OBZORJA STROKE
BREZGLAVJEKI. ZGODBE IZ PREKMURJA.
Zapisal Dušan Rešek.
Uredila dr. Marija Stanonik, ilustriral Endre Gonter,
besedilo poknjižil Milan Zrinski,
dialektolosko pregledala dr. Zinka Zprko.
Kmečki glas, zbirka Glasovi. Ljubljana 1995, 329 str. CD z 28 pripovedmi.
ISBN: 96l-203-060-X
Da v minulem letit slovensko pripovedno izročiliš ni bik) zapostavljeno^ ¿lokaZlijeta knjigi, ki ju želim predstaviti. Gre za pohorske' pripovedi, ki jih ju zbral v knjigi Noč ima svojo i noč Ho,i; pa še večjo, s podnaslovom Pohorje pripoveduje, Anion G m" ni k, in pa Zgodbe iz Prekmurja, ki jih objavlja I Jiišan Kešek v knjigi Brezglavjeki. Pripovedi šb izšle kol 8 in 9- knjiga v "Zbirki Glasovi" pri založbi Kmečki glas, I redila ju je dr. Marija Stanonik. Prav ona ima tudi velike zasluge pri tem, i In v zbirki rutino izhajajo vedno nove in nove krijige, saj zavzeto spremlja delo za ljudsko pripovedništvo navdušenih zbiraleev in zapisovalcev ljudskega izročila in jih strokovno vodi. Naj še dodam, da je obema knjigama priložen CD in lahko torej nekatere pripovedi v pohorskem oz. prekmurskem pogovornem jeziku .slišimo tako rekoč v živo. To je novost le zbirke, saj nobena od knjig, ki so doslej izšle v tej seriji, še nima priloženih CD-jev, niti kaset.
Potem ko je bilo v prvih štirih knjigah in tudi v šesti predstavljeno pripovedno izročilo zahodnih Slovencev, v peti in sedmi knjigi pa ljudsko pripovedništvo osrednje Slovenije, je tokrat M vrsli vzhodni del naše dežele.
Anton GriČnik nas popelje skozi gozdnato pohorsko hribovje južno od Drave, od Slovenj Gradca, Sv. Primoža na Po-horjd, prek Misli nje, dalje v Skomarje, prek Sv. Lovrenca na Pohorju, v Zreče. Oplotnico, lilije, Ruše, Fram in številne druge pohorske vasice in kraje, ki jih je sam prehodil in pie-biedel po dolgem in počez, se pogovarjal z ljudmi in tako v razmeroma kratkem času - sistematično se je namreč lolil zapisovanja šele leta 1990 - zbral nad tisoč pripovedi, pri tem pa od blizu spoznal skrivnostni bajni utrip staro da v nega Pohorja.
Bogaio gradivo je nato zaokrožil v snovno prelivajočo se celoto in bralca popeljal skozi svet predst|v in domišljije po tematskih sklopih, v katere je gradivo razvrstil Tako so pripovedi o strahovih in duhovih zbrane v skupifii Strah ima velike oči. Zgodbe o živalih pretežno vraževerne vsebine pa v poglavju Črtii pes g rize živino. Gozdne in vodne prikazni so tematika pričevanj, ki so strnjena pod naslovom Prikazni ne moreš ustreliti. O večni želji po odkrivanju zakladov in sreče govorijo pripovedi v skupiniŠac so kopali. Z bajnimi bil ji, koi socpprnice, Divje babe, bele žene in Žalil; žene, Vile Gorjanke, Rojenice, Sojenice, Torka, Mora, iembilja in podobnimi, se srečamo v poglavju Tja v ti beli grad. O vragu pripovedujejo zgodbe, zbrane v poglavju Ne kliči hudiča. medtem ko so sinil, vaški posebneži, ] )eseti bratje, nenavadni dogodki m predstav i: o nebesih in onsiranstvu osrednja tema

pripovednih sklopov Smrt ju c kit in Odprlo nebo.
Kot je izraženo že v naslovu in kol čutimo v tematskih sklopih, prevladujejo zgodbe noči oz. teme, kajti noč ima res svojo moč, lahko je čudna, skrivnostna, toda - kot ugotavlja G lični k sam in to tudi v naslovu pove - pa ima Bog še večjo moč. kar - po njegovih besedah pravijo in trdno verjamejo 1'ohorei in kar je ohranjeno tudi V njihovem izročilu Zgoclhe si namreč- kot je ugotovila v t or - niso izm išljet tali sami, ampak so pripovedovali tisto, kar so dozdevno ali resnično doživeli. Niso pripovedovali le zalo, da hi se zabavali, šalih in kratkočasili, ampak tudi in morda predvsem zato, da hi se oblikovali, učili in vzgajali, da hi prenašali in širili staro modrost, s tem pa prodirali redno globlje v smisel življenja
Knjigo je Anton Gričnik pospremil med bralce z željo, cla ne bi bila le nekakšen arhiv pohorske pripovedne preteklosti, ampak naj bi bila živo pričevanje za današnje in prihodnje čase.
Gradivo je po veČini predstavljeno v pohorskem pogovornem jeziku, v nekaterih primerih se približuje knjižni Slovenščini, pri čemer pa vendar skuša čim bolj ohraniti originalno dikcijo, v drugih zopet se bolj drži lokalnih narečij, kar je v knjigi označeno s tiskom, namreč z velikimi črkami Podobno so jezikovno različne tudi pripovedi, ki jih lahko poslušamo na CD-ju. kjer je posnetih IS zgodbic, kar zelo popcslri izdajo.
Deveta knjiga Zbirke Glasovi Brezglavjeki: Zgodbe is Prekmurja je posvečena deželi onkraj Mure. V njej Dušan Rešek sicer že znan po etnološko in folklori,stično zasnovanih knjigah, npr.: Šege in verovanja ob Muri in Rabil, 1973' Si rije st > striiio...( 1990) in l'rckniurjr, dobro jutro (1091^ predstavlja svoje rodno Prekini i rje v luči predstav in p1'" povedništva tega ljudstva. Kot veterinar je redno obiskoval prekmurske domačije in prodrl v skriti svet ljudi tega delčka
66
GLASNIK SED 35/1995, št. 2'3
* f«4 '3 ' I
panonske pokrajine. V knjigi so zbrane pripovedi, ki ¡¡h je sLs letna lično nabiral med leti 1960 in 1993 Za razliko od pohorskega izročilu so prekmurske pripovedi bolj falnilativne. V njih se srečamo s čisto pravljičnimi junaki in motiviko, z bajnimi bitji, kot so Brezglavjeki, Torka- Džilerji. Meraši, So-ienice in drugimi prikaznimi. Zbranih je kar nekaj zgodoviifc-skih poved k, npr. 0 Atlli, Kralju Matjažu, o Turkih, celo O Prane n Jožefu, ki naj bi se udinjal kol hlapec in tako razkrinkal brezobzirno ravnanje gospode ,s podložniki. Predstavljenih je nekaj razlagalnih povedk in legend, razmeroma malo je šaljivih zgodbic, največ pa je pripovedi o vragu in še več o čarovnicah. Verovanje v čarovnice naj bi bilo v tem zakotnem delčku Slovenije Se vedno živo, tako rekoč socialno obarva no, kajti ljudje so radi obsodili vsako odstopanje od us-
Monika Kropej
OBZORJA STROKE
taljenega obnašanja, rav nanja in družbenih norm in takšne posameznike etiket i ml i kot pripadnike mračnih sil. Vse namreč, česar niso razumeli, je burilo njihovo domišljijo in jih vodilo k iskanju svojih razlag, pogosto tudi v praznoverje. Kot pravi Dušan Re.šek sam, zbrane pripovedi niso prazne besede in tudi i asu namenjene otrokom, prekmurske zgodbe, so za odrasle. V njih smo mi. takšni, kol smo. V njih so naše podobe, naši strahovi, upanja in želje.
Za razliko od pohorskih pripovedi je tu gradivo predstavljeno tako v prekini rršči ni kot v knjižni slovenščini, dodan pa je se slovarček narečnih besed. Tudi Prekmurske pripovedi so ujete v svoji zvočni podobi na CD-ju, tako da lahko kar 28 zgodbic slišimo v prekmurščtni.
ZMAGO ŠMITEK,
SREČEVANJA Z DRUGAČNOSTJO.
SLOVENSKA IZKUSIVA EKSOTIKE.
Didakta, Ljubljana 1995250 str., ilustracije. ISBN
t'e se zdaj i/ domačih logov preselimo še na območje tujih, oddaljenih svetov, smo ravnokar dobili v roke novo knjigo s Področja neevropske etnologije. Njen naslov je Srečevanja drugačnostjo, podnaslov pa Slovenska izkustva ek-sotike Izšla je jii i založbi Didakta S to knjigo, zbirko biograf -skih esejev, je njen avtor dr. Zmago šmitek dopolnil raziskovanja, objavljena v dveh svojih prejšnjih knjigah, namreč Klicu daljnih svetovi 1986) in Poteh do uhzorjai 19<HH>. l)elo se ukvarja z Zgodovino men tali let. kot pravi avtor, in 'aziskuje zgodovini) odnosa, ki so ga imeli Slovenci do sveta ''i i tem v kronološko razvrščenih biografijah pokaže, kako se °d 17, stol. do danes v slovenskem razumevanju čezmorskih ljudi in kiiltnr razvijal način opisovanja in argumentacije, ''oudarja bistvene premike pri izbiri podatkov, njihovem Uvrščanju in vrednotenju. Zgodovinske podatke po\'ezuje z "MfHoviivaiiii etnologije in kulturne antropologije. Obenem t'<-,l" tudi prispevek h kolonialni in misijonski zgodovini, s alerima se Slovenci doslej niso veliko ukvarjali. Pisanje je '■alitevalo veliko časa. saj je bilo treba nekatere arhivske v okumente poiskali na Dunaju, v Rimu, Munclinu, Londonu, ■Sfcvilli, Lizboni in Goi ter predstavlja najhrž tudi prvi poskus
obsežnejše in sistematične uporabe portugalskih virov za našo zgodovino.
Osebe v tej knjigi - v pretres je Izetih 10 biografij - so obravnavane zgolj na podlagi pisanih virov, bodisi avtobiografskih podatkov ali poročil drugih avtorjev. Tako pravzaprav človeških profilov ni bilo mogoče izrisati v vseh njihovih potezah, ampak po principu lako imenovane iieob-jekiiime resnice, saj je bi) posameznik za javnost pravzaprav to, kar je predstavljal v medčloveških komunikacijskih procesih. V knjigi so obravnavam predvsem posamezniki iz družbene elite (plemstva, meščanstva, duhovščine), ki so pač v prejšnjih stoletjih znali in mogli pisati o sebi ter o svojem di »jemanju in odnosih do drugačnega kulturnega okolja ali pa SO o njih ohranili pričevanja njihovi sumovski sodobniki. Prek teli posameznikov so tudi Slovenci začutili posledice evropske kolonialne ekspanzij«, ki je od konca 15- stol. na s teža j odprla vrata intenzivnim in daljnosežnim "srečevanjem z. drugačnostjo".
Knjiga bo vsekakor obogatila slovenski knjižni trg za novo, strokovno k valite t no delo, ki povsem ustreza sodobnim znanstvenim zahtevam. Hkrati pa je tudi napisana tako, da bo zanimivo branje tako za strokovnjaka kol za širšo publiko, kateri je tudi namenjena.
SKSNTK SED 35/1995, 51. 2-3
67