Leto XXXIV. — Številka 36 9. septembra 1982 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt 1 Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Draga 82 stran 2 Prvi kmečki denarni zavod v Avstriji stran 3 Lutkarji na Rebrci stran 5 Pogovor s Pavletom Zidarjem stran 6 Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu, Tel. št.: 0 42 53/343 OBJAVA Na strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu bodo dodatni jesenski sprejemni izpiti za 1. razred strokovne šole za vse tiste, ki se doslej za vstop še niso mogle odločiti, dne 13. septembra 1982, ob 9.30 uri. S seboj prinesite zaključno spričevalo in pisalne potrebščine. Možen je tudi še vpis v enoletno gospodinjsko šolo. Zvezna gimnazija za Slovence je postala temeljni zavod za izobrazbo slovenske koroške mladine, ki ljubi star-še, svojo domovino in našo podedovano govorico. Ob minulem srebrnem jubileju šole so bili nazorno osvetleni in Pokazani uspehi šole, da je to zaznala lahko vsa naša javnost. pod geslom, ki so si ga postavili prvi Pionirji naše gimnazije s pokojnim dr. Tischlerjem na čelu: „Ne vprašajte, kaj ho ta šola lahko za Vas storila, vprašajte najprej, kaj lahko Vi vsi — profe-Sorji, starši in dijaki — za njo storite!" ~~ so dozoreli dobri sadovi. Gimnazija n* odtujevala, gojila je ljubezen in spoštovanje do podedovanih svetinj, posredovala potrebno znanje in delavnost, da so se absolventi lahko uvelja-V'H v življenju kot marljivi državljani in °dkriti demokrati ter domoljubi. Na nas vseh je, da šoli pomagamo. Začenja se novo šolsko leto in treba Ja prijaviti šolarje osnovnih šol k dvojezičnemu pouku, fante in dekleta pa, ki bi bili za študij, prijaviti na naši Slo- Za našo gimnazijo v®nski gimnaziji. Združenje staršev in vodstvo šole Vas prosita za pomoč rayno pri tem, saj Vi poznate razmere Pfi sosedih in znancih. Prošnja velja Vam vsem, Vi • OBČINSKI ODBORNIKI vseh frak-p'j. ki ste podedovali našo slovensko broško besedo in jo ljubite, • naši župniki, • NAŠI učitelji, • vsi NAŠI KULTURNOPOLITIČNI delavci in predvsem 7 VSI BIVŠI DIJAKI naše gimnazije, ' 'mate ali že sami otroke ali pa imate vPliv na znance v svojih poklicih. Prija-Ve’ katere je še vedno čas, lahko Paslovite pismeno ali telefonsko na "Zvezno gimnazijo za Slovence" v Ce-0vcu, Prof. Janežičplatz 1, A-9020 Ce-0V6c (tel. 04222/33353 v dopoldanskih tjrah). če otroke nameravate dati v °m> lahko naprosite tudi vodstvo do-fa. da oni uredijo vse potrebno z šolo. Seveda pa prosimo, kot vsako leto, .udi 2a gmotno pomoč. Združenje star-.6v je hvaležno za vsak dar, da lahko z *ph sredstev podpre dejavnosti šole !n študij najbolj potrebnih revnih dijakov. Končno naj tu še v imenu „Združe-la staršev" ponovno izrečem ISKRE-O ZAHVALO vsem Vam, ki nas redno sako leto podpirate in vsem, ki ste ob 'letnem jubileju s še posebej znatno h°dporo omogočili, da smo lahko vršili tSv°j° nalogo in krili stroške dokumen-acije in raznih dejavnosti ob srebrnem uhileju šole. Tej zahvali se pridružuje °dstvo šole in profesorski zbor. Naš yreProsti koroški „bohlonaj“ zato Vam ®®m> župnikom, učiteljem, občinskim ^ bornikom, staršem in bivšim dija-^ m’ saj nam ni mogoče zahvaliti se ad1 vsakemu posebej. Naj cveti in raste — ob pomoči nas Seh — naša gimnazija. dr. Reginald Vospernik ravnatelj dipl. trg. Janko Urank predsednik „Združ. staršev" Na predlog EL Sele o postavitvi dvojezičnih napisov: , Soglasen sklep v interesu selske javnosti Zadnji petek v zgodnjih jutranjih urah je občina Sele sprejela zgodovinski sklep: Na predlog EL Sele so občinski možje sprejeli soglasni sklep, da bodo v celotnem občinskem področju postavili dvojezične krajevne napise. Obenem je občinski svet soglasno sklenil, da se naj doseže pri Uradu zveznega kanclerja popravilo popačenih krajevnih oznak: „Sele-Frajbah“ v „Borovnico" ter „Sele-Fara“ v „Sele-Cerkev". Občina hkrati soglasno zahteva od deželne vlade, da namesti na vseh deželnih cestah dvojezične kažipote. O sklepu, da bo občina sprejela predlog EL za postavitev dvojezičnih topografskih napisov, je razpravljal tudi Klub slovenskih občinskih odbornikov. V izjavi Kluba je rečeno, da Klub čestita EL Sele k njenemu uspehu ter da Klub pozdravlja pripravljenost S PO, da sprejme predlog EL. „S tem je SPO v Selah vzgled vsem tistim socialističnim občinskim odbornikom v Bilčovsu in Žitari vasi, ki vztrajno preprečujejo vsakršno sled dvoje- zičnosti," je rečeno v izjavi Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Razveseljivo je, da je občinski odbor v Selah soglasno sprejel ta predlog EL. Doslej namreč takega sklepa ni bilo, ker se večinska frakcija ni mogla dokopati do spoznanja, da ne moreš postaviti tabel s popačenimi krajevnimi napisi, kot so predvideni v odloku zvezne vlade. EL je, odkar obstoja ta odlok (I. 1977), zahtevala popravek teh popačenih, zadnji torek pa se je temu priključila tudi celotna večinska frakcija. Razveseljivo je tudi, da razpravljajo selski občinski odborniki na svojih sejah v slovenščini, za kar velja županu T. Hriberniku odkrita pohvala. Ne moremo pa se strinjati s tem, da je večinska frakcija (proti je glasovala EL), ko so bili na dnevnem redu dvojezični napisi, izključila zastopnike NT in Kluba občinskih odbornikov. Izključili so nas — na predlog podžupana dr. Velika —, ker je to baje v „interesu javnosti". Zakaj naj navzočnost slovenskega časopisa na občinski seji, kjer razpravljajo odborniki o dvojezičnih napisih v slovenščini, ne bi bila v interesu javnosti — tega dr. Velik ni povedal. Zakaj dela tako, kot če bi bili lahko priče nekih neprijetnih občinskih tajnosti? Pa ja ne bo mislil, da hočemo škodovati selskim občinskim odbornikom, ker so soglasno podprli predlog EL. Vsekakor mdr. niti župan ni razumel te odločitve svoje frakcije, „ker“, tako Hribernik, „ne vem, kaj bi imeli za skrivati". PS.: V pogovoru s celovškim radijem (zadnji ponedeljek) je dr. Velik dejal, da smo časnikarji v Selah dobrodošli. Morda pa je socialistični podžupan spoznal, da ni pametno in običajno, izključevati časnikarje na javnih občinskih sejah. „Stari“ znanci in prijatelji so se srečavali v slovenski uti. Občinski odbornik Enotne liste Pliberk, mestni svetnik in tržni referent Stanko Vauti, je ob otvoritvi Pliberškega sejma pozdravil vse navzoče v obeh deželnih jezikih. Poseben pozdrav je veljal zastopnikom deželne vlade z glavarjem VVagnerjem na čelu, zastopnikom koroške regije iz SR Slovenije in zastopstvu občine Kranj (navzoč je bil župan Ivan Cvarn) ter zastopnikom slovenskih organizacij — Narodni svet koroških Slovencev je zastopal osrednji tajnik Jože VVakounig. Pravtako je Vauti pozdravil vse zastopnike sosednjih občin. Posebno pa je pozdravil domačega župnika Alojzija Kulmescha. Mestni svetnik Stanko Vauti je v svojih pozdravnih besedah med drugim poudaril važnost dobrososedskih odnosov. Navzoče pa je pozdravil v obeh deželnih jezikih tudi župan Mikusch, ki je pravtako podčrtal važnost dobrososedskih odnosov in sodelovanja. Veliko podjunsko slavje v Pliberku je otvoril deželni glavar VVagner. Vse tri dni so imeli razstavljalci, kramarji in obiskovalci odlično vreme, tako da so bili lahko zadovoljni vsi. Le nekaj ur po tem, ko je bilo v Pliberku konec sejma, pa se je z neba vlilo kot iz škafa ... Razstavljalci in trgovci so bili s prodajo zadovoljni. Mdr. tudi poslovodja Pliberške zadruge, Stane Čik in Hanzej Lomšek. Nekateri trgovci pa so potožili, da gostje iz Slovenije letos niso tako pridno kupovali. Najbolj pa so gotovo bili zadovoljni tisti, ki so prodajali pijače. Vročina je bila vse tri dni huda, žeja pa velika. Šotor „EDINOST“ je bil zelo dobro obiskan. So pa imeli tudi „kelnerce“, ki so odlično znale prodajati »dragoceno tekočino". (Glej tudi ob robu povedano, str. 3.) Mladini je pliberški jormak nudil veliko zabave. Zlasti zvečer, ko so kramarji zaprli svoje blagajne, je bilo na zabavišču vse živo. Od vseh strani se je slišalo vriskanje ... Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku! 4/Rož, Podjuna, Žila rr rt |naš tedniki 9. septembra 1982 Dekan Poldej Kassl 50-letnik Prvega septembra je obhajal bilčovski župnik, dekan Poldej Kassl svojo 50-letnico. Slavljenec se je rodil leta 1932 v Štri-holčah, v takratni fari Želinje — Šmarjeta pri Velikovcu. Po maturi na Plešivcu je vstopil v celovško semenišče in zapel novo mašo na Želinjah leta 1958. Po večletnem kaplanovanju v Železni Kapli, Šmihelu, Dobrli vasi in v Št. Jakobu je bil imenovan za župnika v Bilčovsu leta 1968. Novega bilčovskega župnika so farani kar kmalu sprejeli za svojega dušnega pastirja; farno življenje se je zelo poglobilo. Vsestransko odprtost, razumevanje za probleme sodobnega človeka ter doslednost „prvega vernika" fare so obrodili obilo sadov. Lani je bil tudi imenovan za dekana boroveljske dekanije — hkrati najboljši dokaz za njegovo uspešno dušnopastirsko delo. Vrsta tistih, ki so se zbrali pretekli torek v prostorih bil-čovske mežnarije, da bi skupaj s slavljencem obhajali ta življenjski jubilej, je bila zelo dolga: župnijski svet, cerkvena zbora, zastopniki farnih krožkov, mladina in predstojništvo občine Bilčovs s podžupanom Gas-serjem na čelu so mu iskreno čestitali in zaželeli še mnogo zdravih let ter obilo blagoslova pri opravljanju zahtevnega duš-nopastirskega dela. V sredo pa so slavljenca obiskali tudi zastopniki Narodnega sveta, Krščanske kulturne zveze, in NT oz. mag. Filip VVarasch, prof. Jože VVakounig, dr. Janko Zer-zer, Nužej Tolmajer in Herbert Seher. Dekan Poldej Kassl v krogu svojih župljanov. Bilčovs IZSELJENSKI DAN Zveza slovenskih izseljencev vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 12. 9. 1982, s pričetkom ob 14.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu, ki bo tudi letos povezan z tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM. Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci! ANTIFAŠISTIČNI KOMITE CELOVEC vabi na vožnjo k ANTIFAŠISTIČNI MANIFESTACIJI V ŽELEZNEM/EISENSTADT (Gradiščansko) v soboto, 11. septembra. Odpeljemo se ob 9. uri. Zbiramo se na celovški glavni postaji. Prijave in podrobne informacije po telefonu: 04222/54568 (Klub Prežihov Voranc) V Železnem je pripravljen kulturni spored. Izlet na Triglav (po manj obiskanih poteh) v soboto in nedeljo, 11. in 12. septembra 1982 Iz Radovne nas bo pot vodila skozi slikovito dolino Kot do Staničeve koče, kjer bomo prenočevali. Od tam gremo naslednji dan preko Kredarice na Triglav. Vračali se bomo skozi dolino Krmo. Zbirališče: ob 6. uri na jugoslovanski strani Ljubelja. Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Celovec KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA v Celovcu, Burggasse 8 vabi na razstavo SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV iz Narodne galerije v Ljubljani Razstava je odprta do 30. septembra 1982. Svoja dela razstavljajo Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen. ŠT. ILJ KONCERT Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju Kraj: Farna cerkev v Št. liju Čas: nedelja, 26. 9. 1982, ob 19.30 1. del: Slovenska liturgija, P. I. Čajkovski, besedilo Janeza Zlatouste-ga 2. del: Marijine pesmi Nastopa Komorni zbor ANTON FORSTER iz Ljubljane Zborovodja: Jože Trošt CELOVEC Dramska predstava Jeanine VVorms TRGOVINA Prireditelj: SPD „Bisernica" v Celovcu Kraj: modra dvorana Doma glasbe v Celovcu Čas: petek, 17. 9. 1982, ob 20. uri Gostuje Klub slovenskih študentov na Dunaju. SELE IZLET NA TOLSTO KOŠUTO Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Zbirališče in odhod ob 9. uri izpred gostilne Trki v Selah-Borovnica Vodi: Franci Kropiunik Obirsko Alpski klub Obir vabi na TEKMO KOSCEV, ki bo v nedeljo, 12. septembra 1982, ob 14. uri pri Jerebu (na Jerebovi seli). Kosilo se bo v petih skupinah in sicer: I. — otroci do 12 let II. — fantje od 12 do 18 let III. — moški od 18 do 50 let IV. — starostno moški, od 50 let naprej in V. — ženske. Prijave sprejemamo od 13. ure naprej. Startnina znaša za otroke šil. 30.—; za odrasle šil. 40.—. Za razvedrilo bodo poskrbeli domači vižarji Berti, Šimej in Otmar. Ledince V soboto, 4. septembra so bila predana stanovanja in kulturna dvorana novozgrajenega poslopja v Ledincah svojemu namenu. Želja po lastnem kulturnem domu se je porodila že svojčas, v tedaj še lastni ledinški občini. Po združitvi te z bekštanjsko so se glede te gradnje deloma ločili duhovi kar je privedlo do referenduma, v katerem se je večina prebivalstva odločila za kulturni dom. Občinska uprava je nato z umno preudarnostjo povezala željo občanov s stanovanjskimi potrebami okolice ter se odločila za gradnjo poslopja, ki bi vsebovalo oboje. Tako ima dokončana stavba devet stanovanj, med temi tudi ordinacijo no-vodošlega zdravnika dr. Tscherpel-ja ter kulturno dvorano s stranskimi prostori. Lična zgradba se lepo ujema z okolico in tvori dejansko center nekdanje ledinške občine. Sama otvoritev je imela dokaj slavnosten videz in udeležba domačinov ter gostov je bila kljub izredno lepemu, sončnemu popoldnevu kar velika. Celoten predprostor pa so zaobrobljala kulturna društva občine z domačimi gasilci. Uvodoma je igrala godba na pihala iz Bekštanja, nato je zapel mešani zbor Dorfgemeinschaft iz Ledine v pozdrav. Program je povezoval g. Celovec Društvo slovenskih pisateljev Avstrije vabi na seminar o oblikovanju literarnih tekstov (stilistične vaje ob konkretnih besedilih slovenskih koroških ustvarjalcev), ki bo v nedeljo, 26. septembra 1982, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure v prostorih kluba Prežihovega Voranca, Benediktiner-platz 5/1. Strokovno vodstvo: univ. as. Tone Pretnar in univ. as. Miran Hladnik. Seminarja se lahko udeleži vsak! Kdor želi, da bi na seminarju obravnavali tudi njegov literarni prispevek (pesmi, proza, dramatika), naj pošlje prispevek najkasneje do 11. septembra 1982 na naslov Jože Blajs, Johann Hillerstr. 20/12, 9020 Celovec. Gerhard Lepuschitz, ki je v svojem prologu poda! nekaj globokih misli o kulturi, nakazal njeno obogatitev prav z ozirom na obe, tukaj živeči narodnosti. Kakor močan odmev teh, iskrenih besed, je zadonela naša pesem „Zdravo“, ki jo je zapel moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero" pod Mirkom Lauseggerjem. „... to bratski je glas, svečani ta čas, ko si desnice prožijo ... — gotovo so te besede več, kot samo simbolika. Bekštanjski župan inž. Helmut Hatze je najprej pozdravil številne častne goste, med njimi deželnega svetnika g. Galloba v zastopstvu deželnega glavarja in v naslednjem orisal potek gradnje od zasnove pa vse do današnje otvoritve. Stroški celotnega poslopja se gibljejo nekje pri 16 milijonih; so deloma kriti iz stanovanjskega fonda iz dotacij dežele, posojil in še drugih virov, nekaj računov pa je še tudi odprtih. Nato sta stavbo blagoslovila domači župnik g. Sticker (v obeh deželnih jezikih) in za evangeljsko cerkev superintendent Pellar. Na koncu je župan inž. Hatze z besedami zahvale gostom, predvsem pa sodelujočim, povabil vse na izdatno okrepčilo. Ob zvokih godbe se je iztekala otvoritev v vsesplošni ljudski veselici. Misli ob robu: Kulturni dom v Ledincah je odprl svoja vrata, sooblikovali smo slavnost otvoritve ... Z nemajhnim zadovoljstvom smo se vračali na naše domove — zadovoljni zato, ker smo bili v prijetni skupnosti enakovredni med enakovrednimi! Šmihel »Življenje je odhajanje in prihajanje", tako je dejal dekan Kristo Srienc, župnik v Šmihelu, ko se je v imenu šmihelskih faranov poslovil od kaplana Marjana Schusterja, ki je delal v tej fari tri leta. Posebno se je dekan zahvalil našemu priljubljenemu kaplanu za ves njegov trud in njegovo ljubezen zlasti do bolnikov. Kadar je le mogel, je obiskal bolnike, jih tolažil in bodril, bil je velik prijatelj šmihelske mladine. Cerkveni zbor se je kaplanu s pesmijo zahvalil za njegovo delo. Marjan Schuster se je pravta-ko zahvalil vsem, ki so z njim delali, zahvalili se je, da so ga povsod sprejeli in mu šli na roko. Dekan Srienc mu je želel, da bi se v novi fari — v Šentjakobu v Rožu — pravtako dobro počutil kot v Šmihelu. Minulo nedeljo pa je šmihelske vernike že pozdravil novi kaplan, Stanko Olip iz Sel. Vsi verniki ga prav lepo pozdravljamo in mu želimo pri njegovem delu mnogo uspeha ter, da se bo počutil med nami kot doma. Lado Hajnžič in njegov sin Mirko sta pod Železnim mostom pri Kamnu ujela v torek zvečer dva debela krapa. Prvi je tehtal 13, drugi pa 5 kil. Vodna požeruha sta nasedla polenti in repici. Predsedniku rebrških ribičev in odborniku kapelške EL ter njegovemu sinu želimo še naprej DOBER PRIJEM! Marija Miki, pd. Toplaharjeva, Zgornje Rute pri Radišah, je praznovala svoj 79. rojstni dan. Čestitamo. Mariji Schranz iz Libuč vse najboljše za 71. rojstni dan. Ana Feinig iz Sveč je te dni obhajala svojo 70-letnico. Čestitamo. Albinu Piskerniku iz Borovnice vse najboljše za 50. rojstni dan. Pavli Dolinšek iz Lepene in Štefka Lipuš z Remšenika sta si obljubila večno zvestobo. Čestitamo. Rozaliji Skubl, pd. Jančevi mami s Suhe naše iskrene čestitke za 80. rojstni dan. Terezija Hirm, pd. Škrjančeva mama, Repi je je obhajala svoj 78. rojstni dan. Čestitamo. Danes praznuje Matevž VVakounig, pd. Bognarjev oče iz Mlinč svojo 75-letnico. Prisrčno čestitamo. Dr. dipl. inž. Svitko Sienčnik, doma iz Dobrle vasi, je pred kratkim postal profesor na tehnični univerzi v Kolnu. To je priznanje njegovega dolgoletnega znanstvenega dela in za to mu prisrčno čestitamo! V Bilčovsu sta se vzela Irena Valentinič iz Potoka in Gregej Reichman iz Želuč. Vezal ju je domači župnik Poldej Kassl, svatba pa je bila pri Miklavžu. Novoporočencema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. Družini Metke in Teodorja Do-mej se je rodil sin, ki bo nosil ime Gregor. Prisrčno čestitamo. Družini Eve in Antona Malleja v Celovcu se je rodila hčerka Eva. Čestitamo. Čeprav malo pozno, zato pa nič manj prisrčne čestitke trem uspešnim selskim maturantom — Norbertu Hriberniku (sin selskega župana), Ilci Čertov ter Hermini Hribernik. BILČOVS VPISOVANJE ZAČETNIKOV GLASBENE ŠOLE ZA LETO 82/83 v soboto, 11. septembra, od 10. do 12. ure v sledečih krajih: Bilčovs, stara šola: za Bilčovs, Sveče in Št. Janž Št. Jakob, farni dom: za Št. Jakob in Loče Št. Primož, kulturni dom: za okolico Št. Primoža Šmihel, farni dom: Šmihel, Globasnica Pliberk, Posojilnica: Pliberk, Vo- grče, Božji grob, Libuče Št. Jakob SPD „Rož“ v Št. Jakobu vabi na IZLET NA BLEŠČEČO „Na planincah luštno biti, tam je dosti mleka (vinca) piti" ŠT. JAKOB V ROŽU MITING KLADIVA — „Naš jezik, naša pravica". Kraj: Kulturni dom v Št. Jakobu v Rožu. Čas: sobota, 18. 9. 1982, ob 19. uri Na sporedu bo pester kulturni program z domačimi in tujimi ustvarjalci in kabaretisti. Za ples igrajo Emil & Co. SPD „JEPA BAŠKO JEZERO" vabi na slavnostno prireditev ob 60-letnici SPD „Jepa-Baško jezero" v soboto, 25. septembra 1982, ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Ločah Sodelujejo: Društveni moški pevski zbor, MPZ „Rož“, tamburaški ansambel, mladinski pevski zbor, plesna skupina Dorfgemeinschaft Latschach, glasbena skupina ZSM Častno pokroviteljstvo: župan inž. Helmut Hatze Seminar KSŠD, KSŠG in KSŠC o Mladinskem gibanju po letu 1945 s posebnim ozirom na koroške Slovence Seminar se bo pričel v petek, 10. 9. 1982 ob 14.00 uri v Celovcu v Dijaškem domu s sledečim sporedom: petek popoldan: referat o mladinskem gibanju v Evropi (Marija Jurič) mladinsko gibanje kor. Slovencev po 1945 (Štukl Mirko), diskusija; sobota 11. 9. 1982 ob 9.00 uri: dopoldne se bo vsaka organizacija predstavila s kratkim referatom, ki bo vseboval zgodovino, cilje, udejst- vovanje v narodno političnem smislu itd. Popoldne pa bo podijska diskusija z zastopniki že omenjenih organizacij. V petek zvečer ob 20.00 uri bodo vse udeležene organizacije prispevale k uspehu ali neuspehu kulturnega programa. Za hrano je priskrbljeno, če pa kdo želi prespati v Celovcu, potem se naj pismeno ali po telefonu do najkasneje 3. 9. 1982 javi pri: Romanu Verdelu, Josefogrisg. 3, 9170 Borovlje, tel. 04227/21392. Za hrano in prenočitev bomo pobrali majhen prispevek. JL±Z naš tedniki Lutkarji na Rebrci: premier V Komendi na Rebrci je ta teden 8. seminar koroških slovenskih lutkarjev. To je tretji seminar po vrsti, ki je v mladinskem centru. V prejšnjih letih pa so skupine vadile v Sloveniji. Letošnji seminar podpirata organizacijsko in gmotno Koroška krščanska zveza (KKZ) ter strokovno Zveza kulturnih organizacij Slovenije (ZKO). tvorijo, kakor tudi ostale, dijaki Slovenske gimnazije; treba pa je omeniti, da sodelujeta tudi dva Ziljana, ostali člani pa so doma v Št. Jakobu v Rožu, Bilčovsu in Šmihelu pri Pliberku. Režiser Tine Varl je tajnik ZKO Maribor, predsednik Skupnosti slovenskih lutkarjev in dela z amaterskimi skupinami. Varl je lutkarje na Koroškem spremljal takorekoč od prve minute delovanja. Skupina oder mladje dela pod vodstvom Francija Končana, ki je strokovni sodelavec ZKO. Oder mladje vadi z režiserjem predstavo „Hura soncu in dežju". Igralci sami naredijo koncept in izdelajo rekvizite in sceno. Oder mladje je spretna skupina, ki je že znala postaviti na oder marsikatero dobro igro. Problem te skupine, kakor pa tudi prav talentirani in da naredijo vse lutke in sceno sami. Ta skupina ima še poseben problem. Vadi lahko samo_ ob sobotah in nedeljah doma v Šmihelu, ker sicer ni možno zbrati vseh igralcev na enem mestu. Zato se režiser Saša Kump pripelje vsak teden za dva dni na Koroško, da z njimi dela in to kar 16-krat po vrsti, potem šele je igra zrela za oder. Delajo pa dobro, ker iz Slovenije ne manjka pohvale glede jezika in strokovnih ocen igranja lutk. Kakor že v prejšnjih letih so skupine tudi letos brez dvoma intenzivno delale. Zdaj je treba samo še počakati na nastope naših lutkarjev, tako da bomo lahko sami ocenili delo le-teh. Pavle Zablatnik, študent pedagogike in skupinske dinamike na celovški univerzi, lutke mladje: „Za seminar lutk je potrebno, da se skupinam nudijo prostori, kjer se prijateljstvo, ki je potrebno za skupinsko delo, razvije. Te predpogoje pa Komenda na Rebrci zelo dobro izpolnjuje. Komenda stoji na samem in atmosfera v hiši vabi k intenzivnemu delu." Rudi Vouk, predsednik KDZ, voditelj odra mladje: „Večina članov ,odra mladje' se je že v prejšnjih letih aklimatizirala na Komendi, ker vadimo tukaj na Rebrci že tretje leto. Tudi letos smo radi prišli sem. Novi člani, ki prvič sodelujejo, pa so se hitro vživeli, ker so imeli po pripovedovanju starejših kolegov dobre vtise." Bernardka Tratter, dijakinja Slo- _ venske gimnazije, oder mladje: „Zdaj študiramo še vloge in debatiramo o tem, kdo bo igral koga. Naša igra ,Hura soncu in dežju' je zelo prijetna, je za stare in mlade, za vsak okus je nekaj. Vsi upamo, da bo igra končana do konca oktobra, da bomo lahko razveselili naše ljudi po Koroškem." Lutke mladje pri bralni vaji. Na seminarju na Rebrci so se zbrale tri skupine, in sicer lutke Mladje, oder mladje in lutkovna skupina KPD Šmihel, ki vse tri po Mnenju organizatorjev in režiserjev Pridno vadijo za nastope. Skupina lutke mladje, ki jo vodi študent ^avle Zablatnik, hoče z režiserjem Nnetom Varlom naštudirati igro "Zajček Didldajček". To skupino ostalih je le, da vsako leto nekaj dijakov odide študirat, tako da so vedno spet ob začetku. Lutkovna skupina KPD Šmihel, katere duša je učitelj Karel Grili, vadi z režiserjem Sašom Kumpom, ki dela v Prešernovem gledališču v Kranju, „Guliver med lutkami". Kakor je povedal Saša Kump, so vsi igralci Šmihelčani. Pravi, da so Joži Picej, dijak Slovenske gimnazije, lutke KPD Šmihel: „Sceno in lutke naredimo sami, pri tem nam pomaga režiser Saša Kump. Igralci smo vsi Šmihelčani, nastopamo pa po celi Koroški. V lanskem letu smo imeli kar petindvajset predstav, nastopili pa smo tudi pri ..Srečanje lutkarjev Slovenije v Trebnjem." V nedeljo zvečer so pri Adamu v večah slavnostno začeli 2. Šiitski teden, ki ga prireja SPD "•točna" in ki traja še do sobote. r®dsednik društva Janko Zerzer je Pozdravil navzoče slikarje Marinel-0 ^iscaro iz Trevisa, Marjana Kra-°sa iz Trgta, inge Vavra-Aspet-6rgerjevo iz Krive Vrbe in Hansa taudacherja iz Mlinar pri Malošč-, Na žalost pa se napovedani in ^nčakovani umetniki iz Slovenije dQS° dali niti videti. Zerzer je n al> da gotovo zveni nekam ^ru^Vadn°’ s' majhno va®ko na|ogo° zastavi Svečani tako zahtevno se kritik niso ustrašili in lanski uspeh je potrdil lanski trud, kajti odmevi v javnih občilih so bili presenetljivi in ugled „Kočne" in organizatorjev se je povečal. Uspeh za vse pa je tudi živo zanimanje domačinov, kar dokazuje, da je preprosto ljudstvo bolj dostopno za umetnost, kot si to marsikateri kulturni funkcionar predstavlja. Na tej poti bo treba vztrajati in skušati senzibilizirati čim več ljudi za govorico umetnosti in tako skušati oplemenititi naš vsakdan. V svojem nemškem delu pozdravnega govora je Zerzer rekel, da je slikar Staudacher lani ugotovil, da so bili umetniki živa skupnost in jim je tako uspelo odložiti razne emocije in predsodke in so se zbližali kot ljudje. „Mislim, da nam lepšega spričevala nihče ne bi mogel izstaviti, ker eden od osnovnih ciljev je ta, da zbližamo ljudi različnih nazorov, jezikov kultur in narodnosti. Osnovni koncept tedna je pa ta, da skušamo v neposrednem kontaktu z umetnikom in njegovim ustvarjanjem čim več ljudem omogočiti pravo razumevanje umetnosti." Pozdrave je predsednik povedal še v italijanščini, navzoči pa so si ogledali tudi razstavo slik. V staro sveško ljudsko šolo prihajajo vaščani, sta- rine Varl: Zametek dela /e navdušenje otrok Lutkarji Koroške dijaške zveze (KOZ) in KPD Šmihel so te dni na Rebrci naštudirali nove lutkovne predstave. Na Koroškem je lutkarstvo že staro nad JO let. začetnika na tem kulturnem področju sta bila duhovnika Vinko Zaletel in Janez Rovan, ki sta po drugi svetovni vojni, teta 19SO uspešno uprizorila lutkovno predstavo »Pavliha«. Pozneje se je lotil lutkarstva tudi — na Koroškem kot režiser znani — duhovnik Peter Sticker. Lutkarstvo, ki se je sčasoma zanemarilo, je šele leta 1971 dobilo nov impulz, ko je gledališče iz Maribora uprizorilo za naše ljudi lutkovno predstavo. V treh ali štirih dneh so Mariborčani absolvirali več kot deset predstav, zaigrali so simfonično-glasbeno pravljico Sergeja Prokofjeva »Peter in volk« in igro Libuše Titelbachove »zajček Didldajčektf. S tem je lutkarstvo na Koroškem ponovno oživelo. Naš tednik je povabil režiserja Tineta varia. ki ima na področju lutkarstva na Koroškem precej zaslug, na pogovor. Naš tednik: Dragi Tine Varl, leta 1983 bo deseto leto Vašega delovanja med slovenskimi lutkarji na Koroškem! Tine Varl: Leta 1971 je gledališče iz Maribora nastopalo po Koroški s predstavami „Peter in volk" ter z ..Zajčkom Didldajčkom". Po tolikih letih se je stvar ..zasukala". Letos hočemo naštudirati „Zajčka Didl-dajčka", ki so mu otroci že tedaj z navdušenjem sledili. Naš tednik: Je bilo predvsem navdušenje otrok motor, da ste začeli spet z organiziranim lutkarstvom na Koroškem? Tine Varl: Da, takrat smo ugotovili, da je med otroki velik interes, da vidijo lutkovne predstave. Lutke so prvi kontakt najmlajših z gledališčem, na nevsiljiv način jih lahko navdušiš za teater in razen tega jim približaš slovenski jezik. Naš tednik: Leta 1973 so dijaki Slovenske gimnazije začeli s predstavo „Koze Lizike“ Alene Tomaso-ve. Kakšne pa so perspektive za na-daljne delo lutk na Koroškem? Tine Varl: Moj najbolj zvesti sodelavec je Pavle Zablatnik, ki je moj asistent in bi lahko delal čisto samostojno s skupino. Problem je v tem, da dijaki, ki že znajo dobro igrati, odidejo študirat. Dobro bi bilo, če bi Pavle Zablatnik ^ zbral okoli sebe nekaj izkušenih lutkarjev, ki so že dosegli določeno stopnjo v igranju. S tistimi bi se lahko lotil bolj zahtevnih iger. Naš tednik: Bi bil to zametek stalnega lutkovnega gledališča na Koroškem? Tine Varl: To bi bil lahko zametek stalnega lutkovnega gledališča, ki bi se potem lotil tudi zahtevnejših predstav in celo eksperimenta na tem področju. Lahko bi se igralo za vse, za mlajše in starejše in hkrati vse od Shakespearja pa do Becketta. Naš tednik: Kakšni pa so osnovni pogoji za tako institucijo? Tine Varl: Treba bi bilo imeti stalne prostore, dvorano za predstave z ustrezno tehniko, ki sodi zraven in delavnico za izdelovanje lutk in scenografije. Celovec bi bil kot center idealen. Delavnice pa bi se vse skupine na Koroškem lahko posluževale, ker ni potrebno, da bi jo imeli v vsaki vasi. Naš tednik: Mislite, da bi se dalo organizirati kaj takega? Tine Varl: Osebno zelo računam na Pavla Zablatnika, ki mu je pa še treba dati čas, da bo zaključil svoj študij. Na njega se zanesem, on bi lahko združil koroške lutkarje ne glede na politiko ali jezik. Naš tednik: Hvala za pogovor in vse najboljše za delo z lutkami! ro in mlado, sami se skušajo v umetnosti, gledajo umetnikom pod prste in čopiče. 0 slikarskem tednu bomo več poročali v naslednji številki Našega tednika. Iščemo izučeno servirko po najboljših pogojih. Prijave pismeno ali telefonično na: hotel Breznik, Pliberk, tel.: 04235/2026 KDZ vabi 15. septembra 1982, ob 19.30 uri na informativni pogovor o delovanju organizacije v poslovni dobi 82/83. Prisrčno vabljeni! Klub KDZ bo od 13. septembra naprej dnevno odprt! 2. slikarski teden Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Udeleženci: Marinella Biscaro, Tre-viso, Marjan Kravos, Trst, Darja Prelec, Sežena, Štef Potočnik, Ljubljana, Inge Vavra-Aspetsberger, Kriva Vrba, Hans Staudacher, Mli-nare, Dunaj. Petek, 10. 9., ob 20. uri: Orgelski koncert v farni cerkvi Angela Tomanič, orgle Veral Belič, gosli (prireditelj župnijski urad) Sobota, 11. 9., ob 19. uri: Prezentacija del in sklepna družabnost Od ponedeljka do petka bo gospa prof. Inge Vavra-Aspetsberger mladim in starim interesentom od 14. do 16. ure na razpolago za uvanja-nje v tehniko linoreza in lesoreza. Material in orodje prispeva prireditelj. 6/branje c^tccLikl Pavle Zidar: »Intervju je zasliševanje ali tiranija« »Pravijo mu tudi najhitrejši slovenski pisatelj. Od prve (in hkrati zadnje) pesniške zbirke Kaplje ognjene je minilo dvaindvajset let, v teh letih pa je izdal nič manj kot petdeset knjig. Včasih so ga kovali v nebo, drugič so mu očitali opolzkost, vesoljni puritanski slovenski svet je vzvalovil, ko je Nedeljski dnevnik začel objavljati Marijo Magdaleno. Ne, česa takega pa v naši čisti dolini šentjlorjanski ne bomo prenašali! Pa ga nista ovirala ne hvala ne zgražanje, pogosto se je umaknil in pisal, pisal, pisal. V Pleterjah je mir, tja ne pljusnejo valovi zavisti in pohujšanja, vse to prineseš zraven. A karkoli že prineseš zraven, skrbno skrij, kajti razglašati javno nekaj, kar je namenjeno v glavnem kvantanju v zaprtih družbah, je, milo rečeno, spotakljivo.« Tako je zapisala Nada Ravter v slovenskem tedniku »TD«, ki izhaja v Mariboru. Piše Janko Ferk I. Pavle Zidar je eden najvidnejših predstavnikov sodobne slovenske proze. Rodil se je 6. januarja 1932 v Slovenskem Javorniku na Gorenjskem, osnovno šolo je obiskoval na koroški Beli, gimnazijo na Jesenicah, v Kranju in Ljubljani. Po maturi je služboval kot učitelj v raznih krajih Slovenije, danes pa živi kot svoboden umetnik na Primorskem. Pavle Zidar je družbenokritičen pisatelj. V zadnjih letih zamenjuje epsko pripoved razmišljanje, polno samogovorov in dvogovorov, s katerimi rešuje pisatelj vprašanje etike in osebne odgovornosti. Pavle Zidar se mojstrsko poglablja v pisano galerijo oseb, ki nastopajo v njegovih delih; najde v najskritejše kotičke njihove duševnosti in slika njihovo notranje življenje. Ob tem obravnava številne probleme našega sodobnega življenja, predvsem ljubezen, odnos med ženo in možem, zakon, umetniško ustvarjanje, človekovo odtujenost in smrt. Njegovo zanimanje prehaja od človeka na narod in zato v knjigi „Karantanija", ki bi jo bila treba ponatisniti, ker ni več v prodaji, zelo prizadeto slika usodo slovenske narodne manjšine na Koroškem. To je knjiga, ki bi, kot pravi Pavle Zidar, ne mogla nastati brez Janka Ogrisa st. iz Bilčovsa, ki ga Zidar zelo spoštuje in pri kateremu je stanoval, ko jo je pisal med koroškimi Slovenci. Danes uvrščajo Zidarjeva teksta „Sveti Pavel" in „Oče naš" v slovensko klasiko in mnogi so mnenja, da sta tč njegova najboljša teksta. Pavle Zidar na to temo: ..Najboljša teksta sta „Nje-ne oči" in ..Pandorine sence", k temu dodajmo še „Razoroženega. preroka". Kaj pa „Večno življenje"? In še kaj bi se našlo. H klasiki pa nič ne pravi. Pavle Zidar, ki je letos postal star petdeset let, je pred kratkim izdal petdeseto knjigo („Solveigina pesem", Cankarjeva založba, Ljubljana). Pisatelj k svojim petdesetim knjigam: „To je petdeset pričevanj o enem življenju." II. Pavle Zidar je povezan tudi s koroškimi Slovenci: „Moja babica Mirica Voluntar je bila rojena v Pliberku. Potem je prišla na to stran. Moja mama pa se je rodila leta 1904 v Št. Danijelu in jo je krstil Ksaver Meško. Čez osemindvajset let, 1932. leta, sem pa jaz prišel na svet. Če temu še dodamo osemindvajset let, pridemo na 56., tedaj sem izdal svojo prvo knjigo. Tako da je ta številka nekako magična ševil-ka.“ Ima pa tudi še druge prednike. Iz kopije rodovnika, ki mi ga je dal, je razvidno, da sta v njegovem sorodstvu France Prešeren in Matija Čop. Pavle Zidar pravi, da je slovenska literatura dobra in da gre lepo vštric z evropsko. Slovenska literatura na Koroškem pa se je popolnoma otresla va-ruštva, se mu zdi, in ji ni treba živeti pod kakimi kompleksi. Zamejske literature po njegovem ni. Če bi merili tako, potem bi imeli tudi gorenjsko ali piransko slovstvo. Pavle Zidar: „Teh občinskih literatur vendar ni." Koroškoslovenski pisatelji so v Sloveniji prezentni, pravi. „Izjemen prodor je naredil „Tjaž“. Ta je prebil tisti za- držek, da je to domačinska in pokrajinska literatura. S svojim načinom je „Tjaž“ pridobil slovenski svet, tako daje prisluhnil. Zdaj ni samo Lipuš navzoč, temveč so tudi drugi." Januševe pesniške zbirke „P(e)s(m)i“, ki je leta 1978 izšla pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, ni dobil v roke in je tudi še ni prebral. 'Zdaj si jo bo pa „takoj ogledal. To bom pa prebral." IV. Pavle Zidar v originalu: ..Arabski pregovor pravi, da življenje ni vredno ne resnice ne laži. A kaj je življenje? Dolžnost, igra, muka, zrcalna podoba nekega drugega našega bistva? Vse to hkrati in vsaka stvar posebej je življenje. Življenje pa je tudi uklonjeno v načela, v takoimenovane mandate omejenosti oziroma dolžnosti in svobode. Področju svobode pripada tudi umetniška kreativnost, to je pisanje proze ali pesnjenje, likovno izmišljanje realnega in glasba. Zavedati se moramo, da prave identitete ustvarja samo umetnost in znanstvena domišljija. Za primer: Krohnborg je tesno povezan z legendo o Hamletu, kjer je ta mladenič simuliral blaznost, da bi prelisičil strica-morilca. In vendar je to gradič, kakor na tisoče drugih, tipičen v svoji arhitekturi, s stolpiči, zeleno streho, resonančnimi dvoranami in tako dalje.-Toda v trenutku, ko zvemo, da je tu „ži-vel" Hamlet, ki si je govoril znamenite Shakespearove stavke: Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje, pravzaprav lik, ki si ga je ustvaril v svoji umetniški domišljiji, v svoji svobodi Shakespeare, gradič Krohnborg zadobi čisto druge razsežnosti; to so zdaj že preustvarjeni in prežarjeni zidovi s patino večnosti. Ali če stopimo v današnji čas. Kaj bi bil recimo Doberdob brez smrti Kranjskih Janezov v prvi svetovni vojni in brez Prežihove upodobitve njihovega izginjanja v strategiji tistih, ki načrtujejo vojne, udeležujejo se jih pa drugi? Nič; vas tamle na Krasu. Kaj bi bila na primer Koroška brez VVernerja Berga? Ali Dunaj brez Handla, Schuberta, Beethovna, Salzburg brez Mozarta? Nemčija brez Goetheja in plejade filozofov: Kant, Fichte, Schelling; ali Nemčija trenutno brez Bolla, Enzesberger-ja? Avstrija brez Handkeja? In navsezadnje Koroška brez Florijana Lipuša, Janka Ferka, Erika Prunča, škoda, da ne piše več, brez krvavo rdečega Janka Messnerja? Puščava, po kateri bi lezle kače in jo gubale v peščene valove. Rekel sem, svoboda, ker estetska eksistenca ne dovoljuje nobene omejitve. Pri tem ne smemo zamenjati estetskega z etičnim. Etični človek raste iz vseh poslanstev, iz človekove omejitve ali človekove svobode. Ko sem v preteklem mesecu prebral, priznati moram, da prvič, Lipušev roman „Zmote dijaka Tjaža", me je fascinirala izreka, slog; roman sem začel brati pozorno in stvar me je opijala, predvsem pa sem bil srečen, ker je slovenska književnost na Koroškem spregledala bistvo literature, namreč, da ni važno, kaj povemo, temveč kako, in da šele potem tisto postane kaj. Torej ni 9. septembra 1982 KOSA Koso nekdo kleplje svojo, čuj, nekje tam sred vasi. ■ ■ Ostro-rezko to klepanje skoz večerni zrak zveni. Jutri rano pa bo trava padala pod kosoj toj in cvetov po polju mnogo padlo mrtvih bo pod njoj ■ ■ ■ Slušam, slušam to klepanje ■ ■ ■ Bog ve, kaj, da mi se zdi: ■— Smrt je, ki tam kleplje koso, da ž njoj mene pokosi. Letos poteka 70 let, odkar je v Ljubljani umrl pesnik Anton Aškerc-O njem se bolj malo piše in redki ga proslavljajo. In vendar velja za našega največjega pripovednega vse kaj; prej je kako. Kdor na ta roman gleda ideološko, je seveda privrženec načel, ki so bila vedno veliki nasprotniki književnosti oziroma umetnosti sploh. Kritika, izvirajoča iz načel, vedno vsebuje obtožbe zoper umetnino, nekaj tipičnih ideoloških klišejev: pesnik je zašel na steze brez cilja, to je očitek Otonu Župančiču, zabredel je v kalužo; pri Cankaru „ljudi načel" odbijajo „vagabundstvo in privlačenje onesveščanja naših svetinj". Umetnina ni harmonična biologija, temveč na videz shizofrenični kozmos, ki se le Pre' ko sloga ureja in pomirja. Umetnik oziroma pisatelj se torej ne more pregrešiti zoper umetniške zakonitosti, ampak samo zoper moralne — kot vsak drug človek. In ker ljudje nismo samo svobodne kreature, ampak moramo tudi služiti, moramo torej — po Bohn-hoefferju — izpolniti svoje dolžnost1 tudi nasproti hudiču." S Pavletom Zidarjem se je pogovarjal Janko Ferk. TEKOČ! RAČUN Po zakonskih določilih ji kaj takega ni smel nihče reči, žal pa zakon ni mogel preprečiti, da se sem pa tja ona sama ne bi počutila tako, kot je bilo o nekaterih ženskah napisano na straneh časopisov, kjer so obravnavali kriminal drugačne kakovosti. Resnica je, da je bila vsaka ženska po splavu malo tudi še tisto. Kasneje, ko so jo fantje veselo ogovarjali, kličoč za njo, hej, deklica, se ji je zdelo, da h klicu nekdo dodaja še eno besedico. Pri odpustu iz bolnice je izrekla velikemu gospodu primariju nenavadno željo, prosila ga je, da bi ji pokazali izsesani fetus; primarij pa se ji je v odgovor prijazno nasmehnil in rekel, da fetusa nimajo več in da naj se zdaj veselo vrne v življenje, ker je še vse pred njo. In Zorica se je res vrnila. Od njegove bleščobe je bila nekoli-kanj oslepljena. Toliko sonca ni še nikoli videla. Povsod samo sonce v podobi glasbe: kakor da vidi in sliši flavto, prilepljeno na človeški dih. Za šolo so ji izstavili uradno potrdilo, da je imela gripo, v zdravniški mapi, ki je bila trdno pod ključem, pa je stalo črno na belem: abortus . . . Le prijateljica in od te prijateljice prijateljica in od prijateljičine prijateljice prijateljica ... so vedele za res- nico. No, lahko bi nadaljevali te oblike kakor formule iz organske kemije, kdo vse in po kakšnih povezavah je vedel za to. Vedeli so z eno besedo vsi. Vendar se nikdo ni zgražal. Navsezadnje smo vsi prišli na svet iz podobnih odnosov in v dilemi: roditi ali ne roditi se. So pa, seveda, tudi izjeme. Toda ni naš namen, da bi se razpisali v to smer, želeli smo nadaljevati od nekje drugje dalje: Ko je Zorica dosegla pozna leta svoje mladosti, bilo je tam na meji med štiridesetim in petdesetim, je nekega dne začela ugotavljati, da ima raka. (Ja, zapisati ali sporočiti moramo še, da se je splav v bistvu, ponesrečil, Zorica je namreč ostala jalova. Na žalost se to zgodi, čeprav je abortus opravljen z največjo mero strokovnosti. Ko je kasneje vse to ugotovila še v zakonu, je bila nepopisno žalostna; vrnila se je k istemu ginekologu, ki ji je pred osmimi leti opravil poseg, in ta ji je samo potrdil sum, da so ji jaj- cevodi, kakor tudi jajčniki, kronično vneti. Začela se je zdraviti, toda uspeha zdravljenja ni hotelo biti. Mož se je njene lepote počasi naveličal, njenega mesa tudi, se izgovoril, da je jalova, si izbral mlajšo in si nakopal kopico otrok. Ona pa je poslej menjavala partnerje; prihajali so in odhajali. Bilo je žalostno; včasih bi najraje umrla. Želela si je smrti. Nekega dne pa se je izkazalo, da je v tem uslišana.) Trebuh se ji je nevarno napihnil. Ogledala si ga je, zdel se ji je, kot pripopano testo iz ržene moke, ki leze iz svoje naraslosti in bo vsak hip padlo na tla. Po njenem jo je obiskal karcinom. Potežkala si je trebuh, tedaj pa se je v njem nekaj prebudilo: ko da se je premaknil otrok. Žal si je kaj takega že skoraj trideset'let več ni moglo primeriti; bila je uradno jalova. Če pa bi si ji že, bi si ji nedvomno, ko je bila še mlajša, in ne zdaj, ko visi nad njo klimakterij in kup podbradkov. Kolikorx litrov semen se je ta čas steklo vanjo, da bi jo prebudili k plodnosti, pa ni bilo nič! Bila je ogon zemlje, kjer ne požene niti bilka vec. Ali z eno besedo: puščava. Toda nad puščavo vedno visi bia goslov dežja. In kaj visi nad njo? Nad njo ne visi nič. Zato je bila čisto mirna, ko je ugo tovila, da jo je namesto plodnos obiskal karcinom. Sicer neboleč, tih, ona bi rekla, škrbast rak, toda stra^ hovito zavraten, saj je bila spretnem ba na slabše vsak dan bolj očita. Na obrazu so se ji pojavile soncn pege, ki jih prej nikoli ni imela. Koža na vratu se ji je svetila kako biserna matica. Kaj zdaj? Nekaj mora narediti. . Premišljevaje v nočeh brez sna J prišla do zaključka, da se bo vsaj stojno poslovila od nekaterih drugi ljudi. . Imela je nekaj prijateljev in pni Ijic v podjetju, ki so ji bili več kot s mo sodelavci. No, najprej so ji bili mo to, toda delovno mesto je ka naš tednik ■■j Pesnika. Sam o sebi je bil prepričan, da je njegovo poslanstvo biti Pesnik. Marja Boršnik, ki je do sedaj napisala najboljšo študijo o Aškercu, pravi: „V bogoslovje je vstopil, da dožene smisel življenja in nalogo, ki jo ima vršiti, in v bogoslovju je spoznal, da je njegova najvišja naloga postati pesnik. Pesnjenje se mu je zazdelo nad vse važen, naravnost svet poklic." Kot toliko drugih je tudi Aškerc začel z liričnimi pesmimi. Toda kmalu je spoznal, da to ni njegova Pot. Obrnil se je k pripovednemu Pesništvu in zadel pravo. V slovenskem ljudskem izročilu in v slovenski zgodovini je našel motive za pesmi, ki jih danes najdemo v vsaki Šolski antologiji. Kdo od slovenskih dijakov ne pozna balade Mejnik? ■.Sejrn bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volov ..." Ali one druge: „Med skalami Sava šumi, valove mogočne vali, v naročje jih Dunavu tira ... “ V osemdesetih letih preteklega stoletja je Aškerc bil glavni pesnik "Ljubljanskega zvona", ki je njegove pesmi objavljal navadno na prvi strani. Tedaj so nastale njegove Ba-lade in romance, ki so izšle leta 1890. Gre za prvo in najboljšo zbirko Aškerčevih pesmi, ki si je z njimi Postavil nesmrten spomenik v našem slovstvu podobno kot Simon Gregorčič s svojimi Poezijami. V tej zbirki je veliko dobrih pesmi. Aškerc je z njimi dopolnil vrzel v našem slovstvu: dal nam je lepih pripovednih pesmi. Naj omenimo le še njegov cikel pesmi o kmečkih upo-r'h: ..Zvonovi zagrebški pojo, pojo, da še nikdar tako" (Kronanje v Zagrebu). Poleg pripovednih pesmi z zgodovinsko in ljudsko vsebino je začel segati tudi na področje socialnega življenja in ustvaril nekaj dobrih socialnih pesmi. V njih opeva zlo usodo sirote Anke ali delavca z družino, ki ga kapitalist zlorablja. Po tej plati spada med prve slovenske pesnike, ki jih je ganila usoda trpečih ljudi. Antona Aškerca je tudi mučilo vprašanje o smislu življenja. V bogoslovju je iskal odgovor v krščanski filozofiji, toda tudi že pri orientalskih mislecih. Tako miselno razdvojen je tudi v kaplanski službi ostal nemiren in nezadovoljen. Pogosto ga je v pridigah zaneslo, da je drugače učil kot Cerkev. Vedno bolj se je nagibal v indijski panteizem. Vsled tega je prihajal v spor s škofom, pa tudi z verniki, ki njegovega racionalizma in panteizma niso sprejemali. Boršnikova piše: „Ljudje so mu tudi zamerili, da je tako nagel pri cerkvenih opravilih. Pridiga z mašo je trajala komaj pol ure, večernice z litanijami pa samo nekaj minut. Pobožnim ženskam (a gotovo tudi drugim — op. p.) ni bilo všeč, da v pridigah ni nikoli omenjal Marije Device. Tudi so se zgražali, da svetnike imenuje le po imenih, brez priveska „sveti“. Aškerc je zaprosil za predčasno upokojitev kot duhovnik in se preselil v Ljubljano leta 1898, kjer je delal kot mestni arhivar. Umrl je v Ljubljani, kot civilist, 10. 6. 1912. Bilo mu je 56 let. Petek, 10. septembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavne melodije — Spominjamo se. Sobota, 11. septembra: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 12. septembra: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj Pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 13. sept.: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo (o opravilih, šegah in navadah nekdaj in danes v septembru). Torek, 14. septembra: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladina poje — Otroci, poslušajte. Sreda, 15. septembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premišljevanje Četrtek, 16. septembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri. ikonska zveza: na začetku se z ^emi dobro prenašaš, čez čas pa, k° se do dobra spoznate med sabo, ba se prenašaš le še z nekaterimi. °ba ko se življenje izteka, imaš neboma spet vse ljudi rad. Dorica je stopila v portoroški Metroji1 'a se pozanimala, koliko bi stalo °silo za dvanajst oseb. Seveda slav-n°stno kosilo oziroma večerja. Rakla si je: to naj jim bo v slovo. Smrt v nji je bila vsak dan bolj ne-niirna. . Za kosilo oziroma večerjo je morala Z(^ati kar čedno vsotico. I ^akoj za tem je stopila na Komuna-0 'n se pozanimala še za grobno par-el°- Tam so teh obiskov vajeni in nič e sprašujejo, za koga, za kaj in niti Za kdaj. Neki inženir ji je razkazal mapo z risanimi grobovi in s prstom, debe-111 in osmojenim od nikotina, pokazal 9robnico, rekoč: Na prodaj je, gospa, de b° vam žal, če jo kupite, res da je sra9a ko žafran, ampak notri je vse uno, z eno besedo, prima. Na prodaj , z eno samo napako, prodajamo jo ‘a lire. Lir seveda ni imela, zato si je izbrala majhen košček zemljice, poraščene z visoko travo, oštevilčeno s številko 198. Istega dne je potem obiskala še duhovnika, starega ko svet. Povedala mu je, da bo umrla, in duhovnik ji je prijazno pokimal, češ da bo (in da že ve za to). Vprašala ga je, če jo bo pokopal. Odgovoril ji je, da jo bo. Rekla mu je, da bi rada to plačala vnaprej, župnik ji je odvrnil, da lahko stori tudi to, če že hoče. Zalistal je po mrliški knjigi, vpisal njeno ime in jo vprašal: Kdaj? Tega pa tedaj še ni vedela. No, prav, ji je odgovoril, me bodo že obvestili. Ob koncu tedna pa se je njenih dvanajst prijateljev iz podjetja zbralo v posebni sobi hotela Metropol; vsi so radi prišli; natakarji so začeli prinašati jedila, pijače, poobedke. Zunaj je bil tako mil večer. Z morja je blestela zlata proga zgodnje lune. Vse jih je že napenjalo od dobrot. (Dalje prihodnjič) 1 AVSTRIJAI PETEK, 10. septembra 1982: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Umori gospoda ABC — 12.00 Oče in sin — 12.05 Ni lepše dežele — 12.15 Zapisani paradiž — 13.00 Poročila — 15.00 Heinrich dobri kralj — 15.50 Možje brez živcev — 16.00 Petje in igranje — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Mat in Jenny — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan op-tikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 Zgodbe Thomalla — 22.05 Šport — 23.45 Poročila. SOBOTA, 11. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Dopoldanski koncert — 11.25 Arheologija biblije — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 15.30 Moderno srce — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Astro-show — 21.50 Šport — 0.00 Poročila. NEDELJA, 12. septembra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Vizualna izobrazba — 15.15 Kottan — 16.45 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje človeka z živaljo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 S’nullerl — 22.15 Šalom — 22.20 Šport — 0.00 Poročila. PONEDELJEK, 13. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska tv — 10.30 Velika ljubezen — 12.25 Oče in sin — 12.30 Slike iz omare — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Bilo je nekoč ... — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pustolovščina — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Profesionalci — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročila. 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska tv — 10.30 „Kameliendame“ — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Skag — 21.05 HFK — „Austrian airlines" — 22.40 Poročila PETEK, 10. septembra: 17.30 Vizualna izobrazba — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Velike reke — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Bravados — 23.55 Poročila. SOBOTA, 11. septembra: 14.00 Šport — 16.15 Folklorno srečanje — 17.00 Dvakrat sedem — 17.35 Prepoznate melodijo? — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Kartuzija Parme — 22.15 Vprašanje kristjana — 22.20 Rdeči morski ropar — 23.55 Sto mojstrskih del — 0.05 Poročila. NEDELJA, 12. septembra: 14.00 Športno popoldne — 17.45 „Nova nemška glasbena scena" — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Atlantic city, USA — 21.55 Maršal Cimarro-na — 23.10 Soap — 23.35 Sto mojstrskih del — 23.50 Poročila. PONEDELJEK, 13. septembra: 18.00 Perspektive — 18.30 Lou grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zgodbe predmestja — 21.05 Dokumentacija o alpskem svetu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Najprej maturo — 23.40 Poročila. TOREK, 14. septembra: 17.45 Šolska tv — 18.00 Orientacija — „Bravados“ — znana kavbojka (v petek, ob 22.20, v FS 2). TOREK, 14. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska tv — 10.30 Moderno srce — 12.00 Dama z brado — 12.15 Šport ob ponedeljkih (pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Moda — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prisma — 21.00 Panorama — 21.50 Videoteka — 22.35 Poročila. SREDA, 15. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska tv — 10.35 Šušljanje v postelji — 12.15 Prisma — 13.00 Poročila — 17.00 Ujeti kralj — 17.30 Pinokijo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Grobnica s skrivnostnim gradom — 21.40 Šport — 22.00 Poročila. ČETRTEK, 16. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 18.30 Lou grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.03 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2 SREDA, 15. septembra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Lou grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe central — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 0.10 Poročila. ČETRTEK, 16. septembra: 17.45 Šport tv — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Lou grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Trič-trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. 1 LJUBLJANA SOBOTA, 11. septembra: 11.35 Ljudje in zemlja — 12.40 Poročila — 14.50 Poročila — 14.55 EP v atletiki — 18.30 Muppet show — PETEK, 10. septembra: 13.55 Poročila —- 14.00 EP v Atletiki — 18.10 Domači ansambli — 18.30 Obzornik — 18.45 Otrok in promet — 19.05 Ekonomska terminologija — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Fantje s Hill Streeta — 20.50 Ne prezrite — 21.05 Španske operne zvezde — NEDELJA, 12. septembra: 10.30 Osma ofenziva — 11.25 TV kažipot — 11.45 Narodna glasba — 12.15 Kmetijska oddaja — 13.15 Poročila — 15.00 Titovi mornarji — 15.45 Poročila — 15.50 Ouentin Durvvard — 17.40 Športna poročila — 17.55 625 — 18.25 Človeški faktor — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Kljubovalna Delta — 20.50 Športni pregled — PONEDELJEK, 13. septembra: 10.05 Pokupsko-posavska arhitektura v lesu — 10.35 TV v šoli — 16.55 Poročila — 17.00 Novo vznemirja — 18.00 Muzeji Makedonije — 18.30 Obzornik — 18.45 Kontra ritem — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 35 mm — Filmska delavnica — TOREK, 14. septembra: 8.35 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 Dalmacija v Nob — 10.35 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Mali pingvin — 17.30 Balade — 18.00 Pustolovščina — 18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi — Hidak — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Skupno — 20.50 Berlin-Alexanderplatz — ' SREDA, 15. septembra: 8.35 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 Moje mesto Blato — 10.35 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Ciciban, dober dan — 17.50 Gusarji kapitana Gancha — 18.15 Okrogli svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Za pesmijo v spodnje Medjimurje — 19.05 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Rocco in njegovi bratje — ČETRTEK, 16. septembra: 17.10 Zbis: Steklarska pravljica — 17.25 Zapisi za mlade — 18.00 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Čeprav je včasih težko — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.30 Dragi Miha — PETEK, 10. septembra: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Plavica — 18.45 Glasba, čas, ljudje — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.40 Poročila — 20.45 Izkušnje — 21.35 Nočni kino: SOBOTA, 11. septembra: 16.45 Festival otroka Šibenik ’82 — 17.45 Kapelski kresovi — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Dokumentarna oddaja — 21.55 Športna sobota — NEDELJA, 12. septembra: 10.10 Nogomet: GALENIKA : Partizan — 14.15 Športno popoldne — 18.30 Premor — 18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Čas Jazza PONEDELJEK, 13. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pet petelinčkov — 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna — 18.45 Premor — 18.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — TOREK, 14. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 čas knjige — 18.45 Zabavna medigra — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Cleo Laine — 20.50 Dokumentarna serija SREDA, 15. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Padla z neba — 18.15 Družbene teme — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Šport ČETRTEK, 16. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Jole, Jole — 18.15 Znanost — 18.45 Premor — 18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 19.55 Premor — 20.05 Življenje je množični pojav. 8/šport/kronika 9. septembra 1982 Po petem kolu jesenskega nogometnega prvenstva vzhodne podli-ge se je Slovenski atletski klub „povzpel" na prvo mesto lestvice. Minulo soboto so slovenski nogometaši na Košatovem igrišču premagali sovrstnike iz Annabichla z rezultatom 2:1. Breže so presenetljivo izgubile v Grabštanju z 2:1, doslej vodeče moštvo — celovški KAC pa je prav tako pustil obe točki v Št. Andražu. V petem kolu pa je razočaralo tudi moštvo Šmihela, ki je podleglo enajsterici iz Treiba-cha z 2:0. Dobrla vas je premagala na domačem igrišču Žrelec (1:0), VVolfsberg pa je premagal Možberk s 3:2. Brez zadetka sta se v podjunskem derbiju ločili enajsterici iz Sinče vasi in Velikovca. Sobotna tekma med Slovenskim atletskim klubom in ASV je presenetljivo privabila na Košatovo igrišče razmeroma malo število gledalcev. Tokrat se jih je zbralo le približno 100, česar funkcionarji SAK niso navajeni. Verjetno pa je tokrat bil kriv pliberški sejem in vsi upamo, da bo drugič število gledalcev bolj zadovoljivo. Celovško moštvo ASV sodi med tiste enajsterice, proti katerim ima in je imel SAK vedno „težave“. Tudi tokrat se je tekma pričela neugodno. Že v 16. minuti se je tek- Schweiz/Suisse/Switzerland Ziirich, Schipfe und Heimatvverk ma za Luschniga končala. Popolnoma nepotrebno je kritiziral sodnika, ta pa mu je po pravici pokazal rdeči karton. K sodniku je treba še dodati, da njegove odločitve niso bile vedno pravične in si je redkimi napadi na vrata SAK. Slovenski napadalci pa so izpuščali najboljše priložnosti. Po prvih 45 minutah sta se enajsterici ločili z rezultatom 1:0. Tudi potem, ko sta moštvi za- Eden izmed številnih napadov na vrata nasprotnika. privoščil nekaj ..spodrsljajev". Toda tudi izključitev Luschniga gostom ni šla na roko. Skoraj istočasno, ko je bil izključeni igralec SAK še na poti v slačilnico, je Po-lanšek premagal vratarja ASV. Nasprotnik se je moral zadovoljiti le z Nos h i le A-90lo Cdov&C j'V&MeJurt AUSTKiA Kot smo že poročali, se „ Plan inski sekstet" trenutno nahaja v Švici na turneji. S te turneje pozdravljajo vse naše bralke in bralce. Iz Švice se bodo vrnili v 2. polovici septembra. Naš športni reporter _ Jurij Perč Mnogo se je že pisalo o novi 1. avstrijski nogometni diviziji. Mnogo je bilo glasov za, mnogo proti 1. diviziji s 16 moštvi. Zmagali so tisti, ki so glasovali za novi način. Pred začetkom prvenstva je bilo veliko vprašanje, kako se bodo manjši klubi v najvišji dr- Celovška Avstrija bi se sicer tudi tedaj kvalificirala za tekmovanja v najvišji državni ligi, če bi ostalo pri starem. Prvo tekmo „v novem vetru“ so Celovčani odigrali doma proti Rapidu in jo zgubili 1:3. Ali je celovška Avstrija obogatitev za avstrijski nogomet? Gotovo bo trajalo ne- Kot bi z žehtarjem nosil vodo v morje žavni ligi zadržali, oz. ali se bodo sploh lahko merili npr. z Ra-pidom ali dunajsko Avstrijo. Po prvih tekmah sodeč lahko ugotovimo, da sta sicer dunajska velekluba za večino ostalih nogometnih moštev v zvezni ligi prevelika, toda razočarali so predvsem klubi, ki so igrali že v „stari“ 1. nogometni diviziji. kaj časa, da se bodo Celovčani privadili „novemu vetru". Premagal jih je Rapid, nato pa so v Linzu dosegli odličen rezultat — 1:1. Treba je sicer dodati, da je Celovčanom krepko pomagala boginja Fortuna. Minuli konec tedna pa je pustila v Celovcu obe točki enajsterica Vienne. V oddaji „šport ob ponedeljkih“ avstrijske televizije so po prvem kolu nogometnega prvenstva poročali tudi o tekmi med „Austrio“ Celovec in dunajskim Rapidom. Kako sodijo o novi diviziji gledalci in kako ocenjujejo svoj klub v tem primeru celovški? Celovčani so obogatitev, Celovčani bodo dosegli proti Rapidu najmanj neodločen rezultat ..." Prišlo je drugače. Kljub temu gledalci (bilo jih je približno 10.000) niso bili razočarani. Cilj celovških nogometašev je ta, da se moštvo uvrsti med prvo deseterico na lestvici. To nikakor ni iluzorično. Doslej se je Austria odrezala dobro. Celovčani so dosegli tri točke. Tudi gledalci pridno prihajajo na tekme. Če bo oboje količkaj funkcioniralo še naprej, je Austria Celovec gotovo obogatitev avstrijskega nogometa. Zato pa sta tem bolj nazadovala oba nogometna kluba v Linzu. LASK in VOEST sta doslej razočarala športno in finančno. Oba sta po prvih treh tekmah na zadnjem koncu lestvice, oba kluba Jamrata", da ni gledalcev. Torej se na eni strani izboljšuje, na drugi strani pa se slabša. Zdi se, kot bi z žehtarjem nosil vodo v morje... in kulturna društva SPD ..Edinost" Pliberk, KPD Žvabek, KPD Šmihel in društvo „Kralj Matjaž" iz Libuč prirejajo PLESNI TEČAJ pri Schvvarzlnu v Pliberku začetek: v soboto, 18. septembra 1982 za odrasle ob 19.30 za mladino, v glavnem Rock’n Roli, ob 18. uri Program: Dunajski valček, angleški valček, tango, foztrott, cha-cha-cha, jive (Rock’n Roli) 30 plesnih ur Vodi: Gregor Krištof Cena: Pliberški list/Bleiburger Zeitung in okrajna kulturna društva Vam omogočajo tečaj po zelo znižani ceni. Prispevek samo 200.— šil. na osebo. Prijavite se lahko v Posojilnici Pliberk ali pa pridete na prvi plesni večer 18. septembra 1982 k Schvvarzlnu. menjali strani, se slika ni spremenila. SAK je imel terensko premoč, toda napadalci niso znali izrabiti lepih možnosti, ki so se jim nudile. Gostom pa je uspelo rezultat izenačiti. To pa je bil za SAK znak, da je treba tempo ojačiti. In ni trajalo dolgo, ko je Nobel z lepim zadetkom zopet poskrbel za vodstvo svojega kluba. Do konca srečanja se rezultat ni spremenil, slovensko moštvo je tako premagalo ASV z 2:1 in s tem na domačem igrišču osvojilo obe točki. Postava: Mrkun, Sadjak, Kreutz (Perč), VVoschitz, Lampichler, Salkič, Luschnig, Velik, Polanšek (VVieser), Lazarevič, Hobel. Moštvo pod 23 Slovenskega atletskega kluba pa se je v nedeljo na Košatovem igrišču pokazalo z najboljše strani. Gostje iz Annabichla so bili za slovenske nogometaše preslabi, saj so jih SAK-ovci „nabrisali“ kar z 8:1. Mladinci SAK so sovrstnike iz Pokrč premagali z rezultatom 5:1, najmlajši SAK-ovci-šolarji pa so tokrat podlegli telesno močnejšim Boroveljčanom (Atus) s 4:0. Darovi za tiskovni sklad Janez Safran, Bilčovs 100.—; Ludmila Malle, Krčanje 35.—; Josef Partl, Mače 40.—; Janko Grafenauer, Beljak 30,— Elizabeta Petscharnik, Djekše 20.— preč. g. Rudolf Safran 100.—; N. N. Grebinj 20.—; Josef Kunčič, Št. Pete 40.—; Josef Gregorič, Št. Peter 20.— N. N., S rej e 20.—; Franc Kralj, Sreje 20.—; • Ludvvig Sereinik, Sreje 20.— Marija Hafner, Sreje 20.—; Frančiška Rassinger, Sreje 20.—; Andrej Karicelj, Št. Jakob 120.—; Dr. Kristijan Pu-schnik, Št. Jakob 40.—; Dr. Johan VValdhauser, Bistrica 20.—; Mag. Jože Urank, Celovec 20.—; N. N., Žihpolje 20.—; N. N., Sp. Rute 500.—; N. N., Celovec 20.—; Fric Matevž, Šmiklavž ob Dravi 50.—; Pavel Kanauf, Št. Jakob 100.—; V. Janeš, Hodiše 300.—; Ivan Živkovič, Linz 50.—. Tekme SAK v Žrelcu V soboto, 11. 9., ob 15.30 Vetrinj šolarji — SAK šol. V nedeljo, 12. 9., ob 14.15 ASV mlad. — SAK mlad. ob 14.40 Žrelec 23 — SAK 23 in ob 16.30 Žrelec I - SAK I Tekme DSG Sele v Trdnji vasi V soboto, 11. 9. ob 15. uri Trdnja vas 23 — Sele 23 in ob 16.45 Trdnja vas I — Sele I Sele — Hodiše 4:0 (3:0) Minulo soboto so nogometaši DSG Sele imeli na domačem igrišču v gosteh enajsterico iz Hodiš. Že pred tekmo je trener in igralec Jože Fera jasno zastavil cilj — „na domačem igrišču se borimo do zadnjega in hočemo tudi zmagat". Malo previdno, a tem bolj koncentrirano so se Selani lotili nasprotnika. Kmalu se je pokazalo, da igralci iz Hodiš ne bodo najtežja ovira, k temu pa se je priselila tudi sreča. Po 15 minutah so vodili Selani s 3:0. Prvi gol je dal Nor-bert Hribernik po kratki podaji Jožeta Fere, drugega Herbert Falle, tretjega pa zopet Norbert Hribernik. S tem rezultatom se je polčas tudi končal. Po odmoru pa je igra Selanov razpadla bolj in bolj. Kljub številnim priložnostim ni prišlo do golov. Popustila je tudi koncentracija in igralo se je preveč na zaseben dobiček. V tej fazi je zamenjal trener Fera dva igralca, v igro sta prišla VValter Roblek in Karli Pristovnik. Edini izkupiček pa je bil 4. gol, ki ga je dal Nanti Olip. Čeprav so zmagali Selani jasno in brez težav s 4:0, je vendar le škoda, da niso izkoristili vseh možnosti za zadetek, ker bi s tem lahko izboljšali razmerje golov. Po prvih kolih tega prvenstva kaže tako, da bo več moštev igralo za prva mesta na lestvici in v tem primeru bi bilo dobro razmerje golov velikega pomena. Postava: Užnik, N. Dovjak, Kelih (Roblek), A. Dovjak, Oraže (Pristovnik), Fera, Olip, F. Dovjak. Falle, Hribernik. Tudi mlado selsko moštvo pod 23 je igralo proti sovrstnikom iz Hodiš zelo lepo tekmo in zmagalo s 3:0. Prvo prvenstveno tekmo so igrali v nedeljo selski mladinci. Igralci so zelo mladi, ker so igrali v pretekli sezoni skoraj vsi še v šolarski ekipi. Kljub temu so se odrezali proti veliko močnejšim sovrstnikom iz Ve-trinja kar dobro. Selani so izgubili proti Vetrinju z 1:2. Gol za selske mladince je dal Kurti Hribernik. Selški turnir V nedeljo je bil v Selah že tradicionalni selski — oziroma Fridlnov turnir. Na tem turnirju se zberejo moštva iz vseh občinskih predelov. Letos so tekmovala sledeča moštva: Dinamo Borovnica, Dampf Šajda, In-ter Sredina, Beton Cerkev in Do-nau Škrbina. Tekme so trajale 2x15 minut in to vsak proti vsakemu. V vsakem moštvu je bilo nekaj igralcev selskega I. moštva, zato so bile tekme še kar dobre in tudi napete. Seveda Pa je bilo v vsakem moštvu tudi nekaj nogometašev — eksotov — ki pa so svoje tehnične Prl' manjkljaje „prekrili“ z borbo. Da so bila moštva precej izenačena priča dejstvo, da se je odio-čil turnir šele v zadnji tekmi-Inter-Beton, ki se je končala z 1:1. Turnir je zmagalo moštvo Inter Sredina (7 točk), 2. Beton Cerkev (6 točk), 3. Donau Škrbina (3 točke), 4. Dinamo Borovnica (2 točki), 5. Dampf Šajda (° točk).