£ Posamezna itevSk&t » 1 krono. J • • fc.awa tHUteina Im ta atan S ; Mh U0X,j«U«tM *0 K, » . •♦va.u« a n, «««««> i»*. S S Im«*; pe oopnn, Pri nibitt ■ •VJmrt y>ffc S tSM;aasr«fi I » ; - - ~ a Posamesna številkat 1 krono. OSBDHIČTVO w n»h*j» ▼ Klikom, IvtiUtt* al. it. 4, I, a*d> ■krapi«. T«Ufoo inUriuV. St. 270. FPBAVA M n*hq> * JflrttiM nlid H. 4, pritUij«. 4w>. Tri*, (»a M. M. bm po*n-ta »tar. 31.787. v* a*nHU km, itamj* m m oiiu. Mapl«l i* m n»&J«. Uto: II. Maribor« sreda 8. junija 1921. Številka: 127. » zavezništvo z Rumunijo. Maribor, 7. junij*. j» Rumunski minister za zunanje za-j e Take Jonescu se mudi v Beogra-'tt> da sklene z našo vlado konvencijo, ftero sta že sklenili med seboj Eumu-k Češkoslovaška. Rumunija stopa 2°?rav.ao “■ brez Pobojev v zvezo z ^iio ° Seškoslovaško rePu u Nekoč je bila slovanska politika da-j °d takih in podobnih diplomatskih ^8°dkov. Na zunaj nismo bili odgo* ker uas ostali svet niti poznal ni. * Sa- politika, se je gibala v mejah dr-®>4eŽele in občine. ^aj, ko so vsi deli jugoslovenske-Vn Oaro4a združeni v jedinstveno držali p?rHc^ramo tudi Slovenci na u* ■Jfi»Wju mednarodnih zvez. Zato je . del naroda soodgovoren zunanje- HwTetu' Iz tega sledi> da imaj° zuna* L vprašanja tudi za nas ve- a*en interes. Premalo Sasa še živi-6nnfV skupn^ državi, da bi postala ta !§£. n°st popularna pred ljudstvom. 6, morali se bomo navaditi na to, da 3Uzna državna meja znana tudi na erQi |n obratno. Takrat nas bodo y j6rairialo homatije v Maoedoniji, a J,6bi't^ad.iji se bodo resno Pe2ali z mo' % fnimi insulti na mejah proti Nem- V r: ®r.s Politično borbo Jugoslovenov Off i 551 P^lamentu. Slinav 11 Prihod rumnnskega šefa ij0lffo Je P°Utike, v političnem svetu že ^je' r) 2Darieffa Take Jonesca je zname-la k a So se odnošaji med našo državo ttumimijo izboljšali. Prve dve leti t>i °^atl* 8 samimi nasprotniki, irv1 «Uxnunija je bila med njimi. V •čl®111 letu našega ujedinjenja je bil i. spor zaradi dela Banata. Banat jvJ^iidel koloniziran, zato so narod-vJTf1«' razmera jako zapredene. Prebi-jjJJN srbske, slovaške, rumnnske, to.v**®* madžarske narodnosti živi po-n° v večjih ali manjših skupinah, ^umunijo je bH rešen brez rešetoJ1 2aPl«tljajev, Čeprav smo tu ka-U r i žrtvovali mi, pridobili dru-da so se sedaj ta nasprotja a lokalizirala in državniki obeh io vvvSo lahko 6topili k izvršitvi veli-lu,,. j2Q®jšega vprašanja: Zveze vmed-Politiki.- Itj jala antanta se bazira na nevarno-fatost • ®e mo«la na ta ali oni način l)ija leviti stara avstro-ogrska monar-tej podobno državno telo v Evropi. Vzpostavitev take dr- Razprava o sedmem oddelku ustave. LDU Beograd, 6. junija. Dana« Sn}a seja ustavotvornega odseka se je pričela ob 10. uri dopoldne. Razpravljajo ae jc o predlaganih izpremembah 7. oddelka ustave, ki govori o narodni skupščini. Jugoalovenski klub ]e predlagal k členu 69 tako izpremembo, po kateri bi imelo narodno predstavništvo obstajati iz dveh koordiniranih skupščin, ene politične in druge aocijalno gospodarske. Ta predlog je bil odklonjen. Nadalje so radikalec Milan Simovič in tov. predlagali, naj vsakih 35.000 prebivalcev voli po enega poslanca. V tej zadevi pa je bil sprejet predlog posl. Liube Jovanoviča, ki se glasi: Vsakih 40.000 prebivalcev voli po enega poslanca. Ako je ostanek v dotični volilni tdinld večji kakor 25.000, voli ta ostanek Se enega poslanca. Ta predlog ie bil sprejet * večino glasov. K členu 70 je predlagal posl. Pavel Angjelič, naj se s posebnim stavkom prizna aktivna in pasivna volilna pravica pri občinskih volitvah tudi ženskam. Predlog je bil odklonjen. Socijalisti so predlagali, naj bi imeli volilno pravico vsi državljani brez razlike spola, samo da so toliko stari, kolikor predvideva predlog vlade. Tudi ta izpre-memba je bila odklonjena. Odklonjeni so bili tudi vsi predlogi za izpremembo Členov 71 in 72. O Členu 73 bodo stranke Še razpravljale. Clen 74 pa je bil sprejet brez ugovorov. Seja je bila zaključena ob 12’30 uri. Razvoj dogodkov v Gornji šleziji. O pole, 6. junija. (Wolffov urad.) Danes so vstaši napravili nov napad v raznih krajih, pri čemer so uporabljali močno topništvo in oklopne vlake. Pri Ratiboru so vstaši pognali v zrak most preko Odre. Položaj tamošnje industrije je brezupen. LDU London, 6. junija. (Reuteriev urad.) Nemški poslanik je zunanjemu uradu izročil noto, nanašajočo se na noto, ki je bila po medzavezniški komisiji v Berlinu naslovljena na generala Hoferja. V tej noti se zahteva, naj se nemške čete umaknejo iz industrijskega ozemlja v Gornji Sleziji, sicer bodo zavezniki odšli iz Gornje Slezije. Nemška nota poudarja, da bi izvedba zavezniške pretnje povzročila, da bi nemško prebivalstvo v Gornji Sleziji ostalo brez obrambe, kar bi kršilo pogodbo in povzročilo splošno državljansko vojno. V noti izjavlja nemška vlada, Če bi angleške čete ne mogle osvoboditi Nemcev poljskega terorja, bi se Nemčija tirala v obup. stvo nap ram Rum uniji ne bo pokazalo, a za simpatije imamo vendarle premalo skupnih vezi. Rumuni so latinski narod in vedno bodo obstojale med njimi in nami diference v interesih. Ne smemo tudi izpustiti izpred oči, da ra' ski narod Rumuniji ni odpustil krivice, storjene v Besarabiji. Zveza s Cev škoslovaško temelji mnogo globlje: v dolgoletnih’ vzajemnih bojih -roti nemški hegemoniji v prejšnji tl > i, v skupnosti rase, v živahnih kukarnil? stikih in v težnji, da se Slovani skupno branimo proti brutalnosti Germanov in lokavosti Latincev. Zato bo iel ra#-voj male antanta v slovansko smer. Z Rumunijo pa lahko navežemo tesne gospodarske odnoSaje. Razpolaga s pre* cejšnjo petrolejsko in rudninsko produkcijo. Važna je radi Donave. Zaenkrat je pa skupnost diplomatskih interesov med Rumunijo in naSo državo znatna pridobitev za vee naš narod j® bo ljudstvo rado sankcijoniralo spor* zum med Pašičem in Take Joneeoom, i Madžari in Habsburgovci. 'Vft Ua - — j - Kofola ves vojni uspeh na* hj ki je stisnjena v klešče, i j Jovaško, Jugoslavijo in Ru-^ n Proti Bolgariji, katera ”umunijo in Jugoslavijo. at smo stopili v zvozo z Ru- II “C UdUi Jv? LXvJ” ’11620 daje »pokrovitelj-L Ure1n«e-rntan1,e* Enkrat pa nasto-S ? razmer« in mala antan- ^ati d? ?Va^a ^ več, nego ji more' tepfttijfl nai& jljud- DKU Budimpešta, 6. junija. (Madžarski dopisni urad). V današnji seji narodne skupščine je zahteval poalanec Rassay pojasnilo, ali ima sedanja ozir. poprejšnja vlada kakršnekoli obveznosti nasproti Karlu IV. in ali biva legadjski svetnik Aladar Boroviczany kot pooblaščenec madžarske vlade pri ekskraliu Karlu. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil, da mu ni nič znanega o kak- Rumunsko-jugoslovcnska zveza. LDU Zagreb, 6. junija. Beograjski dopisnik „Jutarnjega lista* doznava, da se je na današnjem sestanku ministrskega predsednika Pašiča z romunskim zunanjim ministrom Jonescom podpisala politična pogodba med našo kraljevino in Rumunijo. Cez mesec dni pride v Beograd načelnik romunskega generalnega štaba. Ob tej priliki se podpiše vojaška konvencija z Romunijo. Trifkovlč — namestnik poSt. ministra. LDU Beograd, 6. junija. Za namestnika bolnega ministra za pošto in brzojav, dr. Slavka Miletiča, ki se zdravi v inozemstvu, je imenovan minister za konstituanto Marko Trifkovič. Minister za agrarno reformo Uzunovič je preklical svojo demisijo. Deset milijonov zlatih kron. LDU Beograd, 6. Včeraj se je vrnila z Dunaja komisija finančnega ministrstva, ki je prinesla s seboj deset milijonov zlatih kron kot predujem za tisti del imovine bivie avstro-ogrske banke, ki ima pripasti naši državi. Denar je Že naložen v zakladnici Naroda« bani-e. Angleška rudarska stavka. LDU L o n d o n, 6. junija. (Reuterjev urad.) Na današnji konferenci med lastniki rudnikov in rudarji se je razpravljalo o spornih vprašanjih. Konferenca se je do jutri odgodila. Snih državnopravnih ali materijelnih obveznostih Karla. Legadjski svetnik Boro* viczany se nahaja že 6 mesecev na dopustu, katerega mu je dovolil prejšnji minister za zunanja dela in ministrskemu predsedniku ni znano, kje se sedaj nahaja. Nato je bil državni proračun za I. 1920/21 v splošnem sprejet. Istotako tudi predlog poslanca Szterania, zadevajoč odstranitev cenzur« nid brzojavkami Odkritje spominske plošče Zrinjskemu. LDU Zagreb, 6. junija. Včeraj, v nedeljo, je društvo „ Brača od hrvatskog zmaja* postavila spominsko ploščo na hiši, kier se je dne 6. junija 1621 rodil Peter Zrinjski. Slavnost je otvoril ban dr. Tomljenovič kot zastopnik regenta. Bana so pozdravili s klici: Živio regent! Za prisotnosti bana v Vrbovcu ni nihče klical: „Zivela republika*, ali manifestiral za Radiča. Novo gibanje v Sibiriji. TIP D u n a j, 7. junija. »Chicago Tribune* poroča iz Vladiwostoka, da se je osnovala v Vzhodni Sibiriji nova država, kateri je stopil na čelo general Semjonov, ki je bil poprej poveljnik armade admirala Kolčaka. Nova vlada je izgnala iz avojega območja vse boljševike. Failstovsko divjanje v Postojni. j TIP Ljubljana, 7. junija. V nedeljo dopoldan so priredili fašisti v Postojni velike demonstradje proti poslancu Lavrenčiču. Vdrli so v njegovo stanovanje, pretepli nekega slučajno tamkaj se nahajajočega mladeniča ter deklo. Na to so razmetali ia razbili vse pohištvo, z okna pa so obesili italijansko trikoloro. Za 19. junija pripravljajo fašisti v Postojni aneksijsko slavje, katerega ae bodo vdelelili vsi fašisti iz ^•1» 4«Žcle. Naše obilne In samo uprava Slovenije. Avtonomisti so pričali mobilizirati slovenske občine za svojo fronto proti Beogradu. Novo izvoljeni občinski odbori, ki imajo klerikalno veSino, pod* pisujejo izjave, v katerih zahtevajo medeljivo in samoupravno Slovenijo i zakonodajno in administrativno polno* močnim pokrajinskim zborom tar nj* mu odgovorno pokrajinsko'vlado.« Tako se je boj med avtonomiamoBJ in centralizmom prenesel tudi s slcv venske občine. Ros je, da so naie občine Se vajen* takih resolucij: nekoč so jih' pošiljal« na Dunaj za enakopravnost slovenake-ga jezika, za slovensko univerzo, sa majniško deklaracijo itd. So ljudje, za katere se Je svet le malo iapremenil. Prespali so vatne hi-storične dogodke, ali pa jih ražumell kuvo. So ljudje, ki o njih ne razmišljajo, ljudje brez konsekvenc, kateri na; starem temelju mehanično grade iste tako tesno in neprimerno hišo, kakor so jo imeli pred požarom. Vprašanje avtonomije in oentraM»< ma ni zgolj teoretično vprašanje, ten« več je življenski problem naše države,1 seveda lo v toliko — in to izrecno na* glaiamo — v kolikor je avtonomij^ plemenski separatizem in centralizem;* jediu*tvenost plemen in enotna država. Treba je razumeti oba pojma. Človek ki bi pri nas nastopal za ruaki cantra-listično-birokratski upravni sistem, bi ne imel mnogo somišljenikov. Avtono* mija se ne začenja pri državi, temveč pri Čioveku. Strogo centralistični administrativni sistem bi občutil slehrnf državljan na lastni-koži. Najmanj M bodo zanj borile stranke, ki stoje na individualističnem, liberalnem stali* 8ČU. Avtonomizem, kakršen je pri na«, je gibanje v smeri proč od jugoeloven-stva in ojačuje v vsakem plemenu elemente, ki stopajo v medsebojna nasprotja, Stalen razvoj v tej smeri bi pač koristil plemenu, ne pa narodu; deželi, ne pa državi. Država bi bila po-zoriSče notranjih sporov, organizem* razjeden od bolezni. Slovenija je enotna in samoupravna samo od 1. 191b. Poprej politične Slovenije ni bito. Daues gotovi ljudje se mislijo, da ge mora Slovenec boriti za svojo svobodo, za st oj jezik in svoja prava. Mislijo, da bo treba tudi v Beo* grad poSi'jati resolucije ^a enakopravnost slovenskega j«;?ika, za slovensko univerzo itd* — Zato so dali občinam migljaj, naj 86 izjavijo za nedeljivost Slovenije. — Predstavimo si ta prizor v slovenski kmetski občini: Zberejo se častivredni odborniki, katerim navadno politična vprašanja no belijo glave. Župan jim pove, da bodo podpisali resolucijo za avtonomijo Slovenije. Slišali so že, da je avtonomija jako priporočljiva reč. Za tak pouk je poskrbel g. župnik: j-Gre za to, da imamo vlado v Ljubljani, da nimamo nič opraviti z Beogradom in s Srbi.« Beograd že vsi poznajo. Od tam prihajajo davki in druga zla. Zato podpišejo. V občinah, ki leže na Kranjskem, it)o Ljubljana zmagala. Na Štajerskem pa Ljubljana ne uživa takšnih simpatij, kakor se običajno misli. Avtonomi ja novonastale pokrajino ni nič drugega nego centralizem in miniature. Ljubljanski avtonomistični centralizem na meji ni priljubljen. Če se našim županom pove, da bodo imeli v Mariboru svoje okrožne oblasti, ne da bi potrebovali Ljubljano, se bodo težko izrekli proti Mariboru. Obmejni Slo venci vedo, kako jih je razumela Ljubljana! Kar se tiče finančnih zadev in za konodaje, ve vsak količkaj politično poučen državljan, da bo tudi v slučaju široke avtonomije država ohranila svoje pravice in da bo moral kmet plačevati tako za državno, kakor za obsežno pokr. upravo. Sedaj se prepirajo stranke in škodujejo ljudstvu v državnem zboru, pozneje bi se prepirale še v deželnem; pokrajinska vlada bi se sprla z osrednjo in obratno, vrstile bi se krize za. krizo in tako domače ljudstvo kakor zunanji svet bi zaman ča» kali, da naša država izpolni svoje naloge. Ljudstvo je sito teh političnih (prepirov. Kmet se zaveda, da v družbi z hrvatskim in srbskim kmetom lažje zavrne državno politiko v agrarno Bmer, lažje izvrši svoje zahteve, kakor pa če je razcepljen v plemenske pokrajine. In vendar bo mnogo slovenskih občin šlo avtonomistom na limanice. Partikula rižem in slabost nasproti politični demagogiji so historične napake oaše.^a plemena. Borba za avtonomijo sama na sebi no spada v občino. Vkljub temu naj napredne občine z ozirom na akcijo avtonomistov dajo primeren odgovor. Mi zahtevamo široko decentralizacijo u-prave v mejah okrožja in enotno zakonodajo za vso državo! Pred mejami Velike Nemčije. Zahteva naše razmejitvene delega* ■cije, da se določi Drava kot meja na Koroškem, je vzbudila v antantnem novinstvn živahen odmev. Veliki francoski in angleški listi prinašajo komentarje, ki so pisani v za na« ugodnem smislu. Zabeležili smo že preobrat, Ifei se opaža glede avstrijskega vprašanja v francoski politiki. Še nedavno so Izbili Francozi overjeni, da slabo Nem- B02. BORKO: F. M. Dostojevskij. ' .(K b lil a joči *e stoletnici rojstva). (Konec). 'Jjegovo zdravstveno »tanje se je pre* cej poslabšalo. Bil je preobložen z delom in preveč obdan od vsakdanjih skrbi, da bi bil posvečal več pažnje svojemu zdravju. V juniju 1880 se je udeležil znamenite Puškinove slavnosti v Petrogradu. V istem Času je objavljal nov veliki roman »Bratje Karamazovi*. Stal je na višku slave. Njegov govor ob odkritju Puškinovega spomenika je bil do- fodek za takratno Rusijo. Z globokimi astvi ga je poslušala ruska inteligenca. Rekel je po priliki to-le: .Nezadovoljni ste, trpite in za »voje neuspehe dolžite vlado. Mislite, da bodete postali zadovoljni in srečni, ako uvedete v Rusiji evropske navade in običaje. Motite se; vzrok vašega trpljenja tiči drugje. Vaša kozmopolitska izobraz* ba vas je ločila od našega ljudstva; vi ga ne razumete; vi tvorite v vsej ogromni državi malo pokoljenje, ki je tuje In antipatično ostali domovini. Zaničujete naše ljudstvo radi njegove zaostalosti in pozabljate, da je ravno to ne- čjjo, ako podpirajo Avstrijo. Nekateri, osobito pa kapitalistični krogi, so se vos čas zavzemali za podonavsko konfederacijo, ki bi ustvarila protitežje Nemčiji. Češko in jugoslovensko nos vinstvo je neštetokrat označilo te francoske zablode. Ideja konfederacije je pokopana; na mesto nje se vedno bolj utrjuje mala antanta. Zadnji dogodki v Avstriji so pa. iztreznili tudi drugi dol francosko javnosti in dokazali vsem, ki tega niso verjeli, da jo Avstrija že sedaj provinca Veliko Nemčije in da je samo še vprašanje časa, kedaj bodo porušeni mejniki med obema državama. To pozno spoznanje ima zaslugo, da koroško vprašanje stopa vedno sil-neje na dan. V kratkem bo imel antan-tin diplomatski kor zopet priložnost, da se 'oavi ž njim in da odloči med dilemo: ali pistiti Nemčijo h Karavankam in oslabiti jngoslovenske ter italijanske meje, ali pa zadostiti pravičnim zahte* vam Jugoslavije, ki bazirajo na^ etnograf ičnih, historičnih, strategičnih in narodno-gospodarskih odnosa j ih! Če so bo antantna diplomacija količkaj v globi la v to dilemo, tedaj smemo pričakovati, da meja Nemčije ne bo teklr tam kjer je tekla meja Avstrije. Potreba, da se ta meja posune v alpske doline, tja proti Celovcu, je bila za nas zmeraj evidentna in samo nepoznavanju dejanskih razmer na tleh bivše avstro=ogrske monarhije se je zahvaliti, da je bil slovanski interes tisti, katerega je mirovna konferenca v Parizu žrtvovala, da ustvari v srednji Evropi element nemira in nezadovoljstva, t. j. del nemškega naroda, vtes-njen v ozke meje preživele avstrijske države. Upajmo, da bo mogoče to napako Še popraviti, kar je tem lažje, ker ml zahtevamo deželo, o kateri je priznal sam avstrijski kaneelar dr. Renner, da ima slovenski značaj. Bilo bi v nasprotju z resničnim namenom plebi* scita. ako bi slovensko ljudstvo na Koroškem, ki se je z neveliko večino izreklo za Avstrijo, pripadlo brez vprašanja: Jugoslavija ali Nemčija? samo radi terorja nemške večine velikonem-ški državi. Upravičeno lahko trdimo, da je razvoj dogodkov potrdil jugoslov. stališče v koroškem vprašanju in da nam ta preobrat mora prinesti definitivum v vprašanju našo severne meje. Korektura na Koroškem je v ozki zvezi z ko5 rekturo ob Muri, kjer smo izgubili del murske doline samo na ljubo »antan tofilu« dr. Rennerju, dasiravno so strokovnjaki po dolgem in temeljitem pro-učavanju začrtali v prvih dvčh odtisih mirovne pogodbe drugačno mejo. Za' Nemčijo nima ta pokrajina hikake važnosti, za našo državo je pa važna iz nacionalnih, gospodarskih in strategi čnih razlogov, zlasti ker bi ustvarila naravnejši prehod-preko obeh bregov Mure in iztisnila iz našega ozemlja nenaraven geografski trikot med Slov. goricami, prekmurskim hribovjem in Radgono. izobrazbo; ono vzdržuje v potu svojega obraza vaše univerze in vaše višje šole. Namesto da je zaničujete, skušajte raje proučevati ideje, ki so svete vašemu ljudstvu. Pokorite se pred njim, delajte skupno z njim njegovo veliko delo; zakaj to neuko ljudstvo, od katerega se prezirljivo obračate, nosi v sebi krščansko besedo in to besedo bo oznanjevalo staremu svetu, ko se ta potopi v krvi." Iz teh besed odseva ves slavjanofilski program F. M. Dostojevskega. Bil je slavjanofil iz globokega notranjega prepričanja; videl je, da se evropski raci-jonalizem ne bo mogel nikdar udomačiti na ruskih tleh. Tam, odkoder poteka, se bo izživel; na razvalinah starih etičnih temeljev bo moral prignati, da ni zmožen zgraditi novih. In zopet bo morala siniti »lux ex oriente*! V .Bratih Karamazovih* ter v januarskem (1881) zvezku »Pisateljevega dnevnika*, ki ga je pisal do zadnjih ur svojega življenja, je označil posledice, ki jih bo rodila v bodočnosti misel Petra Velikega in prav posebno še neru*ko doktrinarstvo ruskega razumništva. Tako pravi v »Pisateljevem dnevniku*, da je Rusija opravila svoje delo v Evropi; zato pa ji je usoda , j * - , * , - * .i P°v«ril* nalogo civilizirati Azijo. Rusi so Ttdao ljudstvo plačalo vaš« evropsko Ir« vnotako Azijci kakor Evropejci. Ruskal Notranja in zunanja politika. * Zagrebški nadškof in agrarna reforma. Zagrebški nadškof dr. Bauer je objavil v eni zadnjih številk »Kat. Lista" članek o agrarni reformi s cerk venega stališča. Nadškof piše: »Iz raz loga, ker se vsa dosedanja oblika in postopanje z agrarno reformo križa zakonskimi uredbami katoliške Cerkve ter stoji v diametralnem nasprotju osnovnimi načeli civilnega zakonika zasebni lastnini, predvsem pa postavlja našo cerkev, njene moralne in službene osebe v obupen položaj in ker duhovščina z večjim delom prebivalstva smatra to kot sovražen čin proti kat. Cerkvi in kot molestacijo Cerkve ter njenih služabnikov, hkratu pa vzbuja upravičeno sumnjo, da se v naši kraljevini ne postopa enakopravno ne z vsemi državljani ne z vsemi konfesijami, zahteva Jugoslov. episkopat za nepremičnine kat. Cerkve na vsem ozemlju naše kraljevine izjemen položaj.* To so nazori cerkvenega kneza. Episkopat je vedno šel roko v roki z fevdald, ni čudo, ako si hoče tudi v času socialnih oreosnov zasigurati izjemen položaj. Poslanec puČke stranke Barič je še ne davno naglašal v konstituanti, da je puČka stranka za razdelitev cerkvenih veleposestev. Dvomino, da bi stranka vodila borbo z episkopatom. Kako bo pač dr. Gosar izvršil svoje komunistično-krščanske reforme, ne da bi prišel nav-skriž s starokopitnimi cerkvenimi knezi. Za one klerikalce, ki iščejo v naprednih strankah notranja ‘nasprotja — hic Rhodus... * Proti središču donavske paro plovbe v Budimpešti. »Westminster Gazzette* objavlja odgovor Seatona Wat sona poslancu Wedbudu, ki je trdil, da je predsednik madžarskega ministrskega sveta grof Bethlen demokrat in da je Budimpešta prirodno središče podonavske paroplovbe. Seaton Watson nasprotno trdi, da je madžarski ministrski predsednik reakdjonarec in da se protivi reformam, dalje da so on in njegovi ministri pristaši povratka Habsburžanov, ki so ga nedavno preprečile države male antante. Watson pravi, da so sosednje države protivne temu, da bi Budimpešta postala središče podonavske plovbe in razentega bi tudi zavezniki morali biti bolj naklonjeni tem sosednjim državam, ki so za mir in demokracijo in ki se protivijo reakcijonarnim težnjam Madžarske. * Situacija v Gornji Slezlji. Nenadoma se je Gornja Slezija izpreme* nila v bojišče. Nemške čete in uporniške poljske čete se bijejo ne le z navadnimi puškami, temveč tudi s topovi in strojnicami. Poročilo 'iz Opola z dne 4. t. m. javlja, da so poljski vstaši ni celi črti ojačili svoje napade. Zasedli so kraj Turawa v okrožju opolskem, Pn tem so bili 4 Nemci ubiti, 5 pa ran* jenih. Poljski oklopni vlak in topništvo so streljali na Slavo v velikostreliškeffl okrožju. Nemci so zasedli nekatere po* stojanke v okolid Kosela. V Ostrovem so se vršile 2. junija burne demonsti'*' dje proti Nemcem. Nemške vesti pr«' vijo, da so demonstranti zlostavljali Nemce ter oplenili več trgovin in stinO' vanj. Poljsko delavstvo je doseglo, d* so bili odpuščeni vsi nemški delavci v tovarni za orožje. ' * Pokolj kristjanov. Po vesteh it Carigrada so Turki v Trapecuntu izvršili pokolj krščanskega prebivalstva. kristjani leže v celih kupih na ulicah. Vse banke in trgovine so oplenjene* Vlada Zedinjenih držav je odposlala posebno delegacijo, da protestira to, * zabrani nadaljnja zločinstva. * Z daljnega Vzhoda. Redke ve«» iz Pekinga zatrjujejo, da se je kitajsK* naveličala republike in da obstoj« močno gibanje za vzpostavitev monarhij* ^ sedanji prezident Hsu - Shib-Shang* J, podal radi tega ostavko. V dobro P0; učenih krogih pravijo, da je Chais Teo-Ying, mandarin v Mukdenu dve diviziji, da udari na Peking mandarin je delal že I. 1917 ** V*P j stavitev kitajske republike.. Tudi jw®r kitajski republiki se majejo tl** *br»* Tl Zanimivosti. Izvršitev smrtne obsodbe. se malokdaj v resnici izvede ^ obsodba; zločinci, obsojeni na s® navadno pomiloste na dosmrtno 3 , ali kaj podobnega. Pred par dot'v'1. sta bila v Skopi ju faktično us.trelJ dva na smrt obsojena morilca* ® Gjorgje in Jovan, ki sta umoril® P nokaj meseci neko ženo, njeno n* ■bsodbe w ter hčer. zeno, Izvršitev smrtne od bila objavljena in pristop občinah■ morišče dovoljen. Tega se je sko občinstvo tudi v polni meri P°®j izvršila usa« žilo. Čeprav so jo rano zjutraj, so je zbralo na m®**. rad0! vendar jako mnogo ljudi, ki 60 bo M rasa zelo nagiblje k vzhodnemu značaju. Zaradi tega je zmožna ohraniti najboljše strani dvilizacije in jih vcepiti azijskim plemenom. Kakor je stara Grška ople-menila Rim in Rim pozneje vso Evropo, tako bo ruski narod oplemenil in dvignil k luči vsečloveškega krščanstva veliko, tajinstveno Azijo. To je v nekem smislu oporoka Dostojevskega. Zakaj že 25. januarja 1881 ga je med kosilom zalila kri, kateri sc je pridružil epileptični napad. Tri dni jozneje — 28. januarja 1881 — je končala zemeljska borba velikega genija. 5ogreb Dostojevskega je bil knežji. Po-copali so ga ob velikanski udeležbi občinstva v samostanu Aleksandra Nevskega v Petrogradu. Car Aleksander je zagotovil vdovi in otrokom letno pokojnino 2000 rubljev. Hčer Ljubov Dosto-jevska je izdala k stoletnici rojstva obsežen življenjepis, ki v njem odkriva mnogotero intimno stran izr življenja in delovanja svojega očeta (češki prevod Jana Sajica je izšel 1, 1920 pri Stan. Minafiku v Pragi). Izmed romanov F. M. Dostojevskega je vzbudil posebno pozornost »Zločin in kazen*. V njem je Dostojevskij obsodil novodobno nietschejansko .nadčloveštvo*. »vira iz njegove aibinkc duševna kriz«. I vedni čakali, da vidijo, kako r. gfl zgodilo. Pred izvršitvijo ob£?r ^ vprašali hudodelca, česa si Želita želela sta si žganja, katerega s^lr0 gd res dobila, ter sc pošteno napi]8* -jtjo«! ju postavili pred puške, jn 3« 1,3 syt zagovornik fotografiral. Pri t®10 Študent Razkolnikov ubij« *t«ro# pomembno ženo, ki v svoji df, piči zaklade ter se polasti njen«?" narja. Razkolnikov ubija z razumo*".^ gično. V sebi čuti nove genij*!*1* »tv« in zasnove, s katerimi bi storil č*0; fli mnogo dobrega. A ninj« denan"’ more jih izvesti. Vidi naravo, h(v šilja v življenje milijone ljudi, ni jo in oblačijo, uživajo strasti &fdibl obogate, na koncu pa umirajo,.0* , zapustili Človeštvu druge korist« slabotnih potomcev in večjo M bedo. Med temi miHjoni brezplpdn* v* ljenj jih je nekoliko, ki jih je. n,r.|(fl obdarila z nadčloveškimi darovi-naj uresničijo svoja od narave z® prej določena stremljenja,, ko jih P' žabni red, osnovan na uzurpatorst . g vilegiranih ali fizično močnejših. ,jj tlom ? Ali ni za nje opravičljiv*. zločin*, ki ga poplačajo s stoterim jj brimi deli v korist človeštvu ? Ta* • ^ zločin* stori Razkolnikov. Ubijte * kakor da bi stisnil beraško aš, ki * ^ zi po telesu človeštva, pije kri, * ” ne ničesar. Ali greh nad človekom s* ^ izbrisati. Vstaja v njem in vedno J* {ti nejši. Je neka močnejšk sila lcalc0‘,Ir»l* zum; na tej sili sloni človeška m ^ V Razkolnikovem se og\iS»M^9' ’ s. jnn« mt tabor Sa hudodelca naprosila, naj pošlje nji-[venec bo poveril to delo pač Slovencu; J Vsekakor pa bo treba čimpreje osno-oye slike tudi njihovim domačim. —!toda varil sem se. Bili 80 sami Nemci, vati klub bosonogih (seveda za nas ni-;161 r*ista pustila zavezati. Ko ie sve- Tako je navadno tudi drugod. — V žje, nemanuelne delavce), ki bo pričel našem lepem parku sem videl vse polno energično propagirati povratek k pri-smeti in papirjev. Naše slavno občinstvo misli menda, da je park zato tu, da se v njem odlagajo razni odpadki. Svetoval bi, naj bi se one, ki mečejo na pota ?Cl *i nista pustila zavezati. Ko je svetnik izvršil molitve, s katerimi je prikopal njuni duši Vsemogočnemu, sta Klicala zbranemu občinstvu, da umi-ata po krivici in da sta nedolžna. Obe-sta pozivala občinstvo, naj ju maš5 oje. Kesanja nista pokazala nikakega, lti strahu pred smttjo. Še malo pred' arS? po°i^ streli je zaklical Gjcfrgje: ivJ°JO suknjo dajte Petru- Trajkoviču. j &a pozna?« Na to pa je napravil še ?van oporoko, ter zapustil svojo snk-'J0 tudi Petru Trajkoviču. Hip za tem 0 Počili streli in oba morilca sta se grudila molče mrtva na tla. Občin »tvo, fci je prisostvovalo . izvršitvi "irtne obsodbe, so je zgražalo nad mir- st jn surovoistjo obeh zločincev, ki * se §e ob zadnji uri napila ter delala «otca. Dnevna kronika. "Slovenec" fn 13. oktober v . “nboru. „ Slovenec* z dne 4. t m. J nasedel svojemu mariborskemu po* cevfiicu, ki je hotel očividno napraviti \JWR0' ter prinesel pod. naslovom di^ demonstracije pred so- sir« Potvorjeno izjavo g. oolicij- • ??a svetnika dr. Senekoviča. Resnica tQJe da je g. svetnik spoznal ob-j.. 1eP.a Sčekiča komaj na dan razprave, Po« bil P°znan kot Priča- Na D-MSem nepričakovano vprašanje g. vor ^ednilta ' kazenskega senata glede dfi? inost^ izpovedb poveljnika od- iii* ii varnostne straže S- Najdiča je ^oslovno: »Smatram za svojo lžnost, da opozorim kazenski senat • oejstvo, da je g. Najdiča v mesecu ali juliju 1920 vsled počenja °žRanske žilice zadela delna kap po * *trani telesa, da je bolehal okoli 2 oktSuCa )’e kratko časa pred iv*' fskimi dogodki nastopil zopet uIt|? službo ter bil vsled prestale bo-kli«L ol' nervozen. Radi tega -s !-da je vsled bolezni °pszovani- daha’ spomina ^«njSan5 vS“tae K'c\ oziroma njegov poročevalec. Izi., tlče daIie podtaknjene telefonične ,nai se Uudstvu pusti ventil*, je (j0 *^n* in podla laž. Ce so bili pri ItnV - ni'h razpravah razkrinkani pravi Lj?01 izgredov 13. oktobra, kakor to friti * ,*0venfev* dopisnik, naj sodi ne-^ "esirana publika in neprizadete osebe, Pr *° prisostvovale dosedanjim razit *,a,> »Slovencu* pa bi svetovali, naj 0,.Pe pusti mistifidrati in izrabljati v nc namene svojega g. »poročevalca*. *dr«vti Jn ono* Zadnjič sem kupoval kjer prižel sem v neko lekarno, *e vedno sprejema stranke samo j^sko. Tudi vse etikete in navodilo nemška. To pa ni samo v eni, je tako. v našem parku papirje in razne druge sezono, kajpa! odpadke, kaznuje z globo 20 K v korist _ Smrtna kosa, Olepševalnega društva. i svojem stanovanju rodi. Če smemo verjeti vestem iz Amerike, so tamošnje dame že uvedle modo bosonogih. Tako bomo zavarovani tudi pred podraženjem čevljev, za poletno ni iz-prožnost in moči in presojanja bila deloma Ni se pa spuščal v nikake trditve, kakor to trdi ,Slo- P* v nekaterih drugih je tako. --"V VivL,u*,ci sem zagledal, da belijo hišo . ^rnega Slovenca, mislil sem si, Slo- J* >trašen končm krik nad zločinom zatemni Hi S Premaga zmotno logiko razu-tfiniiu^olnikov se izza najtežjih no* Dli,borb sam javi »odišču. V očišče-»0v 8'°bokega kesanja oživi znova nje-Clov;w0|ebt,ost; v njem se izkristalizira Dot. bogoiskatelj. Radostno nastopi **8luifne kazni v sibirskih katorgah. \\ ^Utopil bi obseg te razpravice, ako tjjlorfl^nil čitatelja še t drugimi gran- ^o»ui t5P{> ki iih Je bil odltrJ1 genij Ijem, *ev,kega v ruskem družabnem živ* M** i **ast' • knezom Miškinom v »Idl-noii laxz »Brati Karamazovimi*. »Idiot* hr * at pi«teljevega globokega čuta *IH»Ia .° * v*emi .ponižanimi in raz-ki Knez Miškin je nekak Krist, ^ovnii a v,e n«PWvde in vzame do* >i»elH 'no nase naziv idiota. Roman te* evangelijskih besedah: »Blagor J** • • •* VeliW roman ktji: ; Karamazovi* je nedokončan; pi-JPOh.j* napraviti iz njega nekako i? ^pveškega duha. Pravijo, da je * Aljoši, sinu vladostratnika Kara-*°vih !w.iB brata izprijenih Karama* f^rt ui**’ ! tjP Krista. Zal, da mu je Pero i* rok, predno so bile , °i«gov« duševne sile. ,Jt tu>L./*D$l£0.P« M. Dostojevskega; a katero Podraženjc mesa. Iz vrst konzu-mentev smo prejeli: Govori se, da se bo meso zopet podražilo. Baje hočejo dvigniti ceno govejega , mesa na 40 K kg. Ne vemc, koliko je na teh vesteh resnice, a dejstvo je, da se pri vseh agrarnih pridelkih opaža tendenca iti s cenami navzgor. Značilno je za razmere v naši državi, da se cene pridelkom, katerih imamo v izobilju, od meseca do meseca višajo. Verižništvo in izvoz-ništvo bo zakrivilo, da bomo živeli primeroma dražje nego v Avstriji. Da ta »kšeltarski* izvoz ne bo imel dobrih posledic, je jasno kot na dlani. Rastle bodo cene drugim potrebščinam; čim večja bo draginja, večje bo splošno nezadovoljstvo. Na zunaj bomo pač izkazovali lepe številko na izvozu, ali bilanca bo vsled močne izgube v notranjosti jako slaba. Država od tega nebo imela nič, ker višji dohodki od carine nc bodo krili dragin jekih zahtev, ki jih bo občutil tudi državni aparat. Dobiček bo imela samo skupina verižnikov in par bank, ki pa vedo precej spretno parirati davčni vijak. Vlada bi morala v prvi vrsti skrbeti za sporazum med domačim producentom in domačim konzumentom, ker noben noče uničevati drugega, temveč je ost obeh obrnjena proti peščici domačih in tujih parazitov. Kar se tiče mesa, opažamo, da ga v Mariboru vedno bolj nedosta-ja. Maribor ima seveda najlepšo priliko za izvoz in zdi se, da radi tega lahko pozablja na domači trg. Tudi je iz-vestnim ljudem vseeno, če domači kon-zument kupuje ali ne. Glavno je vendar le zaslužek in ne interes konzu-menta. Posledica takega naziranja je, da še vedno begamo v draginjo. — Mezdno gibanje čevljarskih delavcev. Kakor slišimo, nameravajo čevljarski pomočniki zahtevati 100 odst. povišanje dosedanjih mezd. Če so nhše informacije točne, bi iznašale tedenske mezde poprečno 900 K. Čevljarski pomočnik bi tedaj zaslužil svojih 3600 K na mesec. Ako hoče ugodno izhajati, je to tudi premalo. Za nas kon-zumente, zlasti .za one, ki se vkljub svoji izobrazbi in kljub večji porabi produktivne energije nismo mogli povzdigniti do plače čevljarskega pomočnika, ima tudi teh 100 odst. važen pomen. Verižniku in človeku, čigar obstoj ni vezan na fiksno plačo, je vseeno, ako plača za čevlje 100 odsfot več ali manj. Kapitalistični razred ne bo pri tem prav nič prizadet. Mi nočemo čevljarskim pomočnikom delati nobenih očitkov, to pa radi tega, ker vemo, kaki se živi na pr. s 3000 K mesečno. Umrl je včeraj v v Vrazovi ulici št. poverila nsoda njegovo bivanje na zemlji : danes se še komaj zavedamo njegovega pomena. Dela, ki jih je zapustil, bodo preživela večno spremenljivost »literarnih okusov*, ker jim moda ne gre do živega. Priznati moramo, da je v teh spisih mnogo nepopolnega, nedovršenega, rojenega v trenotkih in za trenotke. Pomisliti pa je treba, da je Dostojevskij pisal svoja dela v veliki naglici, oddaja* joč jih takorekoč še mokra v tiskarno. Bil je žurnalist in ne bogat pomješčik kakor Turgenjev in Tolstoj. Slabe sod-jalne razmere so g* v pravem pomenu besede tiščale k tlom. A duh njegovih spisov, ki se prepleta skozi to na mestih pomanjkljivo ogrodje, je po svoji samoniklosti in sili udejstvovanja rojen za celo dobo, ki sledi za njim. Danes, ko se bo Rusija le mimogrede, oslabljena od sv&jih močnih pretresljajev, spominjala stoletnice rojstva svojega zvestega sina F. M. Dostojevskega, Je dolžnost v srečnejših razmerah «ve«h Slovanov, da na dostojen način proslave spomin ruskega genija. Izkaffm« m ke>-turne ia že sedaj Kislim«, kako bomo posvetili Dostojevski«* Mofeji ber. 6 vpokojeni profesor Rajko Č u č e k. Pogreb se vrši v sredo ob pol 4. uri s pokopališča na, Pobrežju. — Prof. Rajko Čuček, katerega pokopljejo v sredo popoldne, je zapustil svoje premoženje v prid našemu dijaštvu. — Sokolica in Sokol sta nabrala pri nedeljskem Izletu mariborske sokolske župe v vojni realki za Jugosloven-sko Matico 161 K. — Dijaški izlet v Vurberg. Zadnjo nedeljo so priredili Dijaški dom in Mladika iz Ptuja in Dijaški dom iz Maribora izlet v Vurberg, kjer se je razvila, na vrtu Kovačičeve gostilne med petjem mladine in sviranjem ptujske mestne godbe prav prijetna zabava. Izleta se je udeležilo tudi mnogo mladinoljubov iz Ptuja. — Ko se je mariborski zavod vračal vsled grozečih oblakov že zgodaj domov, napadli so ga v Spod. Dupleku pijani pretepači: grozili z noži in metali kamenje, ki so se mu pa dijaki srečno umaknili, tako da se ni zgodilo nikomur nič hudega; a v kaki nevarnosti so se nahajali, so kazali s krvjo obliti obrazi pretepačev in razbita okna Golobove hiše. — Žalostno, da niti pešci na cesti niso več varni pred pijanimi barabami. — Obsojen gerent. Včeraj se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti bivšemu gerentu občine Zrkovci, klerikalcu Alojzu Reberniku, katerega je tožil g. učitelj Maks Zemljič radi prestopka člena 91. volilnega zakona. Klerikalni gerent je bil obsojen na globo 200 K oziroma v slučaju neizterljivosti na 2 dni zapora ter na izgubo aktivne in pasivne volil* ne pravice za dobo 5 let. — Naše Olepševalno društvo je zasadilo na gredice v parku nove cvetlice ter pokosilo tudi travo okrog teh gredic, tako da zopet lepo izgledajo. Društvo kaže dovolj požrtvovalnosti in zato upamo, da bo pokazalo istotoliko požrtvovalnosti tudi naše občinstvo s tem, da bo v čim največjem Številu posetilo nedeljsko veselico. — Poslednji Zrinski padel pri Oslav-jn. Na Hrvatskem slave spomin narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana. V nekem zagrebškem listu objavlja zgodovinar dr. Bojničič poročilo o pozabljeni veji grofov Zrinskih, ki živi pod imenom grofje Sdrini na jonskih otokih Krfu in Kefaloniji. Ta obi-telj se zaveda svojega hrvatskega po-kolenja. Edini moški potomec -Sdrin-skih je padel 1. 1915. kot poročnik italijanske vojske na Oslavju. Pokopan je pri Sv. Florijanu pri Gorici, kjer so mu sedaj postavili nagrobnik, na. katerem stoji zapisano, da je bil potomec plemena Šubičev, enega izmed dvanajstih plemen stare Hrvatske. — Občinski lov v okolišu desnega dravskega brega v Mariboru se od 1. julija 1.1. za dobo šest let odda na novo v najem. Radi tega se vrši v sredo 15.junija tl. dopoldne med 10. in 11. uro v uradni pisarni na RotQvškem trgu št. 9, 1. nadstr. javna dražba ter je določena izklicna cena v visokosti dosedanje najemnine 70 kron. — Tihotapska iznajdljivost. Na mariborskem kolodvoru je te dni uradnica pri carinski reviziji zahtevala od neke goape, naj odpne mesečno obvezo, ki jo je nosila na sebi. Potnica tega ni hotela^ storiti. To je postalo sumljivo in so jo prisilili, da je obvezo odložila. Našli so v nji zašitih okrog 10.000 dolarjev. — Govori se, da so pri popravilo avtomobila došli na sled nekemu iz Avstrije potujočemu avtomobilistu, ki je skril v gumijeva kolesa veliko mno-iino nežigofianih avstro-ogrskih ban-kovoev s namenom, da jih vtihotapi v Italijo in tam zamenja. — Aretacija. Radi prepovedanega povratka je bila aretirana večkrat , pr«dkar,sm*r»a Julijana Gumz*i in od- — Iz policijske kronike. (Tatvine). Naredniku podčastniške šole pl. Slav-kotu Kovaču jo neznan storilec ukradel iz hišne veže v Sodni ulici 16 kolo z znamko »Styria«. — Trgovki Alojziji ' Lešnik na Glavnem -trgu so bile ukradene iz trgovine tri rjuhe v vrednosti 3000 K. — Gostilničarki Frančiški Ra-poe na. Tržaški cesti je jS. junija med 22 in 23 uro nekdo ukradel iz odprte . spalnice 5 bankovcev po 100 dinarjev. — V Rošpahu pri Kamnici otvori v nedeljo posestnik Pichler vinotoč pod vejo. — Velikanski samomor. Boljševiški listi poročajo iz gubernije Tambov, da se je v neki tamošnji vasi izvršil samomor, kateremu najbrže ni primere v naši dobi. Več kot 300 mož, žensk in otrok se je zbralo v kopališču in se v njem zaklenilo, nakar so poslopje zažgali. Vsi so postali žrtev ognja. Najbrže so ti samomorilci člani neke verske sekte, ki je že v prejšnjih Časih vprizarjala skupne samomore. (Mnogi čitatelji se bodo spominjali na prizor iz romana D. S. Mere-škovskega ,Car Peter in carjevič Aleksjej*.) — Izjava. Podpisani ovim irjavljujem, da mi je banka »Beogradska zadruga* u Beogradu kulantno i potpuno isplatila štetu provjenjenu od 84.000 dinar (336.000 kron) prouzrokovanu požarom 11. maja 1921. Preporočujem svakom ovo društvo, s napomenom, da svako osigura prema faktičnoj današnoj vrednosti. Zemun, dne 23. maja 1921. Milivoje Mladjen, knjižar i Štampar. 775 — Preselitev. Naša domača špedl-cijska tvrdka „Balkan d. d.* se je preselila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti št. 13 v lastno hišo na isti cesti, št. 35. Opozarjamo na tozadeven inserat. Kultura in umetnost. x Burmestrov koncert. Včeraj zvečer se je vršil v G5tzovi koncertni dvorani koncert znanega violinskega virtuoza Viljema Burmestra, ki je uspel v vsakem, tako v gmotnem, moralnem in umetniškem oziru kar najsijajnejše. Občinstvo se je divilo njegovi umetnosti, osobito pa nedosegljivi mojstrski tehnikf. Strokovno poročilo bomo še prinesli. x Boccaclo. V soboto je vprizorilo naše Narodno gledališče krasno Suppč-jevo opereto »Boccacio*, katera se danes v torek prvič ponavlja. Kritiko prinesemo po reprizi. Sokolstvo. o Prednjačkl rbor Sokola v Mariboru ima v torek, 7. julija svojo redno sejo ob 18. uri v restavratiji Narodnega doma. Zdravo! Načelnik. r Šport. : Redni letni občni zbor SSk Maribor se vrši danes, v sredo 8. t. m. ob 20. uri v dvorani gostilne »Maribor* na Grajskem trgu. Pričakuje se polnoštevilna udeležba vsega članstva. : SSK Maribor : Varaždinski SK. 5. t. m. je bila odigrana tekma navedenih klubvv. Igralo se je na »novem* igrišču v Varaždinu. Igrišče je premehko in deloma z pol metra visoko travo prerašeno. Sodnik g. M. Steiner je bil zelo, zelo nesiguren. Publika, oziroma posamezne skupine vročekrvnežev, ki so že ostalim gledalcem vsilili preglasno nervoznost, je znatno motila igro, sodnika pa ne malokdaj premotila. Igra je bila brez napetih momentov in ni pokazala posebnih zmožnosti. »Maribor* je bil v slabi formi ter vsled stalnega vpitje iz vrst gledalcev nesiguren. VSK ima zelo hitro moštvo, toda zelo malo vigrano. V igri sta se križala dva nasprotna načina igranja, namreč prizem-ska kombinirana igra ,Maribora“ in visoka, požrtvovalna in hitra igra Varaž-dincev. Rezultat je 3:2 za Mariboi (polčas 1:0 za Maribor). Kino. I. mariborski bioskop. Od danes do vključno petka se predvaja velika amerikanska kriminalna drama „Posma osveta*. Dejanje te drame, ki obsega 6 dejanj, je velezariimivo in napeto. Otrokom obisk te drame ni dovoljen. V soboto pa pričenja drug* epoiia velikega filma ^Prekletstvo '!oveštt;ir', ki no»l podnaslov ,V o*#*i wJUitrd-5v*: Gospodarstvo. Borza 6. Janija. C url h: Berlin 8*875, New York | j zemske jame, podobne onim v Postojni, i Poleg tega pa bi ta proga stala manj s nego sboro en sam most čez Kolpo na progi po pr ntnem načrtu. ~-n . ,_.9n Mil j g v zaščito naše industrije. Ta me- 579, London 22*23, Pariz 47 20 ’ 0 \see izi^e nova carinska tarifa, ki bo 29*35, Praga 8*30, Bu P . o««:’; naperjena proti onim državam, ki ima- Zagreb 4.30, Varšava 0^55^Dunaj I .SZS, .Q glabo valuto> katera je mnogo ško. dovala naši industriji. avstrijske žigosane krone 0.99. Zagreb: Berlin 211—212, Italija 702—705, London 504—529, NewYork 134—134*50, Pariz 1127-0, Praga 195 do 196, Švica 2330—2400. Valute: Ameriški dolarji 123*50—133, avstrijske krone 0—23, carski rublji 35—39; češko-slovaške krone 192, francoski franki 1100—1130, napoleond. 458—460, 'nemške marke 212—218, romunski leji 222—224, souvereigni 255, italij. lire 695—698, turške lire 430. Dunaj: Ameriški dolarji 609—613, nemške marke 942—948, angleški funti 2350—2370, francoski franki 5015 j 'do 5055, italijanske lire 3165—3185, j jugoslovanski dinarji 1787—1808, polj-ake marke 52—54, švicarski franki j 10.600—10.650, češkoslovaške krone S 878—884, madžarske krone 222*50 do 225*50. _ Industrije!, trgovci, obrtniki! Vabite se, da se udeležite »Ljubljanskega velikega semnja" kot raz-stavljalcl. Rok za prijave je podalj- g Prepoved izvoza iz Nemčije. Nemška vlada je prepovedala izvoz sledečih predmetov: svilnatega sukanca vseh vrst, bombaževega prediva, predelane volne, volnenega prediva, kakor tudi beljenega platna. g Odkritje premoga pri Glini. V bližini Gline so odkrili nove velike plasti premoga, ki je baje boljši kakor pa v drugih naših premogovnikih. Ker je pomanjkanje premoga znatno, se sme pričakovati, da se bo z eksploatacijo pričelo kar v najkrajšem času. g Izvoz v Bolgarijo. Z odredbo trgovskega ministrstva je dvignjena prepoved izvoza v Bolgarijo za sledeče blago: Za mineralno vodo, čokolado, pohištvo, ščetke, metle, glavnike, steklo, porcelan, ogledal, papirja, slik, litografskih in fotografskih plošč, naki-tov, ur, drobnega blaga, stvari iz kav-čuga, svinca, požarno in drugo orodje in za igračke. g Neugodna letina riža v Italiji. — Listi poročajo iz Rima, da je letošnja letina riža v Italiji jako slaba. Neprestano deževje je na razvoj zelo slabo ki ga je lan do 10. junija 1.1. Vse Informacije brezplačno pri sejmskem uradu, vplivalo. Radi tega bo riž, Ljubljana, Turjaški trg 6, 2. nadstr, JtaliJa letos, Pridelala, dražji ka-* ' 1 J ________ a kor pa oni, ki ga bo morala uvoziti. C . ... „ . . g Železnica Coka—Kikinda. Dela za g Direktni .brzovlak z Dunaja ozi- 3 te proge so že započela. Ko bo roma proti Dunaju vozi vsak dan, do- • dovršena, ko vozil po njej orient-eks-čim vozi praški vlak kakor doslej le preg £ako da ne bo več pasiral Sege-trikrat na teden. Za Dunaj so v prome-) Jjna z Madžarsko. Po tortno. Kurz praških voz ostane neizpre-! C13ah ministrskega sveta se vzpostavi rnenjen. Novo je to, da se je tudi praški < Pr°“et z Madžarsko na treh progah. Ibrzovlak uvrstil v Avstriji med D- j sicer na progi Beograd-Budimpesta, vlake, ter se tudi zanj v Avstriji pobi- \ V * ter Pra«ersk°- ra dvojna pristojbina. Jedilni vozovi * Budimpešta. vozijo sedaj v relaciji Zagreb—Dunaj ' g Koliko soli porabi naša država, ifl ne več Zagreb—St. Michael. \ Srbija porabi kuhinjske soli 45.000 ton, g Naša elektrokemična industrija.! Hrvatska in Slavonija 27.100 ton, Bos-(V. kategorijo elektrokemične industri-! na in Hercegovina 29.000 ton, Vojvodine spadajo tvornice v Jajcu, Rušah,* na 13.400 ton. Slovenija 12.700 ton, Dal-SCrnici in Dugem Rahu. Tvornica v macija 6200 ton ter Crna gora 2400 ton. itfajcu proizvaja 900 vagonov karbida i Poleg tega pa potrebuje naša država letno še najmanj 50.000 ton denaturira-ne soli. jan beopida na leto. Karbid se večinoma izvozi. V Bosni se izdela mesečno 240 jlton silicija, 360 ton terosilicija in 500 iton teromagansilieidija. Ker naša že* llezna industrija de porabi vse te količine, se izvaja ter tako zelo uspešno konkurira z enakimi proizvodi šved* jekih in norveških tvornic. Poleg tega Szdela tvornica v Jajcu še 100 ton solitra, 20 vagonov klornega. kreča za celulozo in papirno industrijo, kakor tu-jBi še nekaj kemikalij. Tvornica v Ru-;8ah proizvaja letno 27.000 ton karbida in približno toliko tudi kolciumuma-namita. Dalmatinske tvornice v Črnci in Dugom Ratu proizvajajo letno 80.000 ton karbida. Naša država potrebuje letno 100.000 ton karbida, ostala množina pa se izvozi. g Zveza Slovenije z morjem, še vedno se ne zna, kod ho vzpostavljena zveza Slovenije z morjem. Proti nameravani progi preko Čabra na Brod-Mora-vice so se pritožile občine Stari trg, Spodnja gora, Češplje, Spodnji log, Koprivnik, Radenec, Dol. Knežja, Lipa, > Mozelj in Nemška Loka ter zahtevajo, da se zgradi nova proga preko teh ob-fcto, ki imajo za izvoz vino, les, razne lesene izdelke, železno rudo, premog itd. V GrajšČici so poleg tega še pod- g Promet naših novčanic. Promet novčanic Narodne banke je obsegal dne 22. maja 3.657,212.015 dinarjev. g Bosanska trgovska banka in donavski kreditni zavod. Bosanska tr« govska in industrijska banka je stopila v ožji stik z donavskim kreditnim zavodom v Beogradu ter prevzela del delniške glavnice tega zavoda. g Direktni tovorni vlaki med češkoslovaško in Jugoslavijo. V kratkem se bodo uvedli direktni tovorni vlaki med Češkoslovaško in našo kraljevino. Vlaki so obstojali tudi že doslej, so pa imeli mešan tovor tudi za druge izvenju-goslovenske postaje, kar je transporte silno zavlačevalo. g Razvoj industrije v Češkoslovaški. Kljub vsej momentani krizi se osnav-ljajo v Češkoslovaški nova tvorniška podjetja, pri katerih bo sodeloval tudi tuji, celo nemški kapital. V najkrajšem času se osnuje velika tvornica za železno žico. Glavni urednik: R a d I v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Prodaja honj. Večje število konj se v parih ali posamezno proda. Na ogled so v Meljski opekarni v Mariboru vsak dan od 6. do 8. ure. — Med rjiml se nahajajo lepi tgvorni kakor tudi jahalni konji polnokrvni. — Intersenti naj se oglasijo v omenjeni opekarni ob zgoraj navedenem Času. 777 3-1 Izaisko pivo se toči osahl dan lolel .DHlOir. HiriDor. Okrajna posojilnica v Ormožu išče začetno pisarniško moč, ki naj bo vešča strojepisja ter ima kak trgovski kurz-Ista lahko takoj vstopi. Naj bo tudi telovadec (telovadkinja.) 781 Otvoritev gostilne. P. n. občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril *■ v Frankopanov! ulici štev. 7. Za obilen obisk se priporoča Alojzij Horvat. P. n. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili iz Aleksandrove ceste št 13 v lastno hišo na 779 3-1 Hlžksamlrovi cesti 35. Mala oznanila Knjigovodjo z večletno prakso v dvostavnem amerikanskem knjigovodstvu, samostojno mo6, veši slovenskega jezika v govoru in pisavi sprejme takoj tovarna usnja Freund, Maribor. 771. , Balkan mm i del. dr. za medn. transporte. Tel. 375. Singer Singer Singer Singer Šivalni stroji šivanka nadomestni dali strojno olj«. Velika pollljatev Iz Amerik« dospele. Dobi se samo v nakl podružnici Singer šiv. stroji Bourne & Co. Newyork podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10. Ugodni plačilni pogoji ne obroka. 600 Vila za eno družino z 8 so bami in lepim vrtom se takoj proda. Vpraša se v upravi -Tabora1'. . 764 -i žensko kolo (Pucb) na prodaj. Na ogled po 17. uri v Trstenjakovi ulici 18./I- l°v0; 773 2-1 Fotografižen aparat 13X13 z najfinejšo optiko in ve iko opremo, po coni prodam. Studenci, Sokolska ulica 4o. 77i Proda se : Železna postelja za otroke (Gitterbett), skoro nova platnena (zelena) obleka z' gospode in bela letna voj ška bluza. Aleksandrova ul, St 51, II. nadstr., vrata 5.^ Preda se hiša, 1° “jj"”4 tu. daljena od Glavnega trg . stoječa is treb msW»» večjega stanovanja, kle , varnice in vrta. Pr,P^^on jj, tudi za obrt. Cena saOOO « narjav. Pismene ponudb« „Ravbar“ na inseratiu delek .Tabora*. * Dobro ohranjeno kolo s« jako poceni Vpraša se v Cankarje« St. 1 pri hiSniku. i Trp. hi v najpri3' Maribor enonadstropna, metnejši ulici se pod cenitveno nosijo proda. Stanova«*) in drugi prostori a« po kupni pogodbi i nijo. Natančnejša P03® > nila daje lastnik v 5 venski ulici 20, Marijp 776 2*1 ' ■ / 4i lifll o i Gonilni. za stroje v vseh širinah 30 do 200 mm v z«log’.,,, Ivanu Kravos, ,e Aleksandrova cesta l3- -J. Primorci! M _ oiP1 Naznanjam, d« novo brivnico* Za prvovrstno I« jt strežbo jamčim. VJekoslav Gi^rJn primorski bS3unflC* a Maribor, Jurčlicvs ^ Pristopajte Ju poslov. Matici )Telefon Stev. 9» K G&v. m gto| HT W& llaf Srzojav. naslov: Spedbalkan. 9, Špedicija vseh trst. m: Cirilska agentura is carinske '' gg #1 | K# f l l||69 Predprodaja VOZOvnk n U ii li il El - *■""«■ - Teo^pi^sseori sa vse strani?*:•: Spedteljsko dostavno mM šEn U0 M« MM Skladišče spojeno s tirom JnEne železnice, Aleksandrova • r , poljetle letne Menke. “ cesta it 70. (MnMfei druiba *• nMlmrofine traosporto v Ijeblfanl. PodruMs: MARIBOR* Aleksandrovs cesta 3f. 33. Podružnice: ZaQftE3» BSOOnAO, TRST,'WIEN. Ssjvc{j« domete "po4Wl»lto podjetje! Lastnik in izdajatelj: »KonzorcU Tabor**. — Tiska: Mariborska tiskarna d. o • '