!r:; SLOVENSKA BCELA.
Odgovorni vrednik: Ant. Janežic. Si. 6.	V četvertek JO. februarja 1853.	IV. leto.
* J
a 1 1 u.
v
7
Umetno se najti, Skor se ločiti, To je živlenja Znana igrača; Bit'si prijatli Večni si znanci,
Ciste so dušce Krasne namembe; Zato uzami In me ne zabi, Darek taj mali Znamnje ljubavi!
J. P a v a I e c.
Fedor in Olga.
(Dalje.)
IV.
Fedor je skušal po vsi svoji moči notranjo britkost, ki mu je serce pila, sestri prikriti. Tode oko ljubezni vidi bistro, in dobro zapazi Olga, da brat v svojem sercu težke britkosti prikriva. Praša, prosi, da bi Fedor svoje terpljenje ž njo delil, kakor je ona njegovo jelje zvesto ž njim delila; pa Fedor se vsacemu vprašanju zmuzne, ali pa jo s prihodnostjo tolaži, da bo namreč še vse zvedila, ali pa reče, (in ni legal), da je njegovo serce po smerti rajnega očeta še silno pobito in vedno žaleče britkosti napolnjeno. Saj je bila namreč res vsa nesreča, vsa britkost le po smerti očeta prišla. Tako je Olgo motil, dokler je toliko ozdravela, da je smel upati, da je zadosti terdna, britkost ločitve serčno prenesli. Morebiti je tudi upal revni mladeneč, da je knez, ki ga je zdaj mirno pri sestri živeti pustil, svoje prejšnje misli, ju kdej ločiti, popolnaina pozabil. In če je taka, si je mislil, zakaj bi pred časom Olgino mirno življenje kalil, in njeno komej nekoliko poživljeno serce z novimi britkostmi in skerbmi napolnoval?
Oh, pa ubogi mladeneč se je motil v tem svojem sicer majhnem Vender sladkem upanji. Knez ni svojega namena pozabil; pa se tudi prenaglil ni ga izpeljati, saj je dobro vedil, da mu njegova žertva nikoli ne odide.
S tem, da je Fedora in Olgo nekoliko časa skup živeti pustil, se je pred svetom suma obvarval, in si podobo dal, kakor bi mu res bilo •kej za pravo srečo mladega kneza skerbeti, kterega je povsot kot neznano termastega in svojeglavnega potuhnjenca razglaševal. Se ve da mu
je vse verjelo; zakaj bil je zopet bogat in mogočen.in ubogi Fedor ni priložnosti imel, svojega nezvestega, brezdušnega varha očitno na laživjeti.
Tako se zima približa. Olga zopet cvete kakor cvetlica, tudi Fedor se včasi nasinehlja v sladkem upanji, da je morde knez vsega pozabil. Kar ga en dan ta k sebi pokliče in razbije z enim mahljejem vse njegove zlate gradove sladkega upanja, ki jih je revež v svojih nedolžnih sanjah prihodnosti zidal. Poklic pred kneza ga prešine, kakor strela iz jasnega neba in s pobitim sercom se pripravi, k njemu iti. Britko, tugo-polno dozdevanje ga presune, ter sam sebi reče: »Zdaj je kupa lerpijenja doveršena, sprazniti li jo je treba." In žalibog! to dozdevanje ni bilo zastonj! Merz!o, s temnim pogledom ga sprejme knez ter pravi: »Fedor, čas je prišel, ki te v novo, delavno življenje kliče. Jest ne boin dalje terpel, da bi mi doma lenobo pasel. Pripravljen bodi, čez eno uro odi-deš! Ta ura naj ti bo prepuščena, da se od sestre posloviš. Vidiš, da sim dober, ako le mene slušaš, ki li le zgol tvoje sreče želim. Pojdi in bodi hvaležen za moje dobrote, ktere, kakor sam lahko previdiš, gotovo ne zaslužiš."
Fedor se obotavlja. Stoji in se ne gane, bled in trepeč, in serce mu glasno bije, kakor bi mu persi raznesli hotlo. Na tla se verze, objame knezova kolena, ga z milim, prav milim solzovlopljenim očesom pogleda in zakliče z glasom, ki bi bil jekleno, lakomno serce kneza presunili mogel: »Milost! milost! Oh ne tirjate me od sestre proč! Vaš služabnik, vaš suženj sim pripravljen bili; slušati vas hočem vedno, vaš nar manjši pomiglej mi bo zapoved; le ne tergajle me od mile sestre moje, ki je še edina tolažba, edino veselje mojega življenja."
»To ne more bili," zaverne knez, in se Fedoru z rok zmuza. »Vstani, pa pojdi! Tako je sklenjeno: ti moraš v Moskvo!"
»In če hočem rajši umreti, kakor iti'/" reče Fedor.
»Pa umri in cerkni in še Olga s teboj vred" zareži knez. Se so okna tvoje ječe razbita in veter jako diha s svojim ledenim puhom va^ njo. Zdaj si zberi tedaj to, ali Moskvo!"
Fedor vidi,'da ni upanja nič več. Nič več ne skuša neusmiljenega, kamnitega kneza omečili; lierbet mu oberne, ter pravi sam pri sebi s trepečim glasom: »Naj bo v božjem imenu! tedaj rajši sam umerjeni!"
Kadar v Olgino sobo stopi, je bled kot merlič, vender se posiljeno smehlja. Zavzela in prestrašena ga Olga pogleda ter ga objemši milo prasa :
»Ljubi brat! kaj ti je?«
»Nič, ne, ljuba Olga! odgovori Fedor." Mene le ena žalost peče ločiti se morava!"
»Ločiti! midva?« se zavzame Olga in je bleda, kakor Fedor. »Ti, inoj brat! in ine hočeš zapustiti! Nak! nikdar, nikdar! ne moreš ti me-n i kej tacega storiti in svojo zvesto sestro tako britko žalili!"
»Olga!« pravi Fedor po sili se smehljaje, med tem, ko mu serce kervavi, — »Olga! vidiš, da nisiin več deček; zatorej se mi ne spodobi nedelavnemu in pokojnemu vedno doma tičali. Saj še veš, kako so včasi rajni oče rekli, kadar bo Fedor veči, mora biti junašk vojak iz njega; in glej ravno to hoče tudi knez Ivanov. Po tem takem tedaj lahko previdiš, da se ločiti morava. Ne za zmiraj, Olga! O ne! kmalo se gotovo zopet vidiva!"
- ~
»O Fedor!" zdihuje Olga in nasloni svoje obličje na bratovo serce, »mene hočeš zapustili'?! Fedor! svojo sestro hočeš tega obropali, kar ji je nar drajši, kar ji je \se na zemlji? Nak! nikoli nikdar ne boš tega storil! To bi bilo hudobno delo do svoje sestre! — Ostani, mili brat! Ne zapusti, ne zapusti me!"	(Dalje sledi)
Kemperle Štefan.
(Slovenski spisatelj 17 7 1 - 1 789.)
Kolikor manjši je število slovenskih spisaleljev, kolikor ubožniši je naše domače slovstvo ali literatura, toliko skerbnejši, mislim jaz, moramo vse tisto preiskovali in nabirati, kar k nji, to je, v njeno področje spada, posebno kadar najdemo po pismohranih (arkivih) starejših rokopisov v našem preinilein slovenskem jeziku, ki tu pa tam pozabljeni in zanema-rani v prahu leze, da jih červi in moli zjedajo. Vsak pravi Slovenec, kteremu je kej mar povzdiga našega ne prevelikega slovstva, bi gotovo vsakemu domoljubu hvalo vedil, kteri bi si prizadeval po svoji moči po arkivih sem ter Ije kej poiskali, in vse lo svetu obznaniti, kar se v njih morda za Slovenstvo važnega nahaja. Najdejo se pa mnogokrat važne stvari tam, kjer bi se jih človek naj manj nadjal. Kdo bi n. pr. djal, da se zamore kej takega vdobiti v skorej popolnoma furlanski fari Loč-niški blizo Gorice? — In glejte! v taniošnjein farnem arkivu se pod številko CIX. nahaja po mojem mnenji važen rokopis slovenski, kteremu je od zunej ptuja roka tale napis pridjala: »Evangelia secundum »Mathaeum, Marcu m el Lucam in carniolicum idioma translata a Stephano »Kemperle, Caes. Reg. Parocho Lucinici." — Leta napis je pristavil rajnki g. Anton Leon a rdiš, ki je bil naslednik tega Štefana Kemperle v fari, in potem od 1822. leta škof v Terstu. Štefan Kemperle pa je bil fajmošler v^Ločniku od lela 1771 do 1789 kakor spričujejo tamošnje farne knjige. Skoda, da mi ni bilo mogoče kej pozvedili od posebnih okolnost njegovega življenja; da je bil pa prav in iskren .Slovenec, priča dovolj la njegov rokopis, od klerega govorimo. Jaz bi pa djal, da ta Kemperle je bil ali Goričan, ali saj iz bližnje Goriške okolice, ker se še o teb sadajnih časih družine tega imena tod nahajajo.
Ta rokopis šleje 34 drobno in lesno popisanih pol in folio. Najpred je celemu delu primeren predgovor ali uvod postavljen, v kterem kratko pa dobro razlaga, kaj je novi, kaj stari testament, in kaj je evangeli, in da e v angeli in pa novi t es t a in en t je prav za prav ena sama reč. Potem našleje in imenuje vsih 27 bukev novega testamenta, iz česar bi jaz sodil, da je mislil celi novi testament v slovenskem prevodu .spisati, kar mu pa ni šlo po sreči, ker je menda poprej umeri. Potem začne slovenski prevod evangelija svetega Matevža. Evangelski tekst je na sredi vsake slrani; na zunajni strani teksta so mnogoštevilne g I ose ali razjasnenja težjih besed, izrekov in odstavkov evangelia tudi v slovenskem jeziku, in kar jih ni mogel na strani spisati, jih je konec vsakega poglavja postavil; na znotrajni strani teksta so pa citati iz svetih bukev stare zaveze. Tekst ni razdeljen v verste, ampak v veči odstavke, kteri so z velkimi čerkami A. B. C. D. itd. zaznamva-
— m —
ni. Beseda je večidel čisla in gladka, kar ni inajhina reč, ako pomislimo, kdaj in kje da je »pisatelj živel in pisal. V drugi polovici preteklega osemnajstega stoletja pri Lahih in med Lahi je živel in v prid slovenščine delal, ko ni pri nas (na Goriškem namreč) nobeden na omiko našega jezika še pomislil ne; zato pa se mu tudi prav lahko kak mali pregrešek ali kaka bolj po pluje zavita beseda spregleda. Čemur sim se pa posebno pri tem rokopisu začudil, ko sim ga enmalo pregledovati začel, so oblike, čez katere so v naših dneh nekteri toliko krika in vika gnali in deloma še kričijo. Kemperle piše namreč vedno o m, namesti am, oma namest ama, dobra dela na mest dobre dela; manša dežela na* mest manjši dežela itd. Na primer: Mat. II. A. »Kadar je pak Jezus bil rojen v Bellehemi« (tako piše Kemperle, jaz nisim leh besed pravnic spremenul, samo z Gajčico sim tu sem njegove lastne besede prepisal »v Judouski deželi, o času Erodeža krajla; pole, tedaj so prišli modri „0d jutrove dežele v Jeruzalem inu so d|ali: Kej je ta vnuvič rojeni »Judouski kraji? Mi smo njegovo zvezdo vidi (i v jutrovi deželi, inu smo »prišli njega molit. Kadar je letu Erodež kraji slišal, se je ustrašil on, »inu ž njim red vsa Jeruzalem. Inu je pustil vkup poklicali vse Višefarje »inu Pisarje mej folkom, inu je nje izvprašoval: Kej bi imel Kristus ro-»jen biti? Inu oni so k njemu djali: V Betlehemi v Judouski deželi. Za-»kaj letaku stoji pisano skuzi Preroka: Inu ti Bellehem v Judouski deželi, »nesi kratku nikar nar manša mej Vindi *) Juda: zakaj iz tebe ima meni »priti ta Viuda, kateri bo gospodoval čez moj Izraelski folk. itd." — To sim lesem za to postavil, da zamore vsak bravec sam že iz leh malih besed sodili čez jezik in ceno tega rokopisa, in da s tem pokažem resnico tega, kar sim od ob'ik ravno kar povedal, kterih se je on po služeval. — Na ta način je Kemperle evangeli svetega Matevža in svetega Marka popolnoma spisal, svetega Lukeža pa li do 16. poglavja, kte-rega je bil tudi že začel, ali sred dela prejenjal, zakaj? — ne vem; morda ga je smert prehitela.
Omenjenja vreden se mi tudi zdi temu rokopisu prislavljeni mali slovar, začevši od pismenke i» noter do zadnje abecedne čerke, kjer pove, kako se vsaka reč, ki mu je bila pri tem prevodu potrebna, a) po Krajnsko, b) po Koroško, c) po Slovensko in Bezjačko, in d) po Hervaško pravi: on dela namreč razloček med temi narečji, le tega ne morem zapopasti, zakaj da bezjačko narečje s slovenskim v en red poslavlja, in tudi ne vem prav, ktero narečje on tako imenuje. Po tem rokopisu sodili, bi djal, da 011 kako istriansko podnarečje tako imenuje.
To je, kar se mi je polrebno zdelo, od rokopisa tega za Slovenščino vnelega Ločniškega fajmošlra svetu priobčiti. Naj bi tudi še drugi vlastenci nam kej povedali od drugih enakih spisov, za ktere o priložnosti zvedo, da se popolnoma ne pozabijo!	Ipauc.
*) Besedo Vojvoda piše vedno Viuda,
— ns —
Običaji A r a b 1 j a n o v.
(Konec.)
Ker so Beduini jako siromašni, se lahko zapopade, zakaj tako radi popotnike ropajo. To se jim tudi ne zdi krivično, ker mislijo, da so bili za Abrahamovo premoženje ogoljufani, ker je Abraham njih očaka Izma-ela zavergši, Izaka, t. j. vse druge narode za dediča postavil. Zato imajo tudi vse, kar ptujcOm ukradejo in naropajo, za dar božji in vselej,kadar kaj prida dobe, Boga zahvalijo, in ravno ti Beduini, ki so na planem točko ropaželjni, so v svojem šotorišču naj prijazniši in poslrežniši ljudje. Marsikaki popotnik že je bil prijazno sprejet od roparja, ki ga je bil ravnokar okradel in je svoje reči v njegovem šotoru vidil. Celo sovražnikom se laka gostoljubnost skazuje. Kakor hitro popotnik v šotorišče stopi, mu gre pervi, ki ga zagleda, naproti in mu brado poljubi rekoč: »Kako srečen sim jez, da si prišel, božji blagoslov sabo prineseš. Mir bodi s tabnj!" Potem ga pelje v svoj šotor, mu da noge umiti, njegove konje osnažiti, s plahto ogernili in jim položiti. Prinese mu naj boljega, karkoli ima, na mizo, mu sam streže in se k njemu pri ravno tisti mizi usesti, se mu zdi, nespodobno. Naslednje mu da kave in tobaka ter mu postelj pripravi. Ce je pa kak poglavar, emir ali šejk v šotorišču, on goste sprejema in jih vodi v nalašč za popotne pripravljen šotor, mučil imenovan. Kadar dalje gredo, jih preskerbe z živežem in z druzimi na poli potrebnimi rečmi in z besedami: »Ala (Bog) poverili 1« je vse plačano. Ako gost zamore gospodarju kak nožek, kresiven kamen ali kake lote strelnega praha in gospodinji, po arabsko Jala imenovani, škarje in kako veliko šivanko podariti, se oba jako srečna štejeta. — Graje vredna pa je pri Arabljanih navadna kervna osveta (maščevanje). Arabljanu kaj hilro kri zavre; le reci mu: »Tvoje pokrivalo je omaza-noali: »lurban imaš narobe pokrit ,{< bo že mislil, da se mora kerva-vo maščevali. Se izpljuniti se ne sme pričo njega, da bi njegove jeze ne obudil. Kervna osveta se preseluje od očeta na sinove in vnuke, dokler morivca ali enega jz njegovega rodu ne umore.
Beduini so v majhne rodove razdeljeni, kterim šerifi ali šejki zapovedujejo. Dostikrat se jih tudi več sotorišč pod enim emirom ali knezom zedini, zlasti kadar se imajo z druzimi rodovi vojskovati. Toda li knezi imajo malo oblasti; dosti manj kot hišni očetje in gospodarji v svojih šotorih, ki so vsi svoji družini sodniki in kralji. V vsacem šotoru le po ena družina prebiva. Dosli emirov še lako priprosto živi, kot Abraham svoje dni; marsikteri sam konja berzda in sedlja, sam jagnje iz čede odbere in zakolje; kneginja z lastnima rokama kruh mesi in peče, in plemenite gospodične ovce pasejo, jih pri vodnjakih napajajo in vodo v verčeh na glavi v šotore nosijo. Neki popotnik, ki je Arabljane v obljubljeni deželi vidil, takole pripoveduje: »Ce v svetem pismu bereš, kako Izakov snubač Rebeko pervikrat pri vodnjaku vidi, enako prigodbo tukaj vsaki večer lahko vidiš. Velbljudi pred meslom okoli vodnjakov ležeči, ženske, ki z verči na ramah iz mesta pridejo, možakom piti dajejo in se ž njimi pogovarjajo, sreberne zapestnice, ki jih nosijo, posode, kakoršne so bile nekdaj, podoba verčev in svetilnic, biličasta pastirska palica, frača, s ktero si olroci igrajo in s ktero je
David Goliala ubil, kapnice po polji, kamor so bili Jožefa bratje vergli, zijavke in votline, v ktere so se preganjani skrivali in sedaj pastirji pred slabim vremenom beže — vse lo se pri svetu tako najde, kakor je bilo pred 4000 leti « - Žito meljejo na ročnih mlinih, ki jih sužnji verte-
Beduini in sploh vsi Arabljani so jako resnobni. Smeh, ples in pelje so pri njih nespodobne reči. Edina igra, ki jo igrajo, je tako imenovana kraljeva igra ali šah. Zvečer si radi pripovedke in pravljice pripovedujejo; kdor zna posebno lepo pripovedovali, časi ludi lep dar dobi, in marsikleri družini je zinišljena glava umnega pripovedovavca slavo in bogaslvo pridobila. — Pozdravljajo se slovesno. Znanci si poljubijo glavo, ramo in roko; podložni imenitnim pa koleni, nogi in oblačila in hišnemu gospodarju žena in plroci brado, klero imajo Arabljani v veliki časti. Ako kdo brado moža zasramuje, ga gotovo naj huje raakači. Navadno pozdravljen ji* pri srečanji je še dandanašnji stara beseda: »mir bodi s taboj!" — pri kteri se desna roka na persi položi. —
Z m e s.
Zelja JezikoKiitmKka o novem letu.
(Dalje.)
C^e je tedaj taka, da je z govorom drugih Slovanov vred ludi vir slovenščine — staroslovenščina —• zoper nas, gre očilno na dan, da se je, kakor sem že rekel, naše mišljenje, kar se tiče rabe glagolov dover-šivnih v nepogojnem naklonu sedanj, časa kasneje izverglo, — da ni slovansko.
Pa ludi iz posebne lastnosti glagola slovanskega se lahko prepričaš, da je naša raba kriva. Nepogojni naklon sedanj, časa na vprašanje, kaj del a-m,-š,-a? ali kaj se dela? kaj se godi? nam pravi namreč, da se djanje ravno zdaj • če ludi le en hip časa) godi ali verši; glagol doveršivni nam kaže djanje doveršeno, glagol nedoveršivni djanje ne doveršeno I. j. djanje, ki se ravno godi ali verši; tedaj se smejo v slovanskem in toraj ludi v slovenskem jeziku v nepogojnem naklonn sedanjega časa samo nedoveršivni glagoli rabili.
Dokazavši, da je naša raba nedoveri. glagolov v imenovanih in enakih primerlejih kriva,— ptuja, želim o novem letu 1 8 53, da bi jo »si pisatelji slovenski popustili, kakor so že več drugih napak n. pr. nekdanjo neslovansko rabo člena (določnega in nedoločnega), dasiravno se je ta napaka med ljudstvom veliko bolj vkorenila, kot la, od ktere tukaj posebno govorim, ktera se bolj po tiskopisih kot med ljudstvom nahaja. Zatrošeni plevel izmed ljudstva ne bo se ve da tako naglo zginul, kakor ni zginul še dan današnji člen, klerega so pisatelji že davno popustili; ali naj zgine vsaj iz spisov! Kakor izpuščanje člena v spisih priprostega Slovenca, ki govore člen še rabi, čisto nič ne moti, tako ga ne bo —verjemite mi—ludi raba glagolov n ed o v e rš i v 11 ih v malo navedenih in enakih primerlejih, v kterih je glagolov doveršivni h vajen, kar nič ne motila. Ne bo ga motilo, terdirn celo, da se mu bo prec pametnejše zdelo, če mu boš v pisarnici prisegajocemu napovedaval: »prisegam« itd. namesto: »prisežcm« in v cerkvi: »odpovedujem se« ild. namesto »odpovem se« itd.
- fin -
Porečeš: Kaj pravijo pa naše slovnice zaslran lega'? ali ni tega nobena razjasnila'?
Slavni naš Kopilar je v svoji zares »modroznanski« slovnici na sir. 309 lastnosti in rabo glagola slovenskega pervi izverstno razložil, ali ravno tega ni tako razločno povedal, kakor bi bilo želeli. Vse druge mlajše slovnice so njegova vodila z drugimi besedami ponavljale. Po njegovem vodilu pa, »da se sme na vprašanje kaj delaš? le z nedover-š i v n i m i glagoli odgovarjali, sodim, da je bil morebiti tudi on že on-daj te misli, klero tukaj razkazujem; zakaj njegove besede na str. 309:« wenn Truber (Luk. X1III. 2 — 4) erzahlt: »Inu Jezus odgouori inu praui htim vučenikom pisma inu hlim Farizeiom, rekoč: Aku se spodobi ob tei soboti ozdraulati? Oni pag oinolče. Inu on nega prime inu ga ozdraui inu ga proč pošle,«-so sind odgovori, omolče, ozdravi, pošlje eben so viele Prasentia von verbis perfectivis, und den Krainer muss es befremden, wenn er hort, dass z. B. strelim, skočim, vzdignem, pokažem u. a. bei den Bohmen, Russen und andern Mil-slaven eben so viele Futura sind; — bei uns sind das lauter Priisenlia (freilicb perf. Bedeutung, da es Prasentia von dieser Art Verbis sind) und bedeulen: ich schliesse, sprlnge, babe u. s. w. (einmal) und machen ihr eigentliches Fulurum mit bodem (bom) vvie die verba imprf.« — te besede Kopitarjeve — pravim — se tičejo le rabe »časa sedanjega« (po-vestnega, praes historicum) namesto »preteklega;" zakaj razun določnega naklona na vpr. kaj delaš? itd. rabijo tudi Rusi, Cehi, Poljaki in ogr. Slovenci doveršivne glagole v sedanj, času, kakor mi, namreč: v nedoločnem, pogojnem in veli vnem naklonu; glagoli dover-šivni jim zaznamujejo prihodnji čas, samo v določnem naklonu sedanj. časa, in to, ako je djanje enkratno, ali če si mislijo, da bode doveršeno; — če se djanje ponavlja, ali če ne bo doveršeno, skratka: za zaznamek prihodnjega časa glagolov nedoveršivnih jim pa služi kakor nam, pomožni glagol »biti" (budu, bede izr: benden, bodem.)
Enojni obliki prihodnjega časa (futurum simplex) drugih Slovanov in slaroslovenščine se ne bo vendar po moji misli Slovenec toliko čudil, pomislivši, da tudi nam oblika ali podoba sedanj, časa doverš. glagolov: pojdem, porečem, povlečem in več drugih s »po« sostavljenih v določnem naklonu prihodnji čas zaznamuje. Tudi v sledečih stavkih sloji sedanji čas namesto, prihodnjega: Ako brat pride (ako bo brat prišel), daj mu te reči. Ce hočeš, inu pa povem. (To se še ne godi in se še ni zgodilo, tedaj je prihodnje). — Kiizmič (ogr. Slovenec), ki je novi zakon po gerškem poslovenil, piše Jan. XV. 26. Gda pa pri-d e obvcselitel, steroga (kterega) vam jaz pošlem, . . . . on bode sve-dočo« .... Jan. VIII. tO. in 11. Nišče te je nej (te ni) osodo? — Ni jaz le ne osodimnec ego le condemnabo (|); — Jan. XXI. 6: »Vrzite na desno stran ladje (te) vlak, i najdete (.rib). Iz teh izgledov se vidi, da so ogr. Slovenci staro enojno (nesostavljeno) obliko prihodnjega časa glagolov doveršivnih popolnoma obranili. Kteri Slovenec pa ne ume zgornjih stavkov? — Svetujem toraj gredoč pisateljem slovenskim, da bi se »nesostavljenega prihodnjega časa" zavoljo kratkole in lepote bolj posluževali, vsaj tedaj, kedar se ni dvournja bati, posebno ako je v stavku ktera beseda, ki sama po sebi prihodnji čas naznanuje, kakor: jutri, pojutrišnjem, drugi teden itd. n. pr. jutri zgodaj vstane in, se obleče in, vzdignem hlapce in nasekam ž njimi derv za ves teden. To se vje-
ma » slovanščino in z drugimi jeziki. Ne zaineri, dragi bravec, da sem govore od prihodnjega časa nekoliko v stran krenili; potrebno se mi je zdelo za sledeče razkazovanje.	(Konec sledi.)
Slovstvo In umetnost.
*	Jugoslavensko: Pri g. Paternolilu v Gorici se tiskajo: Pridige in drugi slovenski spisi" ki jih je po svoji smerti zapustil Jožef Stibiel, Ločniški dekan, kterim je pristavljen kratek živolopis rajnkega. Tri pole so že gotove. — Naš slov. pisatelj J. Drobnič je ravno prestavo »Kornelia Nepota" v ilirskem jeziku dogotovil. Da bi le kmalo beli dan vgledala.
*	Češko: G. Lud. Štur je izročil českej matici preimenitno delo o narodnih pesmali in običajih slovenskega ljudstva na Ogerskem.— V zalogi K. Andrea v Praze je izšla obširna knjiga pod naslovom: U-meni hospodarske ve všech o d v e t v i c h orby a chovani d o-bytka," od g, Ferd. Stamma.— Od slavnega narodnega pesnika Ja-romira Erbena so ravno donatisnjene »Kytice z povesti narodnich." Češki listi to delo močno hvalijo. — Pri J. Pospišilu je izšel pervi zvezek spisa: »Amerika o času odkryti až na nejnovejši dobu."
Hazllčne drobtlnee.
*	Soha (statua) češkega pesnika Sim. Lomnicki-ga, od Jui. Melcer-ja v Rimu dogotovljena, je srečno v Prago dospela.
*	Kako uro od Eerne na cesti proti Olomucu so našli veliko sta-roslovansko gomilo z mnogimi starinami.
*	Po naj višjem ukazu se letos slovenščina tudi v tukajšnem reja-lišču mladih vojakov razlaga. Vsi mladenči se morajo slovenskega jezika učiti. Razlaga ga sam vodja rejališča g. lajtn. Bratuš. — Po tem takem nimamo v Celovcu več javne šole, kjer bi se naš mili jezik ne učil.
Sinegiitee.
»Mamika!« reče Jurček svoji materi — »jaz sim bil dans v mlinu, in sim vidil tam osla, grozno velikega osla, večega kakor je naš stri-ček. — »Ali, glejte nu, mamika!" — mu njegova sestrica, inalo starejši od njega, hitro besedo preseče — »kako naš Jurček zopet laže! kje zamore biti na svetu veči osel, kakor je naš striček!" —
Dva sodniška služabnika sta imela vjeli in v ječo spraviti nekega dolžnika. Ta jih je pa od daleč že vidil, je zaklenul pred njima vrata, in jih je iz okna doli psoval. Oba psovana napišeta tadaj tožno pismo takole: »Gospod N., ko sva se njegovi hiši bližala, je naju psoval, da »sva osla, hudobneža, potepuha, neumneža in vola, in da je vse to res, »poterdiva s svojim vlastnoročniin podpisom."
Poprava V spisu „/. etju jeziko».n,»	v 4. listu stoji v i. versli
(češki oznanuje namesto: ,,oznamuje;» — v 2i. v.	pag. 3i so izostale za besedo
„sanio» besede: /. g o raj navedene glagole,	iu v »6. v. stoji „7. glavnim namesto" : «z glasnim."
Natisnil' ter d. Ž t Kleinmajr v Celovcu,