Sodobna slovenska poezija
Aleš Steger
Nad nebom, pod zemljo
Nad nebom, Pod zemljo Je mesto.
V	mestu hiše, Velikanske In pritlikave.
V	pritlikavih Naša telesa, Krhka
In begotna. Včasih poskus Biti živ, Poskus Ostati buden. Nad nebom, Pod zemljo Spimo, Krhki In begotni.
Popkovina se visi
Med drogi opustelega telegrafa.
Ves svet je maternica.
Živi in mrtvi pošiljamo
Sporočila brezžično.
Vsaka pesem pušča, potone. Vsaka pesem bo pozabljena. Med branjem klasikov In iskanjem preživelih po brodolomu Ni razlike.
Morij je več kot imen. Ribam ni mar, Koga pohrustajo, Le da lačne niso.
@ivljenje je preve~ sodobno. Zato je vsaka metoda Smrt za poezijo.
Vulva je sleparka. Edina večnost Se skriva v ozki praznini Med sredincem in prstancem Spečega stopala.
Med ti{ino in mano ni razlike. Ko je zgovorna, mol~im. Ko sem na vrsti jaz, Me poslu{a s popustljivostjo Mojstra ob zaletavem vajencu.
Revolucija je trenutek, Ko država zarine prst V danko pesnika. Danke. Danke.
Mesto bobni. Vojske prihajajo In izginjajo Tiho
Kot cvetje Na pokopališčih.
Ni kože Ne zida Za glas Na poti.
Napaka je
Sestavni del popolnosti. Laž del resnice.
Le čemu se potem gosenica trudi Postati metulj?
Mati moja, Ki si v telesih, Razdejanje je tvoje ime. Pridi vsaj k meni,
V	tvoje izgnanstvo, Zgodi se tvoje nasilje
V	rev{~ini in izobilju. Navrzi vsaj danes Kak{no puhlo drobtino In odpusti mi Trenutke {ibkosti,
Ko posku{am ukrasti življenju Ve~, kot nameni{.
Ne odpelji me ponovno v praznino, Naj se zdrobe moje kosti, Ko me poboža{, Mati.
Ko govorim, rojevam kaos.
Iz mojih ust leze.
Besede ga le zasilno prikrivajo.
Piš časov jih odpihne.
Kaos pa stoji in raste.
Naj se mi ne zatisne oko,
Ko me moj Polifem požre.
Scena v krčmi. Čarovnica upihne laterno. Sledi danmari, Stiliziran boj v temi. Oder je osvetljen, Igralci vidijo, A so v temi. Tako kot mi, Ki sedimo v publiki, Tako kot mi, Ko se predstava konča, V življenju.
Med resnico in človekom Izberem čakanje.
Med čakanjem in človekom Izberem plastične rože.
Saj nisem neumna, Da bi hotela biti genialna.
Vse, kar hočem, so Trdi penisi meteorologov.
Da napovejo pravočasno, Preprečijo uboj mojega Izaka.
Brnenje letala Prečka vrt S slamnato kočo.
Sem je nekoč Pred vojno Pobegnil Du Fu.
Čas je škrbasta starka, Ki ga, brez besed, Še vedno čaka med vrati.