pri¬
jaznost in Jjubezin božjo, ona zgubi tudi svojo

7  *

148

nedolžnost in devištvo, — zgubi svojo nebeško
lepoto in čast, svojo deviško vrednost za zmi-
rej, nikoli več je nazaj ni! —

In to zavoljo kratkiga poželjivima ve¬
selja. —

Ona zgubi pa tudi mir in pokojnost svo-
jiga serca, zgubi tisti sveti raj, kteriga je v
svojim sercu imela, dokler od poželjivosti in
nečistosti ni nič vedila. — Zaredile so se v
njenim sercu mnoge zmotnjave in skušnjave,
kterih pred nikoli ni poznala, nikoli ni čutila, in
ktere jo zdaj vedno nadlegujejo, in ji nepokoj
in žalost delajo. Kača poželjivosti enkrat zbu¬
jena , nikoli več v nji ne počiva, in ji zinirej
skušnjave in hudo nagnjenje napravlja; vedno
vojskovanje mora imeti, če jo hoče premagati. —

Pot nedolžnosti, miru in lahkote se je
zgubila; in pot pokore, pot truda, premagovanja
in hudiga vojskovanja mora ona zdaj nastopiti.
— Cerv vesti začne glodati v njenim sercu,
in ji pokoja nikoli več ne da, de tako mirna
in vesela nikoli več ni, ko je pred bila. —
Koliko pa drugih težav, britkost in križev ta
greh za sabo pernese, kterih našteti in naraj-
tati ni mogoče, ktere človeka ne zapuste, in
ga dostikrat vse življenje spremljajo, še smertno
posteljo grene. — Oh kolikokrat marsiktera vse
življenje, posebno pa še na smertni postelji

149

zdihuje: zakaj sim bila tako slepa, tako ne¬
umna, de sim kaj taciga storila ali dopustila! —
To je kamen, kteri take nar bolj teži! —

Pa blagor še takim, ktere to vsaj spoznajo
in obžalujejo, in se z resnično pokoro odpuša-
nja grehov, in milosti božje vredne store!
Koliko jih je pa še takih, ktere ta greh še ta¬
ko oslepi in spridi, de še tega ne spoznajo,
v svoji norosti do zadnjiga naprej žive, in
brez prave pokore umerjejo! •— Oh kakšna
bo in je njih večnost! Sv. Pavel pravi v
listu do Efežanov: „To namreč vedite

in premislite, de noben n e s r a m-
než, nečistnik nima deleža v kra¬
ljestvu Kristusovim in Božjim. Ne
dajte se nikomur zapeljati s praz¬
nimi besedami, ker z a v o 1 j tega pride
jeza Božja nad otroke nevere.“

Nečistnike in nesramnice bo Bog ojstro
sodil, on sam bo njih strašni maševavec. „Oni
bodo,“  pravi sv. Janez v skrivnim razodenji,
„s v oj delež imeli v žveplenim jeze¬
ru, kar je druga smert.“  — Kako strašna
bo njih večnost!

Kako nesrečna je tedaj nečistnica tukej
kako nesrečna je še le tamkej v večnosti, če
se pred ne spokori! —

150

Nar ložej se srečni stan nedolžnosti in
nesrečni stan nečistosti primeri nedolžuiinu
stanu pervih staršev, dokler so v raji bili, in
pa poznejšimu nesrečnimu stanu, ko jih je bil
Bo g iz raja izpodil. Kakor pervi starši pred
greha m, in dokler so bili v raji, niso od no¬
benih težav nič vedili, in so v miru, veselji in
prijaznosti božji živeli; tako dekle v stanu ne¬
dolžnosti pravih grenkost življenja nič ne po¬
zna, ona ne ve, ali vsaj ne skuša tako zelo, de
je zemlja dolina solz. — Kakor se je pa spre¬
menilo pervim staršem po storjenim grehu, po
enakim se spremeni v duši, ktera v greh ne¬
čistosti zabrede. Rajski slan, t. j. srečni stan
miru in veselja se zgubi, in ternje skušnjav,
zmotnjav in britkosti poganja, in ko je pognalo,
vedno bode, vedno teži; nikoli človeku miru,
nikoli pokoja ne da. In to bodeče ternje člo¬
vek sabo nosi, to ga spremljuje na vsili nje¬
govih potih, to mu ves čas življenja do smertne
ure greni. Tako čuti taka po vsi grenkosti,
de je zemlja res dolina solza; ali zakaj? —
zato ker jo je greh v dolino solza premenil.
In tudi per nji je le greh veselo, nedolžno
življenje spremenil v grenko in solzno.

To so žalostni res solza vredni nasledki
posvetniga življenja. Tako se ji godi, ktera

151

Boga Kapusti, in kakor F,va, ki je raji kačo
kakor Boga poslušala in ji verjela, tudi raji
svet kakor Boga in božje namestnike poslu-
š a, raji svetu verjame, in se z njim peča! —
Premisli in dobro prevdari, ali ni boljši,
vse prestati, vse preterpeti, vse zgubiti, kakor
tak srečen stan zavoljo kratkiga veselja, ali
zavoljo posvefniga upanja v nesramni sladnosti
zapraviti, in si toliko nesrečo nakopati?

Zatorej naj usmiljeni Jezus in njegova
prečista devica vsako dušo obvarujeta takiga
padca 1

Ktera še ni padla v ta greli , naj tedaj
čuje in moli, in neprenehoma skerbi, de temu
grehu ubeži, in tako svoje lepote, vrednosti
in sreče ne zgubi. —

Ktera je pa že padla v ta greh, in
svojo nedolžnost zgubila, naj saj iz tega spo¬
zna, kako velika je ta pregreha, ker človek
zavoljo nje toliko škodo na svoji duši terpi, in
naj se k pravi pokori poda. —

Blagor duši, ktera se z božjo pomočjo
neomadežvano ohrani; zakaj veselo, preve¬
selo je, nedolžnost in devištvo imeti. Ali
žalostno in strašno pekoče je, po zgubljeni
zdihovati.

O de bi tedaj dekleta saj iz tega spo¬
znale, kaj imajo, kadar imajo čisto, nedolžno

152

serce in telo, in kako veselo in srečno je či¬
stost in nedolžnost imeti; pa tudi kako žalostno
in strašno pekoče je, po zgubljeni zdihovati! —

Vender pa vse to ni zavolj tega rečeno,
de bi bile s tem nedolžne povzdignjene, k
lastnimu dopadajenju in k prevzetnosti nape¬
ljane ; zmotene in v greh zapletene pa po¬
niževane in zaničevane; temuč zavoljo tega,
de bi nedolžne zadobile pravo spoznanje vred¬
nosti čistosti in nedolžnosti, in resnični strah
pred greham; zmotene, zapeljane in nečiste
pa dosegle pravi zapopadck ostudnosti greha,
svoje pregrešnosti, de bi obudile žalost nad
storjenimi grehi, in se podale k pravi po¬
kori; de bi tako oboje, perve po poti nedol¬
žnosti in ponižnosti , druge pa po poti prave
pokore zveličanje dosegle. —

153

Še nekteri

Pred vsini drugim imej pred očmi, in
nikar ne pozabi, činiu si na svetu.

f|a Boga in za nebesa si vstvarjena;
t. j. de bi tukaj Bogu prav služila, in tamkej
v nebesih se per njem večno veselila, to je
namen, zavoljo kleriga (i je Bog dušo in telo
dal. — V nebesih imaš tedaj svojiga praviga
Očeta, v nebesih je tvoje pravo domovanje;
to ti Jezus pove, ki te uči, de moraš v molitvi
s temi besedami k Bogu klicati: „Oče naš,
kteri si v nebesih.“  Kadar tedaj te
besede v molitvi izrekuješ, se spomni, Bog
je tvoj pravi Oče ; in on je v nebesih, in per
sebi v nebesih želi imeti tudi tebe, svojiga
otroka. —

Za Boga je vstvarjeno tudi tvoje serce.
— Sv. Avguštin pravi: „N aše serce je

nepokojno, dokler ne bo v Bogu
počivalo."  — Premisli dobro te besede sv.
Avguština; in spoznaj iz njih, de bo tudi tvoje

7 **

154

serce nepokojno, dokler ne bo v svojim Bogu
počivalo; to je: tudi tvoje serce ne bo veselo
in srečno, dokler se ne bo k Bogu obernilo,
njemu služilo, in se tako vredniga storilo, njega
samiga v nebesih za plačilo prejeti, in v nje¬
govi ljubezni na večne čase počivati. —

Desiravno tedaj tvoje serce po mnogih
rečeh hrepeni, po dopadajenji, časti, lepoti,
bogastvu, in Bog ve, po čimur še vse; ven-
der, ko bi ti tudi dano bilo vse to imeti in
vživati, kar serce poželi, in še več, bi vender
v vsih teh rečeh ne vživala praviga miru in
prave zadovoljnosti.

In zakaj ne? — Zato ker je za Boga
samiga vstvarjeno, — za neskončniga, za nar
lepšiga in nar ljubeznjivšiga Boga! — Kako
je tedaj mogoče, de bi take prazne, nečimer-
ne in v primeru z Bogam nič vredne reči
napolnile, in umirile serce, ktero je za tako
veliko, imenitno bogastvo vstvarjeno!

To je ravno tako, kakor ko bi kdo hotel 1
nezmerne brezne z eno kapljo vode napolniti.
Ali bi ne rekel vsaki, to je neumno, to ni
mogoče? — Glej , ravno tako, in še bolj ne¬
spametno dela vsaka, ktera svojiga veselja in
svoje zadovoljnosti le v posvetnih rečeh iše, in
meni, de bo s takimi malovrednimi, minljivimi
rečmi napolnila svoje serce, ktero je vender le

155

za nezmerniga, neskončno lepiga in ljubiga
Boga vstvarjeno in namenjeno. Take minljive,
posvetne reči le omamijo serce, in na videz
umirijo in ovesele; ali prave stanovitne zado¬
voljnosti in miru nikoli ne morejo dati.

O kako nesrečne so tedaj take reve,
ktere le po takih rečeh hrepene, jih išejo, in
tudi vživajo; per tem pa serce vender le prazno
in nepokojno pušajo!

Pa bo morebiti marsiktera mislila, saj so
take vender le dostikrat vesele in zadovoljne!
— Ali pomisli, kakšna je njih zadovoljnost?
Njih zadovoljnost je le omamljena in le na vi¬
dez. — Saj je bil tudi zgubljeni sin, ko je en¬
krat premoženje svojiga očeta zapravil, zadovo-
ljin, in se srečniga štel, de se je smel z luši—
nami nasitovati, ki so jih svinje jedle; ali kdo
ga bo zavoljo tega v resnici srečniga imeno¬
val? — Tako se tudi take, ktere so ljubezin
nebeškiga Očeta s posvetnim življenjem za¬
vile, srečne štejejo, de zamorejr
nami in otrobi posvetne
serce napolniti; — al :
tega srečne imenoval?
ne pride , — gotov'

Ti pa nikp
merilih posvetr'
sreči kar n

156

serce le mamijo, in le na videz vesele; v
resnici te pa od nar veči dobrote in lepote,
namreč od Boga odvračujejo in ločijo, in ti na
zadnje veliko grenkost' in nepokojnost naprav¬
ljajo. —

Tega iši in hrepeni pred vsim drugim po
tem, za kar si vstvarjena, po Bogu in po
njegovim kraljestvu, in vse drugo, kar ti je
k tvoji pravi sreči potrebno, ti bo Bog dodal.
To ti Kristus sam zaterduje, ker pravi: „Išite
nar poprej božjiga kraljestva in nje¬
ga pravice, in vse drugo vam bo p e r-
verženo."  — In zanesi se terdno na njegove
svete besede, spolnil bo vse, kar ti s temi
besedami obeta, vse, kar je k tvoji pravi
sreči potrebno, ti bo pervergel.

Iši tedaj pred vsim drugim Bo¬
ga, to je njegove časti,  de vse, kar sto¬
riš, storiš zavoljo njega, ker si zanj vstvar-
' r  njegovi zmirej veči časti; de želiš,
Vvojih delili le Bog in njegovo
’o. K temu te Jezus opomi-
. in v nar pervi prošnji
di tvoj e ime.“  —
'liji ta perva proš¬
ta pena želja

157

Iši pa tudi božjiga kraljestva, to
je, večniga zveličanja, tudi za tega si
vstvarjena, de bi bila namreč že tukaj božjim
služabnicam in prijatlicam peršteta, in enkrat
v večnosti med izvoljene božje vzeta. — To
naj bo druga, ravno tako velika želja tvojiga
serca. Tudi k temu te Jezus opominja, ki te uči
moliti v drugi prošnji v Očenašu: „Pridi k
nam tvoje kraljestvo."

In glej, to oboje, nar imenitniši in boljši
željo svojiga serca boš dosegla, če boš sker-
bela in si perzadevala, v vsih rečeh Bogu
dopasti, le božjo voljo spolnovati. Ako boš
božjo voljo v vsili rečeh spolnovala, boš živela
za Boga, in Bogu v čast; boš zadobila božje
kraljestvo tukej in v večnosti; tukej bo Bog s
tabo, in njegova gnada in njegov žegen, boš
prijatlica božja, in nebeški Oče te bo imenoval
svojo dobro hčer; tamkej v večnosti se boš per
njem v nebeškim veselji večno veselila, in ga
večno vživala. — Zato te Jezus opominja, in
uči v tretji prošnji v Očenašu moliti in prositi:
„Zg6di se tvoja volja."

Ker tedaj s spolnjenjem svete božje volje
vse dosežeš, kar Bog od tebe želi, in za kar
te je Bog vstvaril; mora tudi to nar veči in
nar imenitniši skerb tvojiga življenja biti, nam-

158

reč, kako de bi v vsih rečeh božjo sveto voljo
spolnovala.

Vedi tedaj, in zapiši si globoko v svoje
serce, za zdaj in za - vselej: Nar perva,
n a r v e č i, n a r i m e ni t n i š i, in nar pogla¬
vitnimi skerb in perzadevanje tvoji ga
življenja, skerb čez vse druge skerbi
naj bo ta: de bi z a mogla, zmirej bolj
in v vsih rečeh božjo voljo spolno-
vati. H ožja volja naj ti bo čez vse. —
Tako boš živela po svojim lepim namenu, za
kteriga te je Bog vstvaril, boš živela za Boga,
in za svoje zveličanje, boš vesela, srečna,
boš vse bogastva in lepote v veliko obilniši
meri imela , kakor ti jih svet dati zamore. O
blagor tebi! stokrat in stokrat blagor tebi!! 1

Ali, ker spoznaš, kako je človek slab,
in veš, de naše perzadevanje brez gnade
božje nič ne velja, in nič ne zda, moraš
vsaki dan Boga za to gnado prositi. Tudi k te¬
mu te Jezus opominja, ki te uči moliti in prositi
v Očenašu : „Daj nam dans naš vsakda¬
nji kruh/'  t. j. daj nam dans vse, česar za
svojo dušo in za svoje telo potrebujemo.

Kakor pa mora ta skerb tvoja nar perva
in nar veči biti, tako naj bo tvoj nar veči
strah ta: z greham, posebno s smertnim Boga
žaliti, in Bogu se zameriti. — Greh je nar

159

veči nesreča človekova, tedaj tudi tvoja. —
Greha se bolj boj, kakor vsaciga druziga zle¬
ga. Zato te Jezus uči moliti in prositi: „In
ne vpelji nas v skušnjavo; teinuč  reši
nas hudiga.“  S temi besedami prosimo Bo¬
ga , de bi Bog tudi nevarnosti greha od nas
odvernil, ali saj nam moč dal, skušnjave in
nevarnosti premagati, de bi tako greha obva¬
rovani , in taciga zlega rešeni bili.

Če te pa vender kaka skušnjava pre¬
moti, in ti padeš v kaki greh, in razžališ
svojiga ljubiga Boga, prosi ga brez odlašanja
odpušenja. Pa saj se vsaki dan kaj pregre¬
šimo, kdo je brez greha na svetu? Zato nas
Jezus uči, de Očenašu tudi to prošnjo perstav-
Ijajmo: „Odpusti nam naše dolge, ka¬
kor tudi mi odpušatno svojim dolžni-
kara,“  — t. j. nebeški Oče! odpusti nam
grehe, kakor smo tudi mi perpravljeni, vsim
odpustiti, kteri nas razžalijo !

Poglej, kako nas Jezus v ti kratki in lepi
molitvi uči: čimu smo na svetu, kje je naš
pravi Oče, kje naše pravo domovanje; kaj mo¬
rajo biti nar perve in nar veči želje našiga
serca, — kaj naša nar veči skerb, — kaj
naš nar veči strah; in ktcrih reči moramo
Boga nar bolj prositi? —

160

Spomni se zavoljo tega tudi vselej, ka¬
dar to lepo molitev moliš, vsiga tega, kar ima
ona v sebi, česar te Jezus ž njo opominja
in uči.

Kadar jo tedaj moliš, in praviš: „Oče
naš, kteri si v nebesih,"  se spomni: de
te Jezus uči, de je nebeški Oče tvoj pravi
Oče, in de so nebesa tvoja prava domačija,
in de se zdaj,  ki to moliš, z živo vero in s
terdnim zaupanjem k njemu obračaš, in poter-
diš, de si tega prepričana, in de zavoljo tega
tvoje serce po njem, in po svoji pravi domo¬
vini, po nebesih hrepeni.

Kadar moliš: „P os večen o bodi tvoje
ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo,"
se spomni: de te Jezus s tema pervima dvema
prošnjama opominja; de morajo tvoje per-
ve in nar veči želje te biti: pred v sim
drugim Boga in njegoviga kralje¬
stva, to je, božje časti in zveličanja
svoje duše iskati;  in de ti zdaj s temi
besedami ravno želje in prošnje k Bogu poši¬
ljaš, de bi ti in vsi ljudje to res storile.

Kadar moliš: „Zgodi se tvoja vo¬
lja,"  •— se spomni: de te Jezus s to prošnjo
opominja, de mora nar veči skerb tvo¬
ja ta biti, de bi za m ogla vselej in v
vsih rečeh božjo voljo na tanko spol-

161

no vati, in de ti zdaj s temi besedami ravno
željo in prošnjo k Bogu pošiljaš, de bi res
ti in tudi vsi ljudje nar bolj skerbeli in si
perzadevali, božjo voljo vselej in v vsili re¬
čeh na tanko spolnovati.

Kadar moliš: „D a j nam d a n s naš

vsakdanji kruh; odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim
dolžnik  a m , u  se spomni: de te Jezus s tema
prošnjama uči: kaj Boga nar bolj prosi, nam¬
reč : vsakdanjiga dušniga in telesni-
ga kruha;  to je, vsih gnad, ktere so tebi
vsakidan za dušo in telo potrebne; in odpu-
šenja naših dolgov ali grehov.  Prosi pa
tudi res s sercam per teh prošnjah za vse to.
Ali nikar ne pozabi, kaj Jezus perstavi per
prošnji za odpušenje naših dolgov ali grehov,
namreč: Kakor tudi mi odpušauio svo¬
jim dolžil ikam,  to je tistim, kteri so nas
razžalili. Bodi tedaj tudi res perpravljena od¬
pustiti svojim sovražnikom, in rada odpušaj;
prenesi in perzanesi, ako te kdo razžali, de
se ne boš s temi besedami Bogu lagala, in
božjiga maševanja na se klicala.

Kadar moliš: „In ne vpelji nas v

skušnjavo; temuč reši nas hudi-
ga,“  se spomni: de te Jezus s tema dvema
prošnjama opominja: de moraš nar veči

163

strah imeti pred g r e h a m, posebno
pred s m er tu im, de se moraš greha nar
bolj bati, in nar bolj želeti njega rešena biti;
in de s temi besedami tudi svoje želje in proš¬
nje k nebeškimu Očetu povzdiguješ, de bi te
celo nevarnost in skušnjav greha varoval, ali
ti saj moč dal, jih premagati; in te posebno
greha, pa tudi drugih zlegov rešil, kadar niso
tvoji duši k zveličanju.

In kadar rečeš: „Amen,“  naj ta beseda
globoko v tvojim sercu zadoni, in se njeni
glas po vsim sercu razlega, kakor poterjenje
vsiga tega, kar si v Očenašu molila in pro¬
sila; naj tedaj tudi serce poterdi, kar ta beseda
pomeni; namreč: de so to res tvoje serčne
misli, želje in prošnje proti. Bogu, ktere si po
Jezusovim povelji in nauku v molitvi Očenaša
Bogu zročila in priporočila.

Glej tako moli Očenaš, tako misli, želi
in prosi Boga, kadar izrekuješ njegove prošnje;
tako bo ta Gospodova molitev, kakor on sam,
ki jo je zložil, luč tvojiga serca,  in ko-
likorkrat jo boš molila, se bo vnovič v tvojim
sercu posvetilo, in vnovič ti bo prav živo pred
dušne oči stopilo, kaj moraš nar bolj že¬
leti, skerbeti, prositi in se bati.  —
Pa ne samo pred oči ti bo vse stopilo, temuč
v ponižni prošnji, se bo v ti molitvi tvoje serce

163

s samimi Jezusovimi besedami k nebeškimu
Očetu povzdignilo, in ni mogoče, de bi Bog ne
porosil in ne poterdil z nebeško roso svoje gna-
de in svojiga blagoslova želja in prošenj, kterc
se po Jezusovim nauku v tvojim sercu vzdigu¬
jejo, in se v njegovi sveti volji uterditi hočejo.

De se boš pa ložej Boga deržala, in
za svoje zveličanje prav skerbela,
si vtisni naslednje nauke v serce,
in se po njih ravnaj:

1) Ko se zjutrej zbudiš, naj bodo tvoje
perve misli per Bogu, kakor je zdihnil že
kraljev prerok David: „Zgodej se k tebi

zbudim."  Tudi ti se pokrižaj, izreci prav
pobožno nar slašji imeni „Jezus in Ma¬
rija",  in zdihni: „Moj Jezus! moje vse!
Ti si moj, jest naj vsa tvoja bom,
tebi se z roči m. — Tebi darujem vse
misli, želje, besede, djanje, ter-
pljenje, vsako stopinjo današnjiga
dne. Naj bo vse k tvoji veči časti."  —
Nikar se ne mudi dalje v postelji, temuč
hitro vstani, in se navadi v tem se premago¬
vati , de s tem premagovanjem pervi dar Bogu
pernescš, in de z nepotrebno pomudo mnogim
skušnjavam priložnosti ne daš.

164

2 )  Kadar vstaneš, se hitro obleci, in
med oblačenjem oberni svoje oči proti nebu,
ali na kako sveto podobo, ktero per postelji
imaš, in prosi Jezusa, de bi tudi tvojo dušo
z lepimi čednostmi, posebno pa s čistostjo in
ponižnostjo oblekel. Zato zdihni med oblače¬
njem: „T i pa, o Jezus! obleci mojo du¬
šo z lepimi čednostmi, posebno s po¬
nižnostjo in s čistostjo, “  ali pa: ,, O g čr¬
ni revno dušo z zavetjem svoje sve¬
te gnade, de bo sovražnikov obva¬
rovana, in de b o m s čisto dušo in s
čistim tele sam tebi služiti  m o gl  a. “

3} Kadar se oblačiš, se tako sramožljivo
obnašaj, kakor se bere od sv. Frančiška Sa-
lezijana, kteri se je tudi takrat, kadar je bil
sam, tako previdno oblačil, preoblačil in sla¬
čil, kakor de bi bilo polno ljudi okoli njega.
— Imej pa sramožljivo in ponižno obleko, in
obleci se tudi sramožljivo, de boš spodobno
spravljena hodila; očitne se nalaš nikar ne
delaj, temuč vselej sama sebe po svoji moči
spodobno zakrivaj.

4 J Ne hodi iz stanice, in se z nikomur
ne zgovarjaj, dokler nisi sramožljivo in zadosti
spodobno oblečena. —

5) Ko si oblečena, preden greš na
svoje delo, poškropi se z žegnano vodo, po-

165

klekni pred podobo križaniga Jezusa in opra¬
vi jutranjo molitev.  Ako ti je ni mogo¬
če vse opraviti; — moli, če več ne moreš,
vsaj en Očenaš in eno Cešenasimarijo prav s
pobožnostjo, ali pa reci pobožno: „Verujem,
de si ti, o Jezus, tukaj pričujoč, in
te molim v ponižnosti. — Zahvalim
te, de si mi dal še današnji ga dne do¬
živeti. — Veliko mojih bratov in se¬
ster je to noč pomerlo, in so že soje¬
ni; meni p a j e še ta dan, dan g n a d e
milostljivo dodeljen, de še zamorem
pokoro delati, in si nebesa služiti;
morebiti je zadnji moji ga življenja.
— Ti si mi ga dal, t e b i n a j bo daro¬
van; tebi darujem vse svoje misli,
želje, besede in djanje, vse svoje
stopinje in terpljenje k tvoji veči ča¬
sti, — v zahvalo za vse gnade, — za
pokoro svojih grehov, — in v per-
dobljenje novih gnad. Vse hočem iz
ljubezni do tebe storiti; vsiga greha
se iz ljubezni do tebe skerbno varo¬
vati. — O Jezus, podpiraj me s svojo
močno gnad o! O Marija, moja ljuba
mati, varuj me in brani me pred vsa¬
kim sovražnika m moje duše! — S v. a n-
gelj var h, spremljaj me na vsih mo-

166

jih potih; tebi se perporočim in z ro¬
či m. — Začnem dan v imenu Jezusa
in 31arije.“ — Nikoli se ne zgovarjaj, kakor
de bi ti nemogoče bilo vsaj nekoliko moliti, s
to kratko pomudo se nič ne zamudi. Človek,
kteri brez molitve nastopi trud dneva, je kakor
vojšak, kteri gre brez orožja nad sovražnika;
oba slabo začneta, pa bota tudi oba slabo kon¬
čala ; oba bota v nevarnosti premagana.

6) Zatorej molitve nikdar v svo¬
jim življenji ne opušaj,  ako nočeš tudi
ti od Boga zapušena, in v grehe zapletena
biti. Kakor se telo brez živeža ne more per
moči ohraniti, temuč slabi, pojema in omaga;
tako se tudi duša brez molitve ne more vojsko¬
vati, temuč slabi, omaga in se skušnjavam in
grehu vda. —

7) Ali moli vselej s pobožnostjo
in z a m erklj  i v o s tj  o; spomni se, de se per
molitvi s samim živim Bogam pogovarjaš, pri
tebi je, na te gleda in te posluša. —

8) Zavoljo tega ne začenjaj svojih mo¬
litev lahkomišljeno in raztreseno; temuč pri¬
pravi svoje serce k molitvi,  kakor že
sv. Duh opominja v bukvah modrosti: „Pred
molitvijo pripravi svojo dušo in ne
bodi kakor človek, kteri Boga sku¬
ša !“ —

167

Perpravljaj se pa tako: Pomisli nar po¬
prej, iz kakšniga posebniga namena boš molila,
ali misliš Boga kake posebne gnade prositi
ali se zanjo zahvalili i. t. d., de boš vedila,
zakaj de moliš, in v kakošen namen svoje
prošnje obračaj, sicer bo tvoja molitev le ra-
botna, ali tje v en dan. — Poklekni na tak kraj,
kjer te ne morejo vnanje reči toliko motiti,
in te raztresati. Po tem si živo pred oči po¬
stavi , kakor de bi vidila nebesa odperte, in
Boga na njegovim veličastnim tronu sedeti, ob-
daniga od angelov in svetnikov'. Skleni se tedaj
v duhu z angeljci in svetniki, in želi ž njim
vred Boga častiti in moliti.

9) Moli počasi,  izrekuj, če tiho
moliš, saj v sercu vsako besedo, in misli
na to, kaj moliš,  de ne bo Bog tudi
čez tebe tožil, kakor čez Jude, rekoč: „To
ljudstvo me z ustnicami časti, njih
serce je pa daleč  od  mene. 11  — Če se
kaj raztreseš, obžaluj in svoje misli spet zberi.

Dobro je, se čez dan, s kakimi krat¬
kimi zdihljeji k Bogu oberniti; kakor: „Jezus,
usmili se m e! “ — „ J e z u s, nikar me ne
zapusti!" — „V tebe, o Jezus, imam
vse zaupanje!" — „Tebe ljubim, — in
te z mir a j bolj ljubiti želim." „0 de bi
te nikdar razžalila  ne  bila!" — Od-

168

pusti mi moje grehe,“ „pomagaj mi“
i. t. ti.

10} Kadar moliš angeljsko če¬
šenj e, se spomni, de nas opominja velike
dobrote včlovečenja Jezusa Kristusa; de mora¬
mo tedaj per tej molitvi hvaležno se spominjati
te velike dobrote, in ž njo Marijo prositi, de
bi ona za nas prosila, de bi ne bilo Jezusovo
včlovečenje za nas zastonj.

11) Akotije  mogoče, p oj d i vsaki
dan,  ali vsaj kadar ti je mogoče, ali perpu-
šeno, k sv. maši.  Sv. Frančišek Salezijan
pravi: „Sv. maša je s o ln c e d uh ovni ga
življenja, in serce pobožnosti . u  —

Tudi k sveti maši se perpravi,  preden
se začne. Misli si, kakor de bi stala na gori
Kalvarii, kjer se je Jezus za nas na križi
daroval, in prosi Boga gnade, de bi zamogla
deležna biti sadu sv. maše. •— Naredi na¬
men,  zavoljo kteriga to sv. mašo Bogu daro¬
vati želiš. —• Saj imaš marsikake potrebe, za
ktere ti je posebno treba prositi. — Moli  per
sv. maši ne samo  za  se, ampak tudi za dru¬
ge: za nedolžne in spokorne, za pravične in
grešnike; posebno za tiste, ki so v velikih ne¬
varnostih, težavah, skušnjavah ali bolečinah;
— ali ki so na smertni postelji; ali za te,

169

ki mislijo ravno kak velik greh storiti; in pa
za duše v vicah.

Začni sv. mašo  z grcvengo čez svo¬
je grehe. — P er sv. evangelii obudi
živo vero v Jezusove nauke, in skleni, se
zvesto in serčno po njih ravnati. — P er da¬
rovanji  daruj tudi ti svoje serce Jezusu, in
ga prosi: kakor bo on kruh in vino v svoje
sveto telo in svojo presveto kri spremenil, de
naj tudi tvoje serce tako spremeni, de bo nje¬
mu dopadljiv dar. — P er povzdigovanji
obudi živo vero v Jezusovo pričujočnost, in
moli ga na altarji pričujočiga; obžaluj svoje
grehe, in daruj sveto Rešuje Telo in sveto
Rešnjo Kri nebeškimu Očetu v počešenje nje¬
gove božje časti, v odpušenje svojih grehov, v
zahvalo za vse dobrote, in v perdobljenje
vsih potrebnih gnad. Per zavživanji  že¬
lje obudi, de bi tudi ti vredna bila Jezusa
prejeti, in če si brez smertniga greha, ga
prosi, de bi saj na duhovno vižo peršel v
tvoje serce. — Konec  sv. maše zahvali Ro¬
ga za to gnado, de si bila deležna te sv.
daritve, in prosi ga odpušanja, kar si se kaj
med to sv. daritvo z raztresenostjo, ali sicer
pregrešila.

Če pa včasih zavoljo povelja svojih pred¬
nikov, ali zavolj opravil ne smeš k sveti maši,

8

170

nikar ne godernjaj; zakaj s pokoršino do
prednikov se tudi Bogu služi, dostikrat kolji,
kakor z daritvo sv. maše. Takrat se pa v
duhu k sv. maši podaj, in se z željami skleni
s temi, ki so per sv. maši.

12} Prejemaj večkrat v letu zakramenta
sv. pokore in sv. Rešnjiga Telesa; nar boljši
podpora sta nam v naši slabosti. Sv. Jožef Ko-
pertinee pravi: „Kjer Bog večkrat pre¬
biva, tam sovražnik božji ne more
stanovanja imeti."

Ali če hočeš velikih gnad teh zakramen¬
tov deležen biti, moraš skerbeti, de ji vselej
vredno prejmeš. — Zatorej:

Kar spoved tiče,  pomisli: de ti bo
Bog perzanesel, in de te ne bo ojstro sodil,
če boš ti sama sebe ojstro sodila, in se per
spovedi prav obtožila. Zatorej vselej preden
greš k spovedi, Boga gnade prosi, de bi
zamogla svojo spoved prav opraviti, namreč:
prav se spoznati, — serčno obžalovati — in
čisto se spovedati; — ker brez serčniga obža¬
lovanja , brez terdniga sklepa , in brez odkri-
toserčnosti tvoja spoved nič ne velja.

Perpravljaj se po tem k spovedi
tako:  Nar pred sprašuj skerbno svojo vest;
— obudi serčno grevengo nad svojimi grehi,
in prosi Boga odpušanja; — terdno skleni za-

171

naprej novo življenje začeti, in greh in grešne
priložnosti zapustiti, ko bi te še tolikanj težko
stalo. Per spovedi pa se obtoži vsih svojih
grehov, ponižno in odkritoserčno , brez perkri-
vanja, brez zgovorov, brez polepšanja in brez
tajenja.

Kar obhajilo tiče:  Perpravi se tako:
Obudi živo vero, — terdno zaupanje, — go¬
rečo ljubezin, — serčno hrepenenje po Jezusu
v sv. Ilešnjim Telesu pričujočima. — Premisli
nekoliko veliko ljubezin Jezusovo, kteri ni samo
za te terpel in umeri; ampak še sam k tebi
pride, in se s tabo skleniti hoče, de bi te
varoval, podpiral, vnemal k vsimu dobrimu, in
te v svoji ljubezni srečno storil; de se bo
tudi v tvojim sercu toliko veči ljubezin do njega
vnela. — Perstopi po tem s ponižnostjo in z
gorečimi željami do Jezusa k sv. obhajilu.

Po sv. obhajilu pa moli Jezusa v tebi
pričujočiga; serčno ga zahvali za to veliko
gnado; — daruj se mu popolnama vso; —
spomni se njegoviga terpljeuja, in njegove
britke smerti; — in prosi ga potrebnih gnad.
— Prosi ga, ne samo enkrat, ali dvakrat;
ampak večkrat k njemu zdihuj, in prosi po¬
sebno tistih gnad, ktere so k fvojimu poboljša-
nju nar bolj potrebne. Celi dan nikar ne
pozabi Jezusa, kteriga si prejela, zdihuj k

8 *

172

njemu, in ga prosi, de naj per tebi ostane in
te podpira; — posebno pa, de naj ti da gnado
stanovitnosti v dobrim, in v ljubezni do njega
do konca življenja.

Zanaprej pa te zadobljene gnade per
tebi zares ne smejo brez sadu ostati, temuč
skerbi, de boš te gnade v dobro obernila in
kaj sadu pernesla.

13) Čez dan berzdaj svoje oči, svoje
ušesa, svoje usta, včasih tudi v perpušenih
rečeh, in zatajuj se v svoji radovednosti; tudi
per jedi in pijači si včasih kak grižljej ali
kak požirk perterguj, le zavoljo tega, de se
navadiš v majhnih rečeh se premagovati; ložej
ti bo se po tem premagati, kadar bo hujšiga
vojskovanja ali premagovanja treba. — Sploh
pa bodi per jedi in pijači zmerna, in varuj se
tistim peršteta biti, od kterih sv. Pavel govori,
rekoč: „Kterih Bog je trebuh/'  — t. j.
kteri le mislijo, kako bi svojimu poželjivimu
mesu stregli. — Od tih sv. Pavel pravi, de
so sovražniki Kristusoviga križa, t. j. sovraž¬
niki vsaciga zatajevanja samiga sebe, in za-
morovanja spačeniga mesa; — in perstavi:
/Njih konec je pogubljenje."

14) Tudi zvečer ne hodi spat,
dokler nisi večerne molitve opravila.
— Bog je vreden, de se zvečer darivca vsih

173

dobrot spomnimo, in se mu zanje vsaki dan za¬
hvalimo. Zatorej preden greš k počitku, po¬
klekni in zahvali Boga za vse gnade in do¬
brote, kar si jih čez dan na duši in na telesu
prejela. — Sprašaj svojo vest, in premisli,
kako si dan obernila , in koliko in v čim de si
se pregrešila. — Obudi grevengo čez storje¬
ne grehe, prosi ga odpušenja, in terdno
skleni, de se hočeš drugi dan bolj skerbno
greha varovati. Zroči mu vse svoje dela in
opravila, položi jih v nar slajši serce Jezusovo,
in prosi ga, de bi on s svojo ljubeznijo in s
svojo drago kervjo očistil in nadomestil, kar
je per tvojih delih kaj pomanjkljiviga! — l*er-
poroči svojo dušo in telo v varstvo nar Ijubez-
njivših sere Jezusa in Marije, pa tudi angelu
varhu, de bi te varovali vsili dušnih sovraž¬
nikov ; prosi jih, de bi le blagoslovili. —

Potem se pokropi z žegnano vodo, sleci
se hitro in sramožljivo, in podaj se k počitku.
Med slačenjem zdihni: „0 Jezus, sleci

tudi mojo dušo v s i g a g r e h a i n v s i h
hudobnih nagnjenj in poželenj, kte-
r e so tebi  z o p e r n e.“

Kadar se uležeš, zdihni: „G os po d j v
tvoje roke zroči m svojo dušo in svoje
telo,“  in glej, de boste tvoji zadnji besedi,
preden zaspiš : Jezus in Marija.

174

Če ne moreš zaspati, pa še nekoliko
v postelji moli, de zaspiš. Če se po noči

zbudiš, spomni se precej Boga, in angela
varha, ktera oba čujeta nad tabo, in zdihni k
njima; ali pa se navadi vselej nar slajši imeni:
„Jezus in Marija"  v sercu in v ustih imeti.
Tako boš živa in tudi mertva v Jezusu spala
in počivala.

15) Preden zjutraj greš na svoje delo,

ali med potjo stori dober namen;  to je,
obudi v sebi želje in sklep, de boš vse, kar
boš dans delala ali terpela, iz ljubezni do

Boga in iz pokoršine do njegove svete volje
delala in terpela; tako bodo tvoje dela in opra¬
vila posvečene, in tebi v zasluženje perštete,
ker bodo zavoljo Boga storjene. — Ako pa

opustiš dober namen storiti, se zastonj trudiš,
tvoje dela nimajo za te ne žegna božjiga, ne
zasluženja, ker jih nisi zavoljo Boga, ampak
zavoljo same sebe, ali pa zavoljo sveta sto¬
rila. Kakor je sv. Peter na Jezusove besede
mreže na lov vergel, začni tudi ti svoje delo
v imenu Jezusovim.

16) Delaj rada, in opravi vsako

delo hitro in natančno,  in ne mudi se

z nepotrebnim pogovarjanjem ali postopanjem;
ker s tein dragi čas zapravljaš, delo mudiš,
in mnogim mislim in skušnjavam perložnost

175

daješ. Zato se rada doma derži, in ne imej
tudi med svojim spolam veliko prijatelje.

17} Med delam o b e r n i v č a s i svo¬
je oči in svoje serce k Bogu  in mu da¬
ruj svoje delo. Če ti je delo težko, prosi ga
pomoči; — z veseljem se bo tudi on na te
oziral, in ti s svojo gnado pomagal; toliko veči
bo tvoje zasluženje, kolikor veči je tvoj trud.

18} A ko veliko terpiš,  naj bo per
delu ali v mnogih križih in težavah, ktere ti
Bog pošlje, terpi voljno; spominjaj se Jezuso-
viga terpljenja, in skleni svoje terpljenje z
njegovim, daruj mu ga, in tolaži se s tem,
de, kolikor bolj boš Jezusu podobna v terplje-
nji, toliko bolj boš njemu podobna v časti.

19} S tovaršicami bodi prijazna
in pohlevna, in nikar se ne kregaj in ne pre¬
piraj, iz tega pride le jeza in greh. Z njih sla¬
bostmi raji poterpljenje imej, to ne bo zastonj;
Bog bo tudi s tabo poterpljenje 'imel. — Varuj
se do njih ošabna in terda biti, ali jim še
nagajati, ker to gerdo neusmiljeno serce kaže
in te božjiga usmiljenja nevredno stori. —
Vender pa ne smeš v svoji prijaznosti bližnji
per kaki nerodnosti potuhe dajati, ker se s
tem njeniga greha vdeležiš.

20) Per peršonah druziga spola
pa bodi modra in postavna,  in ne imej

176

nobenima nepotrebnima pogovora ali neumuiga
smeha ž njimi ; zakaj de ne, — ti je bilo
zgorej razloženo. Pa se tudi ne boj terda in
ojstra biti, kadar se drugači zapeljevanja ob¬
varovati ne moreš; nič ne de, če si tudi
vedno sovraštvo s tem nakoplješ. Ti zavoljo
tega nič nimaš na svoji vesti; temuč imaš še
zasluženje, ker se moraš zavoljo čistosti tako
močno vojskovati.

21} Ker človek ne ve, kje ga skuš-
njavec čaka, varuj se tudi, če se na
daljno pot podaš,  se družiti drugimu spolu
na poti. Zatorej tudi nikar ne persedaj, ka¬
dar te drugi spol na voz vabi, ker se, kakor
je bilo zgorej rečeno, predivo in ogenj nikoli
brez nevarnosti skupej ne znajdeta.

22) Imej vedno strah pred vsa¬
kim s inertnim greham, posebno pa
pred nečistim;  ker ima ta nar veči stru¬
penost v sebi, nar dalje te v pregrehe za¬
vleče, nar bolj te na duši in na telesu po¬
konča , in nar težej se ga odvadiš. — Imej
vedno te besede v sercu in v ustih: „Go¬
sp od! rajši umreti, kakor kak s inert¬
ni, posebno nečisti greh, storiti!"  Za-
volj tega zdihuj večkrat v svojim sercu: „0
Jezus, nikar ne daj svoje uboge ov¬
ci c e sovražnikom v roke; in ne pusti

177

s ih er t no raniti moje duše, ktero si
s svojo smertjo odkupil!"

Ali pa: „0 Marija! moja Gospa!
Mati moja! spomni se, de sim tvoja.
Varuj me, brani me, kakor svoj e po¬
sestvo in svojo lastnino."

23) Nikoli se ne daj preslepiti
s t e mi besedami, če kdo pravi:  Nečistost
ni greli; — de bi zavoljo tega kako nespo¬
dobno obnašanje do sebe dopustila. Ce ti kdo
kaj taciga reče, naj bo kdorkoli hoče , kteriga
stanu koli hoče, ali učenosti in svetosti, ktere
koli hoče; in ko bi tudi, kakor sv. Pavel
pravi, angel iz nebes peršel, in ti kaj taciga
rekel; vedi, de iz vsih teh ust le tista stara
zapeljiva kača govori, ktera je že perve starše
zapeljala s temi besedami: de ni res, kar je
Bog rekel, ne bota umerla; ktera je tudi te
v svoje mreže dobila, ki tako govore; in ktera
zdaj po njih še tebe želi zmotiti in zapeljati.
Ti pa se nikar ne daj s temi besedami presle¬
piti, kakor se je dala Eva, in za njo veliko
drugih. Zadosti naj ti bo, kar si v teh bu-
kvicah brala, de si lahko živo prepričana, de
je nečistost velika pregreha. — Boj se tedej
nečistosti in vsaciga nespodobniga obnašanja
bolj, kakor vsake kuge.

8 «-

178

24) Z a vol j tega se skerbno va¬
ruj vsi ga, kar bi te zamoglo v to
pregreho nagniti, ali zmotiti; ali pa zmot-
njave in skušnjave zavoljo nje delati. — Ve¬
liko ti je v tih bukvicah naznanjeniga, v ei-
mur moraš čuječa in skerbna biti; prebiraj
tedaj rada te bukvice , de se bolj soznaniš z
nevarnostmi. Ali vsiga opomniti (ukej ni bilo
mogoče, ker je marsikteri kaka reč v skuš¬
njavo , kar drugi ni. — Vsaka naj tedaj sama
sebe presojuje, naj nad seboj čuje, in se tega
skerbno varuje kar spozna, de ji skušnjave
dela, in bi ji utegnilo nevarno biti.

25) Telesna 1 e p o t a j e d e k 1 e t a m
večidel nevarna.  Nikdar si je ne zeli,
in če jo imaš, nikar se zavoljo nje sama sebe
ne obrajtaj in ne povzdiguj. Ako na dušo
ozir imamo, in to je poglavitno; bolj ti je v
škodo, kakor v prid; pred te bo v greh, ka¬
kor k pobožnosti perpeljala. Kakošen prid pa
telesna lepota pernese? Nobeniga druziga, kakor
de drugih oči bolj na se vleče, de jo bolj po¬
gledujejo, in se na njo ozerajo. — Tn kako¬
šen dobiček ima dekle od tega ? — Pač ža¬
losten; ves dobiček je ta: takimu dekletu se
napuh in lastno dopadajenje hitrejši v serce
zaredi, ker vse za njo gleda; hitrejši se pre¬
vzame, več zapeljivcov in poželjivcov na se pri-

179

vabi, kleii jo toliko bolj zalezujejo in v svoje
mreže love, kolikor bolj jim dopade. Zavolj tega
ima tedaj več skušnjav, je v veči nevarnosti
svojo nebeško lepoto , t. j. čistost zgubiti. Zato
se mora bolj vojskovati in hujši zatajevati, če
hoče sovražnike svoje čistosti premagati, in
čista ostati. —

Če to premisliš , kar tajiti ne moreš , je
mar tedaj telesna lepota dekletu dobrota ? Ali
je to dobiček, ko je dekle zavoljo nje v veči
nevarnosti, ko hitrejši v greh zabrede, ko ima
zavoljo nje hujši vojsko in težeji premagovanje,
— če hoče stanovitna ostati? — In kako je
še mogoče, de bi bila taka stanovitna , ker se
večidel vsaka taka napuha navzame, ko jo vse
hvali ? — Napuh pa jo nevredno stori gnade
stanovitnosti. — Bog jo zavoljo napuha za¬
pusti, in — pade. — In tako se zgodi, de
je telesna lepota večidel dekletu v padec.

Ali je tedaj vredna, de po nji hrepeniš,
ali de se zavoljo nje povzdiguješ? — Nikakor
ne. — Svetnice si je niso nikoli želele; še
žalostne so bile zavoljo nje, ker so poznale
veči nevarnost, in so zavoljo nje bolj se poni¬
ževale. -— Pametno dekle si je tudi ne bo že¬
lelo, zakaj bi zavoljo nje nebeško lepoto, t. j.
čistost zapravljala, čimu si bo pot proti več¬
nosti še bolj nevarno delala, ko je že tako

180

dosti nevarna? — Če marsiktera misli, de s te¬
lesno lepoto ložej moža dobi; naj pomisli, de je
bolji, in bolj srečen zakon, če si ga s prid¬
nostjo in pobožnostjo, kakor če se ga s svojo
zvenljivo lepoto pridobi.

26 ) Nikar ne hrepeni po d o p a d a-
jenji sveta;  dvema gospodama služiti ne mo¬
reš. Svetu in Bogu dopasti ti ni mogoče. Ako
si perzadevaš svetu dopasti, boš sicer svetu
dopadla, ali Bogu ne boš dopadla; ker svet
marsikaj hoče imeti, kar je Bogu zoperno, kar
ga žali. — Če tedaj svetu ustrežeš, moraš
Bogu se zameriti in mu zoperna biti. — Boš
mar rajši svetu stregla, de se boš Bogu za¬
merila in njemu zoperna ? — Pač slepa reva
moraš biti, če si kaj taciga zvoliš! Kaj boš
imela od tega, kaj ti bo svet dal za to ?
— Kar ti svet dati zamore je le malo; prazno
hvalo, perliznjeno govorjenje, goluiljive besede,
kakšen prijazen pogled, nečimerno čast, za¬
peljive kratkočase in veselja; to je vse, kar ti
svet dati zamore; in kar temu nasleduje, je:
nepokojnost in žalost serca, pa težka vest,
ktera ti bo več grenkost delala, kakor so vse
veselja in kratkočasi vredni, ktere ti je svet
perpravljal. In kako ti bo svet na zadnje pla¬
čeval za vse to, če boš toliko zavoljo njega
storila, in celo Boga zapustila? Kakor je že

181

drage plačeval. Kadar boš enkrat ocvetla,
in mu ne boš dopadla, te bo zapustil, zaver-
gel, zaničeval. In ti boš milo zdihovala, jo¬
kala in si očitala, zakaj si tako nespametna
in slepa bila, de si svetu verjela, in na nje¬
govo govorjenje in dopadajenje toliko porajtala.
Kakor suha mladika boš stala v vinogradu
Gospodovim, odločena od praviga življenja od
Kristusa, ker si se od njega z greham odter-
gala, in zavoljo tega usahnila; perpravljena
boš za večni ogenj, v kteriga boš gotovo padla,
ako se te ne bo Jezus usmilil, te z gnado pra¬
ve pokore spet oživil, in k sebi nazaj perpe-
Ijal. To je žalosten konec vsake take, ktera
le po dopadajenji sveta hrepeni. —

27) Ne bodi preveč zamišljena
in v skerbi zavoljo prihodnjiga pre-
skerbljenja,  de bi zavoljo tega svetu do-
pasti želela , in v njegovim dopadajenji in raz¬
veseljevanji svoje sreče iskala. Vselej je bila
taka bolj preskerbljena, za ktero je Bog sker-
bel, ker se je pošteno in pametno obnašala, in
Bogu služila; kakor pa tista, ktera je po ne¬
poštenih ali clo pregrešnih potih svoje sreče in
svojiga preskerbljenja iskala.

28) Zato n i k o 1 i n e d e 1 a j že na¬
prej p regres ni ga znanja  zavoljo tega, de
bi bila pred in ložej preskerbljena. — Ali nisi

182

brala, kar je v začetku teh bukvic od taciga
znanja rečeno bilo, kako zelo tako znanje
človeka na duši in na telesu pokonča? — In
ko bi ti ne hotla tega opominjevanja poslušati,
in bi naredila znanje; kaj boš imela od tega?
Navezala in zavezala se boš, dostikrat ne veš
na koga, ker taki perliznjenec večidel še le
poznej svoje hudobno serce pokaže; grehu boš
priložnost dajala, de se mu skorej ne boš
mogla, dostikrat tudi ne boš upala braniti;
Boga boš žalila, dušo in telo zapravljala, bož¬
je maševanje in nesrečo boš na se nakopala;
in na zadnje in za vse to boš tako preskerblje-
na , de se Bog usmili, de bi bilo stokrat boljši,
de bi ne bila. Takimu dekletu se godi, kakor
ribi, klera se na ternik vjame. Požrešna pred
popade po vabi na terniku nastavljeni; ali ka¬
dar jo je požerla, se na ternik v nji skriti
zatakne; prepozno spozna, de je golufana; se
vije in vije, in se meče gori in doli, semter-
tje, ali zastonj — zastonj, končana je. — In
tako se zgodi takimu dekletu ; hrepeneče iše
priložnosti preskerbljenja, in če pride, po nje
seže, če je tudi pregrešna. In ko je dosegla
in se zavezala v zakon, prepozno spozna, de je
v ti zavezi nesrečna; se vije in vije, in zdi¬
huje; ali zastonj, končana je njena sreča, za¬
vezana je, ne more več si pomagati; — le v

183

Bogu in v spokornim življenji še zamore pravo
srečo najti.

39) N i^; o 1 i (pa dobro zastopi, kaj se
pravi: „]Vikoli“) se ne zanašaj na go¬
vorjenje, obljube ali obete druziga
spola.  Koliko več obljub ti kdo dela, toliko
manj mu verjemi, toliko bolj se ti laže, in
kaže, de nima namena jih spolniti. In ko bi ti
tudi s persego zagotoval, ali celo dušo, nebesa
in pekel zastavljal; varuj se, de se ne daš s ta¬
kimi persegami preslepiti in obnoriti, de bi
mu verjela; zakaj vedi, poželjivost ali neči¬
stost je tako strašna strast, de vsaciga, kteri
se ji vda, tako omami in prevzame, de ne
pomisli, kaj dela ali govori, de zavoljo nje (udi
dušo in nebesa zastavi, de le svoji zbujeni po-
željivosti ustreže. Glej tako omamljen od svoje
strasti tudi tebi vse te persege dela; ali ka¬
dar enkrat z greham svojo poželjivost ohladi,
in v druge okolišine pride, spet drugač misli,

govori in dela, in če si mu verjela in se

vdala, zapeljana reva si na zadnje le ti. Tako
Bog naredi, de se taki po tem hudo godi,
ktera zavoljo posvetnih obljub njega zapusti.

30) L e eden je, na k t e r i g a se

zamoreš vselej in v vsih okolišinah
svojiga življenja brez skerbi in po¬
polna m a zanesti,  in  ta  je  Bog. —

184

Kar ti on obeta, bo gotovo spolnil; in kar
on žuga, bo gotovo storil; njegove svete
besede so resnica in pravica. Zatorej derži
se nepremakljivo njegovih besedi, in ne daj
se z nobenimi besedami, ali pregovarjenjem
od njega in njegovih besedi odverniti, če
hočeš na tem nestanovitnim svetu terdno pod¬
poro imeti, na ktero se boš zamogla v vsih
okolišinah svojiga življenja s terdnim zaupa¬
njem opreti. — Saj je vse nestanovitno in
spremenljivo na svetu; tudi nebo in zemlja
bota prešla: le Bog in njegove besede
ne bodo nikdar prešle.

31) Zato se njemu, njegovi mu
varstvu in vodstvu popoln a m a z roči,
in bodi terdno prepričana, kar bo on storil s
tabo, in kakor te bo on vodil, bo gotovo nar
boljši za te. Naj bo tedaj pot, po kteri te Bog
pelje, vesela ali žalostna, lahka ali težka, sreč¬
na ali nesrečna; vdaj se vselej mirno v nje¬
govo sveto voljo; on nar bolj ve, ktera pot je
za te nar bolji, ktera te nar ložej v nebesa per-
pelje. — Po težavni in križevi poti nar rajši
svoje zveste služabnice vodi; mislim, de ne
boš žalostna, če tudi tebe tem peršteje , in te
na tako pot postavi. — „K te riga Bog ljubi,
pravi sv. Pavel, tega pod šibo ima; te¬
pe pa vsaciga, kteriga dovzame." —

185

Zato nikoli ne hrepeni po kaki posebni sreči,
tako, de bi se nesrečno štela, če je ne do¬
sežeš ; pa se tudi zavolj časniga namena ne
sili, ali ne pusti siliti v kak stan, v kteriga
te Bog ni namenil. Če te stan ne veseli,
boš težko svojo srečo in zadovoljnost v njem
najdla. —

32) Služi Bogu vse dni svojiga
življenja,  tako je že stari Tobija svojiga sina
opominjal, in Boga nikoli ne zapusti.  —
Vse raji zapusti, kakor Boga, — ker ti Boga
nobena reč namestiti ne more. ■— Služi mu
pa še posebno v svojih mladih letih,
ker te leta so Bogu nar prijetniši dar, in tebi
nar več zasluženja pernesejo. — Če moraš za¬
voljo tega tudi marsikako zatajevanje in voj¬
skovanje prevzeti, marsikako veselje opušati,
marsikako terpljenje ali zaničevanje prenašati;
nič ne maraj, saj ne bo nič zastonj, kar za¬
voljo Boga storiš. Veseli se ! ne enkrat, am¬
pak stoterno ti bo vse povernjeno, kar boš za¬
voljo Boga prestala , preterpela, opušala, ali
se zavoljo njega zatajevala in premagovala.
Zatorej zaničuj in zaverzi besede tistih, kteri
ti pravijo, in ti pergovarjajo: „Vživaj ve¬
selje, dokler si mlada; kdaj boš pa
s v e t v ž i v a I a, če ga zdaj ne boš? Za
pokoro je še v starih letih dosti ča-

186

sa.“ — Pač žalostno je, de se še med krist¬
jani tako hudobno pogubljivo govorjenje mora
slišati. Ali veš, kaj se to pravi z drugimi
besedami: Daj svoje mlade leta hudiču, Bog
naj le to ima, za kar svet več ne mara? —
Ali ni to res strašno hudobno govorjenje ? —
Ali bo res mogel Bog per vsaki starih let

čakati? — Ali se upa kdo terditi, de naj

Bog le to ima, za kar svet več ne mara?

— Gotovo noben pametni ne, — mislim, de
tudi ti ne. — Gorje pa te, k ter a tako
misli, in tudi ravna, ona si zapera
vrata za časno in večno srečo!  Za
časno srečo si jih zapera, ker si, kar je
že v začetku teh bukvie rečeno bilo, živ¬
ljenje greni, in cvet svojiga življenja po¬
konča , in dobriga sadu le težko pernese.

— Za večno srečo si jih zapera, ker ne

le prederzno na božjo milost greši, in se
tako božje gnadc nevredno dela; temuč ker
se tudi s takim življenjem v grehe zapleta,
in strast in hude navade redi, kterc kakor
ketine na nji vise, in jo od prave pokore na¬
zaj vlečejo. Le težko jih odbije, in se k Bogu
in k nebesam nazaj povzdigne! — Taka v mla¬
dih letih v mreže hudobniga duha leti; ali kdaj
in kako se bo iz njih rešila, — se pa ne ve.

187

33) Ne čislaj sveta, njegoviga
govorjenja in p res oj e vanj a, ali ne
maraj za njegovo zamero, če ti za¬
voljo tega zameri, ker njegovim pregrešnim
namenam ne pervoliš. Sv. Pavel pravi:  „M  e-
n i je celo malo mar, od vas ali od
čl o veš ki ga dne soj eni mu biti." — Misli
in govori tudi ti tako, in boš lahko in mirno
Bogu služila.  —

Nič n e maraj, če te svet zani¬
čuje, od strane gleda, ali pa še celo
s primki pita; pa le zavoljo tega, ker
nočeš ž njim vleči in se v njegove pregrešne
veselja podajati. — Spomni se Jezusovih besedi,
ki pravi: „Ce vas svet sovraži, spom¬
nite se, de je mene pred sovražil."
To tedaj ni nobena nečast za te, če te svet
sovraži zavoljo tega, ker z njegovimi veselji,
norostmi in pregrehami ne vlečeš; to je znam-
nje, de nimaš posvetniga, ampak Jezusoviga
duha , de se Jezusa in njegove svete volje
deržiš, de si otrok božji. In Jezusa in njegove
svete volje se moraš deržati, če hočeš v ne¬
besa priti. Jezus sam pravi: „Svet preide
in njegovo poželenje; le kdor stori
voljo božjo, ostane vekomej."

188

Glej, to je vedita vojska na sve¬
tu, de se otroci tega sveta vzdigu¬
jejo zoper otroke b o ž j e , in jih zani¬
čujejo, ako se ne puste od Jezusa proč, in
v njih namene zapeljati. — To tudi ni dni gači
mogoče, ker otroke tega sveta njih mojster,
hudobni duh,  ta zopernik božji in vsiga do-
briga, vedno zoper otroke božje napihuje in
šunta, de bi jih, ali s perlizovanjem, ali pa s
sovraštvam in zaničevanjem omečili, in tako
na svojo stran pervabili. Tako se je godilo
ob Noetovim času, tako se še dandanašnji
godi. Ali kakor je bilo v Noetovim času gorje
tistim otrokam božjim , kleri so se dali tako
zmotiti otrokam sveta; tako bo tudi še zdaj
gorje tistim dekletam, ktere se bodo dale stra¬
šiti s takim zaničevanjem, in za svetam po¬
tegnile, per tem si pa sovraštvo božje nakopale.

Zato pomisli sama. sovražena že moraš
biti, ali od sveta, ali pa od Boga. — Če Bogu
služiš, in se njega deržiš, praviš, de te svet
zavoljo tega sovraži. Če pa svetu in njego-
vimu napeljevanju strežeš, pa Boga žališ, in
se njemu zameriš; tedaj te bo Bog sovražil,
in angeli in svetniki bodo nad tabo žalovali.
In kaj ti bo to pomagalo, če te ves svet
obrajta, in v časti ima, če vse željno za tabo

189

pogleduje in zija; če tudi vse premoreš, vse
za sabo vlečeš, povsod vse veljaš; in ko
bi tudi kralji in cesarji za tvojo prijaznost se
poganjali; če pa večni kralj in plačevavec za
te ne mara, če te on sovraži, ker nisi vredna
njegove prijaznosti, in te za pekel in za pe¬
klenske angele nameni? — Kaj ti bo vse drugo
pomagalo, če si pa sama na sebi pred Bogam le
ostudna stvar, in te bo Bog sodnji dan v tvoji
ostudnosti pokazal, in boš ti takrat od vsiga
sveta ravno toliko sramote in zaničevanja pre¬
stala , kakor zdaj od njega časti in prijaznosti
išeš in imaš ?

Oh premislite tedaj vse to, keršanske de¬
klice , ki vas svet tako hitro s tisto besedo
zmoti, ki pravi: Ce se boš tako deržala, no¬
beden za te maral ne bo. — Ce tudi hudobni
svet, hudičevi najemniki, zapeljivci in zape¬
ljivke, taki, kterim pametno obnašanje ne do-
pade, ne bodo za te marali, in te sovražili;
ne bo zate nobena škoda in nobena nečast, to¬
liko boljši za te. Takim dopasti, in s takim se
pajdašiti ni nobena čast za deklico, in tudi no¬
bena sreča; za take ne maraj, ker le žele, de
bi tudi ti bila tako nespametna, kakor so
druge; takih se še bolj ogibaj. De bodo le
pametni ljudje te obrajtali, in pa nebeški že-

190

nin; blagor tebi, tukaj zapušena ne
boš, in per nebeški ženitni ni boš
per kraljevi mizi visoko povzdignje¬
na čez vse veliko čast vživala, in
nebesa bodo tvojo čast prepevale!!!

Dvojna pot.

Kersanska deklica!

^^veteče so sicer tvoje lica , kerpko je tvoje
telo, hitro teče kri po tvojih žilah, in močno
se čutiš, ali vender grejo tudi tvoje stopinje,
kakor vsih umirajočih dolgi — dolgi večnosti
naproti. —

Ali dvojna je večnost, srečna in nesreč¬
na — in dvojna je tudi pot,  ktera v njo pe¬
lje. •— Eno teh dveh si si tudi ti izvolila in
nastopila, ali veš ktero ? — Po eni teh dveh
hodiš tudi ti, in moraš hodili, ker na stran
ugniti se jima ne moreš. — Morde še nikoli
nisi prav pogledala in premislila, kam tista
pot derži, ktero si izvolila, in po kteri ho¬
diš. — Cuj , de se ne zmotiš, ali zmotili ne

191

daš, de prave poti ne zgrešiš; ker toliko ti
že lastna pamet pove, de te napčna ne bo ni¬
koli v srečno večnost perpeljala.

Naj ti ji nekoliko v spregled postavim,
de te ne bo golufalo, de boš ložej spoznala,
kakošne ste te poti, kam vsaka pelje, in ktera
je prava, ktera v srečno večnost pelje.

Sv. Ignaci nam ji tako popiše:

Ena pot je široka in prostorna, derži
čez lepe ravnine, čez zelene in dišeče z

žlahtnim sadjem napolnjene travnike, in rodo-

\ v

vitne polja; z rožicami in vejicami je nastlana,
prav prijetna in vabljiva je vidili; grozno ve¬
liko ljudi gre po nji, kteri so tako veseli, de
jim samiga veselja skorej glave zmeša,
de ne vedo, kaj bi počeli; se smejajo, po¬
skakujejo , plešejo, z rokami ploskajo, in eden
druziga vabijo in vlečejo naprej.

Druga pot je tesna in ozka , derži čez
golo planjavo in stermo višavo, nič dišečiga
in blišečiga ni na nji viditi; le kak križ se
zagleda na njeni okrajini, kteri popotnikam na¬
prej kaže; bolj ojstra in težavna, bolj dolgo¬
časna je viditi, in le malo jih je, kteri po nji
hodijo. Tiho grejo naprej na ti poti, bolj
modro je njih obnašanje, in po vnanjim ni to-
liciga veselja nad njim čutiti , ali v njih obra¬
zih in očeh se bere tiha zadovoljnost, notranji

192

mir, serčne veselja in sladkosti, metno kterih
je veselje unih prazna norija.

V začetku vsake poti stoji vojvoda pota
s svojim banderam in s svojimi služabniki, s
kterimi vsakteri vabi ljudi na svojo pot.

V začetku široke poti sedi mogočni voj¬
voda na blišečim iskrenim sedežu in v svoji
roki derži bandero, z zlatarn in srebram tkano,
na kterim je zapisano:

„VeseIje, sladnosti, čast In bo¬
gastvo."

Truma služabnikov je pred njegovim se¬
dežem , kteri grejo in pridejo; okoli njega
so zakladi bogastva, lepote, sladnosti in
sladkosti, kar jih le svet premore, in kar se
jih zamore človeško serce zmisliti ali po¬
želeti. Njegove svetle oči se blisketajo, kakor
bi bile ognjene, švigajo kot ognjeni plameni
okoli njega, in se obračajo zdaj na ljudi, kterim
svoje bogastva in sladnosti kaže, de bi jih per-
vabil na svojo pot; zdaj na svoje služabnike,
ktere ljudem naproti pošilja, de bi jih na to pot
privabili, in jim takole povelje da: Kažite ljudem
vse te lepote, veselja, sladnosti, časti, (zakaj
njegov sedež je visok in od deleč že se vidijo
vse te bogastva,) in jih ponujajte; vabite ljudi,
prosite, pergovarjajte, silite; perlizujte se, ko-

193

likor in kjer morete; obetajte vse, kar kte-
riga veseli, serce poželi, ali ga pervabiti za-
inore, če tudi svojih obljub pozneje ne morete
deržati ali jih nočete spolniti; lagajte, slepite,
golufajte, motite ljudi, kolikor in kjer morete,
de jih le na svojo stran nagnete. Naj vam ne
bo nobena zvijača preliinavska, nobena slepotija
prehudobna, nobena hudobija prevelika, nobena
gerdobija preostudna, de bi se nje ne poslužili;
de le pomaga, de ljudi moti in semkaj vabi.
— Tako je povelje mogočniga vojvoda te poti
do njegovih služabnikov.

In njegovi služabniki hite na vse strani
in kraje, in store po povelji svojiga vojvoda,
in lažejo in vabijo ljudi k veselju, sladriostim,
lepotam; jim vse to ponujajo in vsilujejo, se
perlizujejo, obetajo, kar morejo; in kadar nek-
tere v svoje mreže dobe, jim ukažejo, de mo¬
rajo spet drugih temu vojvodu pervabiti, in pri¬
dobiti. Tako hodi cela truma skrivnih in očitnih
služabnikov tega vojvoda po svetu, kteri ljudi
motijo, slepe, in golufajo, kolikor morejo, de
jih le na to pot pervabijo.

In ktere vojvoda tako pridobi na svojo
pot, de se nanjo obernejo, tem da vživati po¬
svetne veselja, sladnosti in sladkosti, kolikor
jih le morejo; zato so vsi ti, kteri so na
ti poti, tako nezmerno veseli. — Ali glej, te

9

194

veselja in sladnosti, ktere ta  vojvoda ponuja
in deli, je sam s strupam navdal; strupeno
moč imajo v sebi in omamljivo. — Zato so
ljudje na ti poti od samiga veselja, in samih
siadnost tako omamljeni, de ne čutijo, in se
ne zavejo, kam ta pot derži. -— Ali le od
začetka je ta pot tako lepa in vesela ; kolikor
dalje pa pelje, toliko bolj se temni, toliko bolj
je polžka, toliko manj varne so stopinje na nji;
zmiraj se popotnikam vdera pod nogami, ker
so pod rožicami in vejicami skriti brezni, nastav¬
ljeni zavolj tega, de bi se ljudje nazaj nc ver-
nili, kadar začnejo čutiti strupeno moč teh ve-
selj, in golufijo spoznati. Marsikterimu se že oči
odperajo, de začne spoznavati, kam to pelje; kar
je veselja vžival, ga začne peči, vidi pred
sabo brezne, v ktere bo še padel, če gre da¬
lje na poti. — Strah in groza ga obide. — Zato
je viditi na daljni ti poti, kako nekferi bledi
in prepadeni postajajo, kako so nepokojni in se
sem in tj e mečejo; nekferi tudi kolnejo, pre¬
klinjajo sebe in tiste, kteri so jih na to pot na¬
peljali, in si vošijo, dc bi nikoli ne bili te poti
poznali. — Ali popotnikam te poti se tudi slu¬
žabniki tega vojvoda družijo, kteri jih še nalaš
napeljujejo na take brezne, in jih nalaš še va¬
nje pahnejo, ali jim branijo vstati in se nazaj
oberniti, de le v teh breznih obleže. Tako

195

nekteri grejo, nektere pahajo dalje na ti poti,
nekteri se le vale od brezna do brezna, ker
si več pomagati ne upajo; ali pa so tako
omamljeni, de se puste v brezno dalje valiti,
dokler do zadnjiga ne pridejo, namreč do bre¬
zna vsih breznov, iz kteriga nikoli nobeden
več ne pride, kdor se enkrat vanj vdere. Tako
žalostno končajo vsi tisti, kteri se na to pot
podajo in je več ne zapuste. To je žalostni
in strašni konec te od začetka tako vesele
poti. Ona pelje — v nesrečno večnost. —

V začetku ozke in tesne poti stoji drugi
vojvoda brez vnanje posvetne mogočnosti in
nečimerne blišobe; ali ljubezujivost, modrost
in resnica se mu bere v njegovih očeh in v
obrazu. Nima blišečiga sedeža, ampak stoji na
terdni skali; v eni roki ima križ za svoje ban¬
dero, na kterim .je zapisano:

»Zatajevanje, ponižnost, pokor-
sina

z drugo roko na kviško proti nebesam ka¬
že, v ktere njegova pot pelje. Nima tolike trume
služabnikov okoli sebe, tudi nobenih zakladov
bogastva, veselja in sladnosti ni viditi okoli nje¬
ga ; ali iz njegoviga serca puhti moč. ktera v
serce človeka, kteri se je navzame, toliko ve-

9 *

19(8

selja, miru in zadovoljnosti vliva, de je to več
vredno, kakor ko bi kdo vse bogastva sveta
imel, in vse njegove sladkosti vžival. Tudi
nobenih posvetnih lepotij ali posvetne časti ni
najti okoli njega, ali nebeška lepota in čast
ge sveti na njegovim obličji. Vse kaže na
njem, de ljubezin, resnica in pravica kraljujejo
v njegovim sercu.

Tudi ta vojvoda ljudi na svojo pot vabi,
ali on jim ne ponuja veselja, bogastva in časti,
in jih ne slepi s praznimi, minljivimi nečimer-
nostmi, ker ve, de te reči nimajo nobene sta¬
novitne vrednosti, in de človeka k pravi sreči
in k Bogu ne peljejo; temuč de ga še le od
prave sreče odvračujejo. On kaže in ponuja
ljudem na ti poti: pravo bogastvo,  t. j.

lepoto čiste, s čednostmi napolnjene duše, —
pravo veselje,  t. j. mirno, dobro vest, in
prijaznost z Bogam, in pravo srečo,  t. j.
neskončno, neminljivo, nebeško veselje. — Tudi
on pošilja svoje služabnike okoli po svetu, ljudi
vabit na to pot, ktera proti nebesam pelja. Ali
on jim ne zapoveduje slepiti ljudi s slepotijami,
golufijami, in praznimi obljubami, in jih tako
nagibati na to pot; temuč on jim perporoča po
ljubezni, pravici in resnici ravnati, in ljudem ne
zakrivati, de se te bogastva, veselja in sreče,
ktere on ponuja in deli, le z zatajevanjem,

197

ferpljenjem in pokoršino dosežejo; pa naj tudi
perstavijo, de jim bo to tamkej na koncu te poti
stoterno povernjeno, kar bojo na nji težavniga
in ojstriga imeli. Tako je povelje vojvoda te
poti. — In služabniki se razkrope po vsim sve¬
tu po povelji svojiga mojstra in vojvoda , in uče
in vabijo ljudi z ljubeznijo in krotkostjo, brez
zvijač in slepotije, obetajo resnične, nezvenljive
in neminljive bogastva, veselje in lepote, ka¬
žejo na edino pravo pot k teinu veselju , nam¬
reč na pot zatajevanja, poniževanja in pokoršine.

In ktere se dajo pervabiti na to pot, jo
nastopijo z varstvam in s pomočjo tega vojvoda.
Desiravno se jim od začetka bolj ojstra in te¬
žavna zdi, jim vender to veselje polajšuje popoto¬
vanje, de imajo ljubeznjiviga vojvoda za svojiga
skerbniga pomočnika. On jim da svoje namest¬
nike, de jih vodijo na ti poti, jih uče, jim
kažejo nevarnosti, kterih se morajo ogniti,
in jih podperajo; on jim pošlje svoje nebeške
služabnike, angele varhe k njih varstvu; in ka¬
dar je potreba, tudi sam perstopi, pride k njim,
in se cehi v sercu na prečudno vižo z njimi
sklene, de jim moč, serčnost in veselje daje.
— S to močno podporo podperli grejo ti po¬
potniki serčno in z veseljem po ti poti iz lju¬
bezni do tako ljubeznjiviga vojvoda , in v za¬
upanji na nekdanje krone, ktere si na ti te-

198

žavni poti služijo, in ktere se jim v nebesih
spletajo. — Šerčno premagajo vse nevarnosti
in težave; še veselje jim dela, kaj bolj ojstri-
ga in težkiga prestati, de iz hvaležnosti svoji-
mu vojvodu s tem veči veselje delajo, in si
lepši krono perdobijo. V njih sercih prebiva
nebeški mir in zadovoljnost, kteriga za vse
zaklade sveta ne prodajo. — In kolikor dalje
njih pot pelje, in kolikor bolj se koncu bližajo,
toliko bolj se jim svetli na ti poti. Ta pot ima
to lastnost, de se v začetku bolj temotna in
dolgočasna zdi, ali kolikor dalje človek po nji
hodi, toliko bolj se mu svetli na ti poti, toliko
bolj prijazna in prijetna se kaže. Zakaj koli¬
kor dalje kdo po nji hodi, toliko bližej je ne-
beškimu veselju. Zalo se popotnikam na ti poti
zmirej bolj nebeška luč v njih duše naproti
svetli, žarki nebeškiga solnca se jim kažejo,
in od deleč jim blisketa v prečudni lepoti
veselje nebeškiga domovanja. O s kolikim ve¬
seljem to njih serce navdaja, s kolikim hrepe¬
nenjem hite dalje na ti poti, ker vidijo, de
niso ogoltifani, de je resnica, de bo pot kmalo
končana, de se bo kmalo zanje odperlo tisto
nezmerno veselje, kteriga jim je vojvoda te poti
v začetku obljubil v plačilo njih premagova¬
nja in zatajevanja. Kmalo ne bo nobeniga
vojskovanja, nobeniga truda, nobenih solza

199

več. In kadar pride konec njih popotvanja, in
kadar bije ura ločenja in preselitve v večno
domovanje, pride vojvoda tega pota sam, jih
sprejme v svoje naročje in jih nese k svojimu
Očetu v nebeško veselje, de dobe tam obilno
plačilo svojiga zvestiga popotvanja. Tam jim je
stoterno povernjeno, kar so poprej truda in
zatajevanja imeli, oni se vesele per Bogu v
nezmernim veselji, in vživajo njegovo ne¬
skončno ljubezin na večne čase. — Tako se
popotnikam te poti godi, in to je konec te v
začetku tako ojstre in na videz tako dolgo¬
časne poti.

Ali veš , kdo je vojvoda perve in druge
poti? — Vojvoda široke poti je Lucifer, viši
zaverženih duhov, kteri svoje angele pošilja
po svetu; ti hudobne ljudi perdobivajo, de z
njimi vred druge z veseljem in sladnostmi tega
sveta slepe, na svojo pot in v svoje mreže
vabijo, zapeljujejo in — pogube'.

In vojvoda ozke poti je Jezus sam, kteri
svoje namestnike pošilja po vsim svetu , de bi
vse ljudi vabili na ozko pot, ktcra pelje po
kratkim terpljenji in zatajevanji k Jezusu v
nezmerno veselje večniga raja.

Glej tedaj dvojno pot. — Poglej in pre-
vdari obojno, de te ne bo oslepilo; — in vtisni
si v serce , kakšen je obojne začetik, kakšno

300

popotvanje, in kakšen konec; — pa tudi kdo je
vojvoda perve ali druge. — Pred tabo ste,
široka in ozka, — pot sladnosti in zatajevanja,
— Luciferjeva ali Kristusova. — Eno teh dveh
moraš zvoliti in nastopiti, ker srednje med te¬
ma dvema ni. — »Ali smo Kristusovi,
ali pa hudičevi,"  pravi sv. Avguštin,
„s rede  n i."

Pomisli in premisli zdaj dobro, — na
kteri poti se znajdeš? — Morebiti je že blizo
konec tvojiga pozemeljskiga popotovanja; glej,
de ne boš na večno ogolufana in zapeljana. —
Kteriga bandera se boš deržala, — ktero pot
boš zanaprej nastopila — in kteriga vojvoda si
izvolila ? —• ! —

Ali vedi: kamor se boš obernila, tjekej
in le tjekej boš peršla, — in kar si boš
zvolila, — t o in le to boš imela

vekomej !!!

201

MOLITVE.

(f) Molitev
(pred podobo križaniga Jezusa,)

s ktero se po prejetih zakramentih sv. pokore in
sv. Resnjiga Telesa popolnoma odpri Stiki za dob e.

otIP o glej me, o moj preljubeznjivi in
dobrotljivi Jezus! pred Tvojim nar sve¬
tejšim obličjem kleče te prosim s per-
serčno gorečnostjo, de mi v serce vtis¬
neš prav žive občutljeje vere, upanja
in ljubezni, pravo žalost nad mojimi
grehi, in prav terdno voljo se pobolj¬
šati $ ker s preserčnim usmiljenjem, in
z veliko žalostjo premišljujem in pre-
vdarjam tvoje petere rane, in imam pred
očmi to, kar je od Tebe, o dobrotljivi

(f) pomeni, de se odpustiki te molitve morejo
tudi dušam v vicah v prid oberniti.

9  ##

202

Jezus! prerok David govoril: „Pre-

bo dli so moje roke  in  noge, pre¬
šteli so vse moje kosti . 44  —

Sv. Oče Pij VII. so 10. mal. travna 1821 po-
terdili popolna  m a o d p u s t i k , kteriga so že Kle¬
men VIII. in Benedikt XIV. podelili vsim tistim
kteri se svojih grehov skesano spovedo, sv. Rešnje
Telo vredno prejmejo, in to molitev pred podobo kri-
žaniga Jezusa pobožno molijo.

( j-j Darovanje Jezusove presv. kervi.

Sveti Oče! mi ti darujemo pre¬
drago kri Jezusa Kristusa, ktero je
on iz tolikšine ljubezni do nas in s
tolikšnimi bolečinami iz rane svoje desne
roke prelil. In po zasluženji te kervi
in z nje močjo prosimo tvoje božje ve¬
ličastvo , de nam podeliš svoj sv. že-
gen, de bomo z njegovo pomočjo ob¬
varovani svojih sovražnikov, in rešeni

1. <Spomlss». Kdor se hoče odpustikov nasled¬
njih molitvic vdeležiti. mora :

1. v gnadi lj ožji  biti. t. j. brez sinert-
niga greha, ali vsaj od njega vredno odvezan; —
2. mora molitvico moliti s pobožnostjo in s
skesanim serca  m-, — 3. mora vsako be¬
sedo, tudi z u strni izreko v ati,  ker ni za¬
dosti jo le v sercu moliti; — 4. mora namen
imeti, se odpustika vdeležiti, in zato molitev v
ta namen Bogu darovati, za kleriga so jo sv.
Oče namenili.

203

vsiga liudiga, kadar pravimo: Že-

gen vsigamogočniga Boga, Očeta, Sina
in sv. Duha naj pride nad nas, in naj
vselej per nas ostane.

Oce naš. Čcšena si Marija. Čast bodi i t. d.

Sv. Oce Leo XII. so 25. listop. 1825 podelili
100 dni odpustika  vsim tistim za vsakikrat, kadar
molijo to darovanje Jezusove presvete kervi, de bi
n j e go v n eb e š k i žegen  prejeli, in pa 1 Ocenaš,
1 Cešena si Marija in Čast bodi, v čast sv. Tro¬
jice v zahvalo za vse prejete  g nad  e. — Kdor
celi mesec vsak dan to opravlja, zadobi enkrat v mes¬
cu popolnama odpustik.

Krajši darovanje Jezusove presv. kervi.

Večni Oče! jest ti darujem pre¬
drago kri Jezusa Kristusa v spravo

2. OjiomltH. Ker so sv. Oče per nekterih teh
molitvic popolnama oilpustike tistim podelili, kteri
jih bodo celi mesec vsaki dan opravljali, je tre¬
ba to le opomniti : Kdor hoče taciga popolnama
odpustika deležen biti, mora: 1. res od začet¬
ka do konca mesca vsaki dan tako molitev na¬
tanko opraviti; 2. mora konec mesca zakra¬
menta sv. pokore in sv. Rešnjiga Telesa ske¬
sano in vredno prejeti: in 3. mora v dan sv.
obhajila v namen sv. Očeta za razširjanje ker-
šanske cerkve, za spreobernjenje krivovercov,
in za mir in spravo keršanskih vladarjev — mo¬
liti. — flVloli se pa v ta namen 5 ali 7 Oče-
našev in Cešenasimarij, Čast bodi i. t. d., in
na zadnje apostoljska vera.])

204

svojih grehov, in za potrebe svete
cerkve.

Sv. Oče Pij MI. so 29. sušca 1817 podelili
vsim vernim 100 dni odpustika, kolikor-
krat bodo to darovanje pobožno molili.

Hlolitve
k pa tr on a m te družbe.

(f) Molitev k prečastiti Devici Marii

posebno perporočena od sv. Očeta Pija IX.  ca ohra-
njenje čistosti.

O moja Gospa! o Mati moja!
Tebi se vso darujem, in de se Tebi
vdano skažem, Ti dans darujem svoje
oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje
serce, sebe popolnama vso. Ker sim
tedaj tvoja, o dobrotljiva Mati! varuj
me, brani me, kakor svojo lastnino in
svoje posestvo.

(f) Krajši molitev v kteri koli skušnjavi.

O moja Gospa ! o Mati moja !
spomni se, de sim Tvoja. Varuj me,
brani me, kakor svojo lastnino in svoje
posestvo.

205

Sv. Oče Pij IX. so podelili 5. velik. šerp. 1851 :
100 dni odpustika vsim, kteri molijo zjutraj in
■zvečer po angelovim  češenji, s pobožnostjo in s
skesanim sercam opravljenim, pervo molitev; popol¬
noma odpustik  vsim tistim, kteri vse dni ccliga
mesca  to opravljajo, in spolnujejo, kar je v drugi
opombi rečeno bilo s tem razločkam, de morajo v na¬
men sv. Očeta v dan sv. obhajila v kakšni cerkvi
moliti;  in poslednjič odpustik za 40 dni,  kolikor-
krat kdo krajši molitev pobožno moli.

Molitev sv. Bernarda k Materi božji.

Spomni se, o premila Devica! ni¬
koli še ni bilo slišati, de bi bil kdo
zapušen, kteri je pod tvoje varstvo per-
bežal, tvoje pomoči prosil, tvoji pri¬
prošnji se perporočeval. S takim za¬
upanjem vnet hitim k tebi, o devic
Devica in mati! k tebi pridem, pred
teboj jest grešnik zdiliovaje stojim.
Prosim te, o mati Besede (mati Je¬
zusova}, nikar ne zaverzi mojih be¬
sedi, temne poslušaj jih milo in usliši.
Amen.

Sv. Oče I’ij IX. so 11. grudna -184C podelili
vsim vernim 300 dni odpustika  vsakikrat, kadar
molijo to molitev s pobožnostjo in s skesanim sercam;
— in popoln ama odpustik vsim  tistim, kteri to
molitev vsaki dan skoz mesec vsaj enkrat
molijo,  konec mesca zakramenta sv. pokore in
sv. Rešnjiga Telesa vredno prejmejo, tisti dan kakšno
cerkev obišejo , in tam v namen sv. Očeta molijo.

206

Molitev k prečisti Devici

aa srečno smeri.

O Marija brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki k tebi perbežimo. O
perbežališe grešnikov in mati umirajo¬
čih, nikar nas ne zapusti ob naši smertni
uri, temuč sprosi nam, de svoje grehe
popolnoma obžalujemo, se jih resnično
skesamo, in njih odpušenje dosežemo;
de presveto popotnico in poterjenje s
svetim oljem vredno prejmemo, ter varno
pridemo pred sedež pravičniga pa tudi
usmiljeniga sodnika Boga in odrešenika
našiga.

Sv. Oče Pij IX. so 11. sušca 1856 podelili 100
dni o d p u s t i k a vsim, kteri bodo to molitev ske¬
sano in pobožno molili.

Molite  v
k svetimi! Alojziju.

O Bog, delivec nebeških darov,
kteri si v angeljskim mladenču Alojzii
prečudno nedolžnost življenja z enako
»pokornostjo združil, dodeli po njega
zasluženji in prošnjah, de ga spokor-
niga posnemamo, ki ga nismo nedolž-

307

niga nasledovali. Po Gospodu našim,
Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Du¬
ha, Dog od vekomej do vekomej.

Molitev k sv. Alojziju

za ohranjen j e cist osli.

O sveti Alojzi! mladeneč angeljske
čistosti, jest tvoja nevredna služabnica,
ti perporočim posebno čistost svoje du¬
še in svojiga telesa. Prosim te per
tvoji angeljski čistosti, perporoči me
neomadežvanimu Jagnjetu Jezusu Kri¬
stusu in njegovi presveti Materi Devici
vsili devic. Varuj me vsakiga smert-
niga greha, in nikar ne perpusti, de
bi se kterikrat s kako nespodobnostjo
oskrunila. Ako me zagledaš v kaki
skušnjavi ali nevarnosti k grehu, od-
podi iz mojiga serca vse nečiste misli
in občutljeje, obudi v mojim sercu
spomin na večnost, in na Jezusa kri—
žaniga . in globoko vtisni mojimu sercu
strah božji. Vžgi me z božjo ljubez¬
nijo , de bom s posnemanjem tvojih čed¬
nost na svetu, vredna se s teboj per
Bogu veseliti v nebesih. Amen.

Oče naš. Češena si Marija i. t. d.

Sv. Oče Pij VII. so 16. sušca 1802 podelili 100
dni odpustika vsakimi!, kteri to molitev z Oč ena¬
čeni in Češ e n asi ma rij o skesano moli.

Molitev k sv. Alojziju

*« ponižnost.

Sv. Alojzi! ti lepi zgled ponižnosti,
ki si v sredi posvetne blišobe obvaro¬
val svoje serce vse nečimernosti, in se
iz ljubezni do Boga odpovedal častitim
in imenitnim službam, de bi neznan v
revšini in samoti živel; sprosi mi pri
Bogu gnado, de bom tudi jest svet in
njegove minljive dobrote zaničevala, in
svoje serce od vsiga, kar ni božjiga,
odtergala. Pomagaj mi pa tudi, de ne
bom v svoji slepoti samo sebe povzdi¬
govala, ali čislala ; temuč de se učim
svojo revsino in pregrešnost prav spo¬
znati, kakor si se ti per vsih svojih
lepih čednostih veliciga grešnika spo¬
znal. Prosi Boga, de mi vdihuje
sveto boječno  st,  de se nikoli ne
zanašam sama na se; sveti strah,
de ne išem hvale in časti, in je tudi ne
želim; serčne želje  po svarjenji in
poniževanji. S tvojim zgledam spodbujena
terdno sklenem, se za zadnjiga in nar

309

manjšiga človeka, za nevredno grešnico
šteti, žaljenje, zasramovanje ko zaslu¬
ženo kazen prenašati, in v ponižni po-
koršini se vsim prednikam podvreči.
Jest se hočem, tako rekoč, popolnama
v nič djati, in v vsili rečeh le samimu
Bogu čast dajati, kterimu samimu gre
čast, hvala in veličastvo; de bom, ko
sim se tukej poniževala iz ljubezni do
Boga, tamkej povišana k večni slavi.
Amen.

Molitev
k sveti Katarini Sienski.

Dodeli, prosimo vsigamogočni Bog,
de, ko sveto Katarino devico tvojo ča¬
stimo , njene zglede posnemamo, in v
čednosti neprenehama rastemo. Po Go¬
spodu našim Jezusu Kristusu, Sinu
tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetiga Duha Bog od veko-
mej do vekomej. Amen.

Kratke molitvice, zdihljeji in pobožnosti
z odpustiki.

1. „Svet, svet, svet Gospod Hog
vojskinih trum, polna je zemlja tvoje ča-

210

sti. Čast bodi Očetu, čast Sinu, čast
sv. Duhu!“

Svqti Oče Klemen XIV. so 26. rožn. cveta 1770
podelili za to molitev 100 dni odpustika, kteri se
more v delavnikih le enkrat, ob nedeljah  skozi leto,
v praznik  sv. Trojice in v osmini pa trikrat  na
dan  zadobiti, ako se 3krat moli. — Kdor vse dni
skozi mesec  to molitev pobožno opravlja, zadobi p o-
polnama odpustike,  če konec mesca zakramenta
sv. pokore in sv. Rešnjiga Telesa vredno prejme, potem
kako cerkev obiše, in tam v namen sv. Očeta moli.

2.  (-j-) Kdor zjutraj, opoldne in zvečer vselej
trikrat  naslednjo molitev moli: „Cast bodi Bogu
Očetu in Sinu in sv. Duhu; kakor je bilo
od začetka, in zdaj, in vselej in na vse
večne čase. Auien; a  —in sicer v čast sv. Tro¬
jice,  in v zahvalo za vse gnade Materi božji
posebno per njenim vnebovzetji podeljene,
zadobi po dovoljenji sv. Očeta Pija VII. 11. tnal. ser-
pana 1815 300 dni odpustika; — za vsakikrat
posebej  pa zadobi 100 dni odpustika. — Kdor pa
vsaki dan skozi mesec  to opravlja, zadobi en¬
krat v mescu popolnama odpustik, ako še stori, kar
je bilo zgorej v drugi opombi rečeno. —

3. (-{-) Kdor tri božje čednosti : „Vei'0, Upa¬
nje, Jjubezin“ pobožno moli, zadobi vsakikrat 7
let in 280 dni odpustika,  po dovoljenji sv. Očeta
Benedikta XII'. 28. pros. 1756. Kdor vsaki dan
skozi mesec  te čednosti moli, zadobi enkrat v
mescu popolnama odpustik,  (glej 2. opombo)
in ravno to zadobi tudi v smertni uri.

4.  Kdor koga sreča ter ga s temi besedami
pozdravi: „Ilvaljen bodi Jezus Kristus, a
in mu uni odgovori: „Anien na večne čase, a

imata vsaki 50 dni odpustika, po dovoljenji Siksta V.
11. mal. šerp. 1587.

Sli

5. Kdor nar slajši ime ^ Jezus^ ali ??  Ma¬
rij a a  pobožno klice, zadobi po dovoljenji sv. Očeta
Siksta V. 25 d n i odpustika.

(*• (-j*) Kdor sv. Rešnje Telo s temi besedami

prav skesano počasti: 5? Bodi česen in hvaljen

vsaki čas presveti in božji zakramenti

zadobi enkrat  na  dan  100 dni  odpustika (Pij VI.
24. vel. travna 1776). — Kdor to vsaki dan skozi
mesec  moli, zadobi pop ol nama odpustik,
(glej 2. opombo). — Kdor moli to molitvico ob č e t c r t-
kih med letam, ali pa na sv. Reš nji ga Te¬
lesa praznik, ali v osmini vselej trikrat
na dan,  zadobi vsakikrat 300 dni odpustika. —
Ravno tako so podelili Oce Pij VII. 100 dni odpu¬
stika  vsim tistim, kteri Jezusa v sv. Rešnjim Te¬
lesu pricujociga molijo in prav skesano to molitvico
opravijo, ali m e d povzdigovanjem p e r sveti
maši,  ali pa per žegnu s svetim Rešnjim Telesam. —

Gregori XIII. so podelili (10. mal. travna 1580)
odpustik eniga leta  vsakimu, kteri, kadar per kaki
maši k povzdigovanju pozvanja,  kjerkoli je,
poklekne, in eno molitvico k časti sv. Rešnjimu Te¬
lesu moli 5 temu pa, kteri takrat iz tega namena v
cerkev gre,  in to stori, podele odpustik dveh
let. —

7 .  (f) Sv. Oče Vij VII. so 19. vel. travna 1818

dodelili 100 dni odpustika, kteri naslednjo molitvico
enkrat na dan pobožno in skesano molijo :

„Zgodi se v vsili rečeh, ter bodi
hvaljena in češena vekomej nar pravič-
niši, nar vik.ši, in nar ljubeznjivši volja
božja!«

Kdor to vsaki dan skozi leto opravlja, zadobi
popoln a m a odpustik ta dan,  kteriga si sam
zvoli, če tudi to opravi, kar je v 2. opombi rečeno.

212

Tudi zadobi po p o ln a m a odpustit  v smertni uri,
če to molitvico velikokrat v življenji opravlja, in smert
z vdanostjo v božjo voljo sprejme.

8. f-j*) Sv. Oče Pij VII. so 28. mal. travna
'1807 dodelili vsakimu 300 dni o d p us tika,  kteri
naslednje tri molitvice pobožno moli:

„Jezus! Marija! Jožef! vam darujem
svoje serce in svojo dušo.“

„Jezus! Marija! Jožef! perstopite mi
v moji zadnji vojski.“

„Jezus ! Marija! Jožef! z vami naj
se v miru loči moja du.ša.“

Kdor le eno teh molitvic moli, zadobi 100
d n i odpustika.

9 .  (j-) Sv. Oče Pij VII. so podelili 30. ki-
movca 1817 300 dni odpustika,  kolikorkrat kdo
lavretanske litanije prav pobožno moli, in na
zadnje pristavi: „V. Prosi za nas, sveta bož¬
ja porodnica. O. De bomo vredni obljub
Kristusovih in pa zraven to molitvico moli:
»Prosimo te, o Gospod! svojo gnado v
naše serca vlij, de mi, ko smo po ange¬
lovim oznanjenji včlovečenje tvojiga Sina
Jezusa Kristusa spoznali, po njegovim
križu in terpljenji častitljivo vstajenje do¬
sežemo. Po Kristusu Gospodu našim.“

Kdor jo vsaki dan moli, zadobi o o poglavitnih
praznikih Matere Božje, namreč: 0 njenim č. spočetji,
rojstvu, oznanjenji, očiševanji in vnebovzetji popol-
nama odpustike,  če o takim prazniku zakramenta
sv. pokore in sv. Rešnjiga Telesa prejme, cerkev
obiše , in tam v namen sv. Očeta moli.

10.  Za te dve molitvi: »Cešena si kra¬
ljica i. t. d.“ ako se moli zjutraj; in pa »Pod

tvojo pomoč perbežimo i. t. d.“ ako sc moli
zvečer  za razširjanje Mariine časti, so podelili sv.
Oče Pij VI. 5. mal. travna 1786 za vsaki  dan  v
tednu 100 dni, in za vsako  nedeljo 7 let in 280
dni o d p us tika.  — Kdor to vsaki dan skozi me¬
sec moli, zadobi v dveh nedeljah mesca popolnama
odpustike, če še zraven dopolni, kar je bilo v 2. opombi
rečeno. — Kdor to skozi celo leto opravlja, zadobi o
vsih praznikih Matere Božje , in pa v praznik vsili
svetnikov popolnama odpustik. — K koncu vsake teh
molitvic se morajo perstaviti zjutraj in zvečer nasled¬
nje verstice :

V. Stori me vredno častiti te, o
presveta Devica!

O. D aj mi moč zoper svoje so¬
vražnike.

V. »odi česen Bog v svojih svet¬
ni kili !

O. Amen.

11 .  Sv. Oče Pij VI. so 21. listopada 1793 od-
pustik  100 dni  podelili njim, kteri pobožno in ske¬
sano naslednjo molitev molijo :

„V tvojim spočetji si bila, o Devica,
neomadeževana; prosi za nas Očeta, či¬
gar Sinu Jezusa si od sv. Duha spočela
in rodila!“

ali pa: „Posvečeno bodi sveto in ne-
omadeževano spočetje presvete Device Ma¬
rije !“

12 .  (f) Sv. Oče Pij VII. so 15. vel. travna
1821 100 dni o d pustik  a dodelili vselej, ko se na¬
slednja molitvica k angelu varhu moli:

„Angelček Božji, varh si moj, — po
višji dobroti sim varvanec tvoj; — razsvetljuj
in varuj le, — vodi in vladaj me! Amen.“

214

Kdor vsaki dan skozi mesec fo molitev moli,,
zadobi p o pol nam a odpustike  (glej 2. opombo).

13.  (-j-) Kdor za umirajoče  moli 3 Oče—
naše  v čast Jezusovih smertnih težav, in 3 Češc-
nasimarije  v čast 7 žalost Marije, zadobi po do¬
voljenji sv. Očeta Pija VII. 18. mai, travna 1809 300
dni o d p us tika.  In kdor skozi mesec  to moli¬
tev opravlja, zadobi popolnoma odpustik, če stori,
kar je bilo v 2. opombi rečeno.

Kdor naslednjo molitev za umirajoče pobožno in
skesano moli, temu so dovolili Pij IS. 100 dni o d-
pustika:

„0 premili Jezus, ki duše ljubiš,
jest te prosim po smertnih težavah tvojiga
nar svetejšiga serca, in po bolečinah tvoje
neomadeževane matere, operi v svoji kervi
grešnike vsiga sveta, kteri so zdaj v
smertnih težavah in bodo dans umerli. —
Amen. a

„0 serce Jezusovo, ki si bilo v
smertnih težavah, usmili se umirajočih!“

Kdor to molitev vsaki dan skozi mesec in si¬
cer 3krat na dan moli, zadobi popolnama odpustik,
če spolni, kar je v 2. opombi rečeno, in pa zraven
tega cerkev obiše , de tam v namen sv. Očeta moli.

14.  £-)-) Kdor za m e rt ve v spomin sv. ker-
vavih Kristusovih ran moli 5 Očenašev  in 5 Če¬
sen  asi  m a rij  s perstavkam: „Zato te prosimo,
hiti pomagat svojim služabnikam, ktere si
odkupil s svojo drago kervjo. Gospod, daj
jim večni mir in pokoj, in nebeška luč naj
jim Sveti. Amen !“ in pa poprej nekoliko Jezusovo
terpljenje s skesanim sercam premišljuje, zadobi vsa-
kikrat 300 dni o d p us ti k a. (Pij VII. 7. svečana
1817.) Kdor skozi mesec to opravlja, zadobi popol¬
nama odpustik  (glej 2. opombo).

SIS

Ali pa kdor po večernim angelovim češenji kleče
za mertve  moli psalm: „Iz globočine vpijem k
tebi i. t. d.“ z verstico „Gospod daj i. t. d., a
kakor zgorej; ali če tega ne zna, 1 Očenaš,  1 Če¬
še  n a s i m a r i j o v ta namen kleče moli, z verstico
„Gospod daj jim i. t. d.“ zadobi 100 dni od-
p u stika.

15. Kdor per izrekovanji sv. imen: ...lf'/,US"
ali „ Marija ^  ali kadar ji sliši izrekovati, po¬
božno glavo perkl oni,  zadobi po dovoljenji sv.
Očeta Janeza XXII. 20 dni odpustikaj  — če to
stori per češenji: jjCast bodi JlogU Očetu

in Sinil i. t. d. K  zadobi 30 dni odpustika.  —
Kdor pred sv. Rešnjim Telesam na kolena pade, ali
če podobo križaniga Jezusa pobožno kušne, zadobi
40 dni odpustika.  Sv. Oče Klemen IV. so do¬
delili tistimu , kteri sv. križ pobožno kušne,  od-
pustik eni ga leta.

ib. (/f) Kdor sv. Rešnje Telo, košek
bolniku ncsc.speržgano svečo  spremlja,
zadobi 7 let in 280 dni od p us tik o v; kdor to stori
brez sveče, zadobi 5 let in 200 dni odpustikov;
in kdor druge pošlje  s peržgano svečo, zadobi
3 leta in 120 dni odpustika;  — in kdor nič te¬
ga ne more storiti, pa namesti tega 1 Ocenaš, 1
Cešenasimarijo  v namen sv. Očeta moli, zadobi
100 dni odpustika.  Inoc. XII. 5. pros. 1695.

17 . Kdor ima blagoslovljen  molik, (ro-
ženkranc) imenovan sv. Brigite, ima za vero 100
dni, za vsaki Oče naš 100 dni in za vsako
Cešenasimarijo  100 dni  odpustika, ako ž njim sv.
roženkranc  moli. Leo X. 10. mal. šerp. 1515.

21 «

110 )

per sv. maši.

Opomba. Pobožni Porto Mavrici pravi:
„Kdor sc hoče sadu sv. maše lože in obilniše vdele-
žiti, mora pred očmi imeti 4 poglavitne namene, za¬
voljo kterih se sv. maša nebeškiinu Očetu daruje, in
mora svoje molitve v ta namen obračati.

Štirje poglavitni nameni sv. maše so pa ti:
1. de s to daritvijo Bogu po Jezusu,  ktcri je v
nji naš dar, nar veči čast skažemo; — 3. de
v nji Jezusa Bogu v spravo  za svoje grehe da¬
rujemo, in milost Božjo prosimo; — 3. de v nji Bo¬
ga po Jezusu vredno zahvalujemo  za vse
prejete gnade in dobrote, dušne in telesne ; in 4. de
v nji Boga po Jezusu  potrebnih gnad in dobrot
prosimo.

Vse to se zgodi nar bolj popolnama in Bogu
nar dopadljivše per sv. maši; ker smo sami na sebi
slabe pregrešne stvari, ki sami nič ne moremo in nič
ne veljamo ; vsa naša zmožnost in veljava pred Bo-
gam je le po Jezusu. Per sv. maši se pa ravno
Jezus za nas daruje; in v tem darovanji se
tudi mi ž njim sklepamo,  in po njem in ž njim
skazujemo Bogu svoje češenje in hvalo, po njem in
zavoljo njegoviga zasluženja prosimo Boga odpušenja
grehov, in potrebnih gnad; zato te molitve, ker jih
z Jezusam sklepamo in jih po Jezusu darujemo nc-
beškimu Očetu, pred Bogam nar več veljajo.

De boš pa te poglavitne namene per sv. maši
lože v spominu imela, perporoča pobožni P. Mavrici,
jih na 4 poglavitne dele ^v. maše razdelili, tako, de
per vsakim delu sv. maše eniga teh namenov posebno
pred očmi imaš, kakor ti naslednje mašne molitve
kažejo.

217

Moli počasi, p r emisij e vaj e , zdi h o vaj e,
moli bolj s sercam, kakor z ustmi; in če ti kak
zdihljej prav v serce seže, ponovi ga, in želi ga
prav iz globočine serca k Bogu povzdigniti. — Ako
kako molitev končaš,  preden se drugi del maše
začne , zapri bukvice in ponovi v sercu in s sercam,
če tudi z lastnimi besedami, ravno to, kar si v bu-
kvicah brala. — Če se ti druge bogaboječe
misli perdružijo,  sprejemaj jih, kakor božji dar,
vnemaj jih v svojim sercu, in podbuduj se z njimi k
zmirej veči gorečnosti.

Perprava k sv. masi.

Nebeški Oče! tukaj pred tvojim
obličjem padem na svoje kolena. —
Spoznam, de sim nevredna, — grešna
stvar5 — spoznam, de ne moreš nad
mano in nad mojimi deli nobeniga do-
padajenja imeti; — in ko bi se ne bil
Jezus tebi za me na križi daroval, bi
ne mogla in ne smela svojiga serca in
svojih rok in oči proti tebi povzdigo¬
vati. — Ali, ker je Jezus moj besednik
pred tabo postal, in se nam je v sv.
Rešnjim Telesu zapustil, de njega sa-
miga tebi darujemo, de smemo ž njim
pred tvoje obličje stopiti, in ker hoče
sam naše zdihljeje, molitve in želje
prevzeti, in jih pred sedež tvoje milo¬
sti nesti; imam vse svoje zaupanje v
• 10

318

Jezusa in v njegovo neskončno za-
služenje. V njem tedaj in ž njim, ki se
bo ravno per sv. maši zdaj tudi za me
daroval, želim te častiti, hvaliti in tvoji
milosti v vsili svojih potrebah se per-
poročiti. Ozri se milostljivo na me, in
na moje zdanje perzadevanje, in pod-
peraj me s svojo mogočno gnado, de to
sveto delo po vrednosti k tvoji časti,
in k svojimu zveličanju opravim.

O Marija! ki si bila per daritvi na
križi, bodi tudi zdaj s svojo pomočjo
pričujoča, ko se ta daritev na altarji
ponavlja.

Od začetka sv. maše do evangelija.

(V tem delu svete maše si perzadevaj nebeškiga
Očeta po Jezusu , kteri se per sv. maši daruje, po¬
sebno goreče častiti s temi, ali enakimi besedami.)

Moj Bog! — verujem, de si tu¬
kaj pričujoč, —- de si nar veči in ne¬
skončna popolnamast, in svetost. — Oh
kolikiga češenja, kolike časti si Ti
v reden! Kdo more to prav zapopasti ? —~

Jest tvoja nevredna stvar klečim
tukaj pred sedežem tvoje milosti; želim,
de bi te mogla počastiti s tisto častjo,

219

ktere si ti vreden. — Ali kako bo to
mogoče, ker sim nevredna pregrešna
stvar ? —

Jest se obernem na vse stvari,

— in jih zdaj pokličem: — Vse, kar
je in živi na svetu, od solnčniga iz¬
hoda do solnčniga zahoda; — in vse,
kar se na nebu giblje ali miglja, vse
vstvarjene reči hvalite in častite z me¬
noj Gospoda, mojiga in svojiga Boga!

— Jest se obernem na vse nebeške
duhove: Vi angeli in arhangeli! vi Ke¬
rubini in Serafini! —- vi vsi svetniki in
svetnice božje! hvalite in častite z me¬
noj vred Gospoda, mojiga Boga. — Ali
neskončni Bog! kaj je tudi vsa naša
čast proti tisti, ktere se ti vreden! —-
Spoznam, de tvoja čast je vikši, ka¬
kor ti jo mi vsi moremo skazati.

Le sam tvoj edinorojeni Sin Je¬
zus Kristus te more častiti s tisto
častjo , ktere si ti vreden. On je sam
Bog, on sam tedaj ti more v resnici
božjo čast skazati. — In ravno ta Je¬
zus se zdaj na altarji tebi daruje v
tvojo nar vikši čast. — O kako me
veseli, de se smem ž njim skleniti! O
kako srečna sim, ko imam to gnado ,

10*

220

de sinem tebi njega. in njegovo božje
češenje, ktero ti on vedno, — posebno
pa zdaj na altarji skazuje, namesti
svoje slabe časti darovati! Z Jezusam
tedaj se zdaj per sv. maši sklenem,
de bi te ž njim in v njem vredno po¬
častila. Darujem ti v tvojo nar veči
čast tisto globoko poniževanje, s kterim
se je Jezus pred tabo na svetu poniževal,
in se še ponižuje zavoljo nas in zavoljo
povračevanja tvoje božje časti; — da¬
rujem ti tisto neskončno češenje, ktero
ti on zdaj v nebesih skazuje; — darujem
ti vso tisto čast, s ktero on časti in po-
vikšuje zdaj na altarji —- tebe in tvoje
sveto ime. — Kar je on k tvoji nar
vikši časti storil, in zdaj dela, želim
tudi jest storiti. Z njim se ponižujem
v globočino svoje revšine; ž njim se
topim pred tvojim obličjem v svoj nič;
ž njim te molim in častim z vso tisto
molitvijo in častjo, ktero ti on daruje
.in skazuje.

Sprejmi, nebeški Oče, milostljivo
to mojo sklenitev z Jezusam in moje
serčne želje tebe po Jezusu, in z Je¬
zusam vredno počastiti v nadomestenje
tega, kar sama želim storiti, pa ne mo-

rem; in dovoli dobrotljivo, de k tema
perdenem ia ti v tvojo čast darujem
tudi samo sebe z vsimi svojimi mislimi,
željami, besedami, djanjem, in opuša-
njem. Iz serca želim, — de bi vse
moje misli, želje, besede in djanja tvojo
čast oznanovale in povikševale; pa ne
samo za se to želim, ampak tudi, de
bi vsi ljudje tebe zrnirej bolj in bolj
spoznali, in v vsili svojih delih tebe ča¬
stiti si perzadevali, kar spolniti nam
milostljivo dodeli po Jezusu Kristusu,
svojim Sinu, po kterim in v kterim
imamo vse zaupanje v tvojo dobroto.
Amen.

Od evangelija do povzdigovanja.

(V tem delit sv. maše si posebno perzadevaj
svoje grehe serčno obžalovati; daruj zanje in za gre¬
he vsiga sveta Jezusa z njegovim neskončnim zaslu-
ženjem v spravo z Bogam , in prosi po tem zasluženji
milosti in odpušenja. —)

Nebeški Oče! ti si tolike časti
vreden, in ko nazaj pomislim, kako
sim te dozdaj častila ? — Oh, kako
me per tem premišljevanji serce zaboli;
— kako malo časti sim ti skazovala! —
Ne le častila te nisim, oh kolikokrat in

koliko nečast sim ti delala s svojimi
grehi! Kolikokrat sim te zatajila, ker
sim se bala pokazati, de sim tvoja
služabnica; — kolikokrat sim te žalila,
ker sim tvojim zapovedim nasproti rav¬
nala ; — kolikokrat sim se od tebe
obernila, ker mi ni bilo mar za tvoje
zapovedi; — kolikokrat sim te za¬
ničevala, ker sim svet in njegove do¬
brote bolj čislala, kakor tebe in tvoje
gnade; —- kolikokrat sim te prodajala,
— in prodala, kakor Judež Jezusa,
ker sim za kratko veselje, ali obljubo,
ali časin dobiček tvojo prijaznost za¬
pravljala in ali pa celo zapravila! —
Oh kako gerdo, — kako nehva¬
ležno , — kako hudobno sim ravnala
proti svojimu nar boljšima Očetu, —
proti svojimu nar večimu dobrotniku!
■— Spoznam svojo nehvaležnost, —
svojo krivico, in hudobijo; — sramota
in strah me obhaja, če se svojiga rav¬
nanja spomnim. — Zal mi je, — iz
vsiga serca mi je žal. — O de bi
mogla tako žalost nad svojimi grehi
imeti, kakor so jo nar veči spokor¬
niki imeli! — O de bi mogla z Ma-

223

rijo Magdaleno s solzami umiti svoje

j __

Nisim več vredna tvoja liči ime¬
novana biti; ne upam si svojih oči k
tebi, o Bog, povzdigniti. — Le eno
upanje mi ostane, namreč, ti, o Je¬
zus, ki se na altarji za nas daruješ.

Z Marijo Magdaleno se veržem k
tvojim nogam; le v tebe, v tvoje Iju-
beznjivo serce stavim vse svoje zaupa¬
nje. Ti si grešnike iskal, dokler si
še na svetu bil; — ti si se za greš¬
nike dal celo na križ perbiti; — Ti si
zanje svojo predrago kri prelil in umeri,
— in ti se še zdaj na altarji za nas
revne grešnike daruješ, de bi nam spro-
sil milost per nebeškim Očetu. — Ljubi
moj Jezus! ti sam si moje edino za¬
upanje. K tebi perbežim, in te zdiho-
vaje in s skesanim sercam prosim, naj
ne bodo tvoje svete rane , tvoje britko
terpljenje, tvoje neskončno zasluženje
za mene ubogo grešnico zastonj! Do¬
voli mi milostljivo, de se per ti sv.
maši sklenem s tvojim darovanjem, de
te darujem nebeškimu Očetu za svoje
grehe, in se tako vdeležim tvojiga ne-
skončniga zasluženja.

224

Nebeški Oče! ozri se tedaj rnilo-
stivo na nedolžno Jagnje, ktero je na
altarji darovano, na svojiga Sina Je¬
zusa Kristusa. Njega tedaj, na kterim
imaš vse dopadajenje, ti darujem v za-
dostenje in spravo za svoje, in za
grehe vsiga sveta. Darujem ti nje¬
govo življenje, vse zaničevanje , za¬
smehovanje in terpljenje, ktero je on
za nas preterpel; darujem ti vse njegove
skerbi, njegove želje, in hrepenenja,
ktere je on v svojim sercu za volj mo-
jiga zveličanja imel, vse stopinje in
zdihljeje, ktere je on zavoljo našiga
odrešenja storil; darujem ti njegove
svete rane, njegovo presveto za nas
prelito kri; kratko reči, darujem ti .Je¬
zusa samiga, kakor se nam je v pre¬
svetim Rešnjim Telesu v oblast in last¬
nino zročil, in se za nas na altarji
daruje, v zadostenje in spravo za naše
grehe.

S to daritvijo stojim zdaj pred
tvojim obličjem, in te prosim milosti za
me, in za vse ljudi, posebno pa za
te: I. I. Sklenem svoje prošnje s proš¬
njami Jezusove presv. kervi, ktera,
kakor si sam po aposteljnu Pavlu za-

325

terdil, za nas bolje govori in kliče,
kakor kri Abelnova. Naj bodo tedaj
njefie presvete kaplje dosti močne be¬
sednice za me pred tabo!

Milostljivi Oče! vem, de Jezusu,
v kteriga zasluženje imam vse zaupa¬
nje , ne boš odrekel milosti, zavoljo
ktere* se on sam na altarji daruje;
upam, de me ne boš zavergel in za¬
pustil, temuč de se me boš usmilil
zavoljo njegoviga neskončniga zaslu-
ženja, in de mi boš dal gnado pra-
viga spreobernjenja, de bom zanaprej
tebi bolj zvesto služila, in te posebno
s smertnim greham nikdar več ne raz¬
žalila. — Terdno sklenem se s tvojo
gnado zanaprej skerbno varovati vsili
grehov, posebno teh ... in vsili greš¬
nih priložnost, posebno teh . . . Do¬
deli mi, o Gospod! potrebno gnado k
vsimu temu. To te prosim po Jezusu
Kristusu , kteri se zdaj tudi za me na
altarji daruje. Amen.

Od povzdigovanja do zavživanja.

(V tem delu posebno hvali Boga po Jezusu za
brezštevilne dobrote, ktere si na duši in na telesu
prejela.}

226

O moj Jezus! verujem, de si tu¬
kaj na altarji pričujoč. — Molim tebe,
svojiga Boga in Odrešenika, — in te
častim. — O de bi te mogla vredno
moliti in častiti! — K tebi, ki si bil
na križi za me povzdignjen, in se zdaj
na altarji za me daruješ, povzdignem
svoje oči in serce; usmili se me, Je¬
zus! tebi živim, tebi umerjeni, tvoja naj
bom živa ali meriva! —

Nebeški Oče! zavoljo križaniga
Jezusa ozri se milostljivo na me, in
usmili se me! — ob usmili se me! —
O kako velika je vender tvoja dobrota
in milost, de si nam celo svojiga last-
niga Sina dal, de bi po njem in v
njem zamogli, kar sami od sebe ne
premoremo. — Z njegovim zasluženjem
plačujemo svoje dolgove, z njegovo
pomočjo podperamo svojo slabost, s
popolnamastjo njegovih dobrih del na-
domestujemo pomanjkljivost svojih do¬
brih del. — Kaj si nam mogel več
dati, kakor njega samiga? —

Ce to pomislim, in se zraven
spomnim, koliko drugih gnad in dobrot
brez števila si mi že dal, in mi jih še
deliš: od dobrote tvoje milosti živim,

237

in karkoli imam na duši in na telesu,
je le tvoj dar; moram spoznati: brez¬
številne so tvoje gnade in dobrote,
neskončna je tvoja dobrotljivost! —

Ob koliko hvaležnost sim ti za vse
to dolžna, kako ti jo bom skazala?
— S kraljevim prerokam hočem vedno
zdihovati: „Hvali moja duša Go¬
spoda, in vse, kar je v meni,

njegOVO SVetO  ime.“ (Ponovi tc besede
večkrat.) — Ali ko bi tudi noč in dan
hvalila svojiga Gospoda, je moja hvala
proti tvojim dobrotam, o Bog, vender
le kakor kaplja proti nezmernimu morju.

Ti, o Gospod, si neskončne hvale
vredin, in tako hvalo ti more le Jezus
skazati. Ker te tedaj sama ne morem
dosti hvaliti, ti zdaj darujem njega in
njegovo hvalo, ktero ti je Jezus na
zemlji skazal, in ti jo zdaj v nebesih
in na altarji skazuje v zahvalo za vse
dobrote, ktere si meni in vsimu svetu
storil. Ozri se na svojiga ljubiga Si¬
na, kteri se ti na altarji tudi v ta na¬
men daruje, in sprejmi milostljivo
njegovo hvalo v nadomestenje za mojo
mlačnost in merzloto v zahvali. — O
de bi se moje serce z njegovo hvalo

228

tako sklenilo, de bi bilo vse goreče in
vneto v hvaležnosti proti tebi, o Go¬
spod ; kako bi to mene veselilo! —

Vi angeli in svetniki prosite, de
bi Bog milostljivo sprejel to mojo hva¬
ležno daritev, in pomagajte mi s svo¬
jimi prošnjami, de bi nikoli več svojimu
Bogu nehvaležna ne bila; de bi saj
zanaprej božje dobrote zmirej bolj spo¬
znavala , jih vselej in vse, posebno pa
dušne in telesne moči prav po božji
volji obračala , in v vsim svojini djanji
in ravnanji se njemu vedno hvaležno
skazovala. Amen.

Od zavživanja do konca sv. maše.

(V trm, delu prosi nebeškiga Očeta po Jezusu
posebno poti (-.trnih gnad, dušnih in telesnih, za se, in
za druge. To molitev tudi lahko pred začneš moliti;
namreč takrat, ko mašnik 3krat na persi terka in
pravi: Jagnje božje  i. t. d. Nar poprej opravi
duhovno obhajilo, in po tem moli:)

(Duhovno obhajilo:  Ljubi moj Jezus
verujem, de si tukaj v sv. Rešnjim Telesu
pričujoč. — Jest le v te zaupam, in te
ljubim čez vse. — Moje serce hrepeni po
tebi, in te želi prejeti. — Ker te pa ne
smem v resnici prejeti; pridi, prosim te,
saj po duhovno v moje serce. — Jest te
objamem, in se sklenem s tabo, kakor de

329

bi te bila v resnici prejela. — Zahvalim
te, de si prišel v moje serce. — Ostani
per meni in nikar ne pcrpusti, de bi se
kterikrat več od tebe ločila. —)

Veliko gnad sim že prejela od
tvoje dobrote in milosti, o Gospod, ali
vsaki dan zmirej še novih potrebujem,
saj brez tebe nič ne morem, tvoje
roke me vsako uro, še vsaki migljej
m oj iga življenja derže 'nad breznam
večnosti; ako me ti spustiš, naenkrat
se pogreznem v nezmerni brezen pe-
klenskiga ognja.

Dal si mi življenje, in me vstva-
ril za se, in za nebeško veselje. Ako
tedaj tudi živim, pa ne živim za te, in
za nebesa, kaj mi življenje pomaga;
in kam me bo perpeljalo, če se zgubim
v zaderge pregrešniga sveta ?

Ali kako mi je sami mogoče se
obvarovati vsili slepoti j in zaderg, ktere
so posebne mojimu spolu na svetu na¬
stavljene? kako se morem braniti vsim
dušnim sovražnikam, kteri me noč in
dan obdajajo; kako premagati vse ne¬
varnosti in skušnjave, ktere mi pridejo ?
kako morem povzdigovati svoje serce k
tebi, o Gospod, tebe ljubiti in po tebi

230

hrepeneti, ker me vse na svetu le od
tebe odvračuje ? —

Brez tvoje posebne gnade mi to
ni nikakor mogoče 5 — saj brez tvoje
svete gnade še ne morem tvojiga sve-
tiga Imena pobožno izreči; koliko manj
pa še mi je mogoče, brez tebe se pre¬
magovati. — Zatorej če me ti, o Go¬
spod! ne podperaš, se moram pogubiti.
Tvoje pomoči sim tako potrebna, kakor
riba vode. —

Ali kako hočem prositi, de bodo
moje besede pred tabo milost najdle
in de bodo uslišane, ker sim revna greš-
nica, ki sim bila že tolikokrat tebi nehva¬
ležna, in sim se s svojimi grehi toliko¬
krat nevredno storila tvojih dobrot?

Ne upala bi si več prositi novih,
meni tako potrebnih gnati, ko bi mi
tvoj ljubeznjivi Sin Jezus, naš Odre¬
šenik, serčnosti ne dajal. On pride
celo na altar, in hoče na njem naš
besednik biti, in z nami za nas revne
stvari prositi. Zanesem se, de nam
zavolj njega ne boš odrekel potrebnih
gnad, ker si bil perpravljen celo' njega
samiga za nas darovati.

Zavoljo njegoviga zasluženja, za-

331

voljo njegovih kervavih ran, zavoljo
njegove daritve na altarji te prosim,
nebeški Oče, s povzdignjenimi rokami,
usmili se me, in nikar me ne zapusti
v moji veliki slabosti; temuč podperaj
me vedno s svojo gnado, de me svet
ne preslepi, hudobni duh ne zmoti in
v svoje mreže ne dobi, in de me lastno
meso ne premaga, de ne zabredem
in se ne pogubim. — Dodeli mi gnado
prave ponižnosti, de bom v s e 1 e j r a d a
pokorna,  de bom z veseljem spreje¬
mala vsako podučenje in posvarjenje, in
si ga k pridu obračala. — Varuj me vsa¬
ke prederznosti in daj, de bom v vsim
svojim djanji in obnašanji vedno čuje-
ča, modra in varna. — Stori me moč¬
no v skušnjavah in nevarnostih, de
jih serčno premagam, in tebi zmirej
zvesta ostanem; in vžgi v mojim sercu
toliko ljubezin do tebe, in toliko sta¬
novitnost, de se bom zavoljo tebe rada
premagovala in zatajevala, de me ne
bo nobena slepotija ali skušnjava od
tebe odvernila, de bom perpravljena,
rajši vse prestati, ali preterpeti, kakor
pa tvojo prijaznost s kakim smertnim ,
posebno nečistim greham zgubiti. —

833

Varuj me pa posebno danes s svojo
gnado, de te ne bom z nobenim gre-
ham, posebno pa ne s tem . . ., raz¬
žalila. —

Pa ne prosim samo za se, am¬
pak tudi za svoje starše, brate, se¬
stre, za žlahto živo in mertvo; za to-
varšice te družbe, pa tudi za tiste, za
ktere sim posebno dolžna moliti, kteri
so se mojim prošnjam kdaj perporocili,
ali kteri zdaj mojih prošenj nar bolj
potrebujejo , kteri so v nevarnostih,
skušnjavah, težavah, križih, ali na
smertni postelji 5 prosim pa tudi za du-
hovske in deželske oblastnike, za vse
duhovne, za vse Bogu posvečene ose¬
be obojiga spola; za nedolžne in spo¬
korne, za terdovratne grešnike, za ne¬
vernike in krivoverce , za vse žive in
mertve, posebno pa za tiste, za ktere
ti veš in hočeš, de moram moliti.

Dodeli nam vsim milost in potreb¬
ne gnade zavoljo Jezusa in po Je¬
zusu, tvojim Sinu, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog
od vekomej do vekomej. Amen.

Zahvalim te, o Gospod! za daritev
svete maše; in stori, de ne bo per me-

S33

ni brez sadu. Odpusti mi, kar sim se
po človeški slabosti per nji pregrešila;
in dodeli mi po nji gnado stanovitnosti
v vsili mojih sklepih. Daj, de, akoravno
se zdaj ločim od tega sv. kraja, vender
s teboj po Jezusu sklenjena ostanem
zdaj in na večne čase. Amen.

Zaveza z Slogam.

Vsigamogočni večni Bog! jest tvoja
nevredna stvar te želim neprenehama ča¬
stiti, hvaliti in ljubiti; ker pa po človeški
slabosti ne morem svojiga duha vedno pro¬
ti tebi povzdignjeniga imeti, storim to za¬
vezo s tabo:

Jest zdaj za vselej zaterdim in skle¬
nem: kolikorkrat dihnem, ali moja žila
bije, tolikrat želim ponavljati z vso močjo
svojiga serca, in naj bodo ponovljene, kar
je nar boljši mogoče, naslednje čednosti:

Tolikokrat te z nar veči pobožnostjo
in ponižnostjo molim in častim. — Toliko¬
krat te hvalim iz vsiga serca zavolj tvoje
neskončne dobrote; in se razveseljujem
nad tvojimi velikimi popolnamastmi, in nad
vsimi dobrimi deli, ktere je kdaj kterakoli
stvar storila, jih zdaj opravlja, ali jih bo
še delala; in želim, <"le bi jih bila tudi jest
storila. — Tolikokrat te ljubim z nar veči

I 11

234

gorečnostjo vsili Angelov in Svetnikov; —
in vselej tudi obžalujem vse grehe svojiga
življenja, in tudi vsili drugih ljudi vsiga
sveta; ko bi jih mogla, bi jih odvernila
s tvojo gnado. — Tolikokrat zaupam v
tvojo neskončno milost, in ponavljam sklep
poboljšanja. — Tolikokrat zročujem v tvo¬
jo sveto voljo sebe, in vse to svoje; de
delaš z mano po svoji sveti volji. —

Tolikokrat ti darujem svoje misli, že¬
lje, besede in djanja; jih sklenem s zaslu-
ženjem in z vsimi dobrimi nameni Jezusa,
Marije in vsili svetnikov, in želim, de bi
bile vse samo k tvoji veči časti. — To¬
likokrat ti darujem terpljenje Jezusa, za-
služenje Marije in vsili svetnikov, in vse
sv. maše k tvoji časti, v zahvalo, za od-
pušanje svojih grehov., in za perdobljenje
novih gnad.

Vse to hočem, bodi tolikokrat poteiv
jeno in ponovljeno, kolikorkrat je mogoče,
ali se misliti more; in to vse iz zgolj lju¬
bezni do tebe, o Bog, in iz vsili dobrih
in svetih namenov, ktere je kdaj kdo imel.

Ti, moj Bog, dobro sprejmi to mojo
sklenitev in to spričevanje moje serčne
ljubezni.

(Po dnevu ponavljaj to zavezo s temi besedami:
Jest ponovim svojo storjeno zavezo!)

KAZALO).

Stran.

V vod. 1

Dekliška družba, nje namen, dolžnost tovaršic,

duhovni pcrpomočki. 5

Razlaganje dolžnost tovaršic te družbe ... 10

Kako je potrebno , se posebno zapeljiviga znanja

varovati; in kaj škoduje.13

Perpomorki za oliranjenje čistosti 25

I. Od čuječnosti .29

Cuj tedaj nad vnanjimi počutki; nad očmi,
ušesi, jezikam , svojim telesam,

sama nad sabo.30

„ nad svojim notranjim hudobnim

nagnjenjem.34

„ nad drugimi nevarnostmi; ki so:
tovaršija, drugi spol, drušine, po¬
svetno veselje, nektere domače
opravila, lenoba, oblačilo ... 36

II. 0 d v oj s k o va n j a . . . . . . . 52

V čim obstoji vojskovanje za čistost ... 53

Ali je čistost toliciga vojskovanja vredna . 53

Zakaj je boljši vse prestati , dati. ali zgu¬
biti, kakor čistost.54

Kteri so poglavitni sovražniki sv. čistosti . 59

Poglavitni nauki, kako se moraš vojsko¬
vati zoper te sovražnike ?.63

* v

Strun.

III.  Od potrebne gnade za ohranjenje-

ali perdobljenje čistosti . . 87

Kako moraš to gnado pcr Bogu iskati . . 88

Kako skerbeti ,  de sc • le gnade nevre¬
dne ne storiš.101

Nekoliko od ponižnosti, v mislili, besedah,

noši in obnašanji ....  ...  111

IV. Od o dk rito s e r en o s ti in pokoršine

do spovednika .118

Iskre za ljubezin do čistosti.123

Še nckteri potrebni nauki za mladost . . . . 153

Posebni nauki zastran vsakdanjih opravil . . . 163

Dvojna pot.100

Molitve:

Molitev, s ktero se popolnoma odpustiki zadobe 201

Darovanje Jezusove presv. kervl.202

Krajši darovanje.203

Molitve k p a t r o n a m te družbe:

Molitev k prečisti Devici Marii za ohranjenje

čistosti.201

Molitev sv. Bernarda k Materi božji ....  205

Molitev k prečisti Devici za srečno smert . . 20G .

Molitev k sv. Alojziju.206

„ „ „ za ohranjenje čistosti . 207

„ „ „  za ponižnost ....  208

Molitev k sv. Katarini Sienski.20!)

Krajši molitvice, zdihljeji in pobožnosti z odpustiki 200

Molitev per sv. maši.216

Zaveza z Bogam.233

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA