@0cer z 1,8 na 2 dinarja. Poleg dviga . vrednosti \točke za julij je bil opravljen tudi poračun glede na uspeh v prvem polletju, ko pa je po posameznih tozdih različen. V nekaterih tozdih so or-ganizatorje proizvodnje še posebej nagradili, tako da je nekaj delavcev prejelo tudi več kot 500.000 oziroma 600.000 dinarjev osebnega dohodka. yv^A/WV^AAAA/WVWWW^AA/^AAA/^AAA/V^A'VVWVW^AA/V^/V\/WWW^AA/ ; Visoka priznanja za delavce Inženiringa Trem gradisovcem državna odlikovanja Za dolgoletno prizadevno delo in dosežene nadpovprečne delovne uspehe ter za razvijanje samoupravljanja so prejeli trije delavci Gradisa državna odlikovanja. Podelitev je bila opravljena prejšnji mesec v prostorih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Odlikovanja so prejeli (z leve proti desni): Jernej Ravnikar, Edo Ravbar in Marjan'Primožič. Odlikovancem še enkrat iskrene čestitke! '/VSAAAAAAAAAAA/NAAAAAAAAAvAAAZVVVVVVVV/VVNAAAAAAAAAAAAAAA/VVVV Nov stanovanjski blok v naselju Javornik Na Ravnah gradimo 240 stanovanj V stanovanjskem delu Raven v naselju Javornik, ki ga je celega zgradil naš koroški tozd, gradijo še velik štirinadstropni blok z 240 stanovanji. Sedaj zidajo srednji del berita, vhoda 2 in 3, ker bosta imela zaklonišča in zato delo poteka počasneje, kasneje pa bodo pričeli zidati še preostala dva dela bloka. Kot zanimivost naj povemo, da bodo prvič na Ravnah vgradili že gotove kopalniške kabine iz Varstroja, kar bo še pospešilo gradnjo, le sedanje dvigalo na gradbišču na drugi strani stavbe ne bo zmoglo teže 4 ton, kot so težke te kabine, je povedal delovodja Karel Bedek. Vendar so na gradbišču prepričani, da bosta vhoda dva in tri vseljiva po planu, to je februarja prihodnje leto. Nasploh pa so>ri stanovanjski gradnji na Koroškem možne tudi težave, če ne bo dovofj^redstev. V našem tozdu na Ravnah menijo, da bodo od sedanje namenske gradnje morali preiti na zidavo za trg. M. M. Zgradili smo vse energetske objekte pri nas Gradis in slovenska energetika Odprtje HE Mavčiče je primerna priložnost, da se spomnimo vloge in pomena Gradisa pri gradnji slovenske energetike ter da se ozremo v prihodnost, ki pa ne izgleda preveč obetavna na področju načrtovane gradnje energetskih objektov. Imamo pa seveda vse razloge, da se pohvalimo z dosedanjim delom. Gradis si je v obdobju od leta 1945 do danes nabral bogate izkušnje pri gradnji elektrarn in sploh pri gradnji energetskih objektov, se specializral in tako postal skoraj edini izvajalec teh del v naši republiki. Energija, hrana in surovinska baza so osnovni pogoj za uspešen ekonomski in družbeni razvoj, zato smo tembolj ponosni na uspehe, ki smo jih na tem področju dosegli. Od HE Dravograda, katere prvo turbino smo uspeli zavrteti že v pozni jeseni 1945, smo zgradili še 12 hidroelektrarn na Dravi, Savi in Soči z 29 turbinami, vse 4 faze TE Šoštanj, 'TE Brestanica, TE Ljubljana, sodelovali pri gradnji TE Trbovlje, HE Sklopi in TE Plomin v SR Hrvaški. Zgradili smo tudi prvi in dosedaj v Jugoslaviji edini objekt na jedrski pogon — jedrsko elektrarno v Krškem. Toliko o našem dosedanjem delu ter o naših sposobnostih. Prihodnost pa ni tako rožnata. Sedaj se ne gradi noben energetski objekt na območju Slovenije. Predsednik IS Slovenije, Dušan Šinigoj je v govoru ob zagonu elek- trarne v Mavčičah med ostalim dejal o bodoči gradnji elektrarn: »Kmalu potem, ko je bila 1979 sporejeta odločitev za HE Mavčiče so nastali zapleti, ki so povzročili, da smo z dejansko gradnjo te elektrarne začeli precej kasneje, kot je bilo prvotno zamišljeno. Zatikalo se je pri sprejemanju srednjeročnega plana energetike, zatikalo se je tudi pri samoupravnem dogovarjanju o sredstvih. Kaže, da se zgodovina ponavlja tudi pri sprejemanju energetskega plana za prihodnjih pet let. Tudi letos še nimamo dokončno izbranih vseh objektov kontinuitete tja do leta 1990 in čez. Tudi letos smo morali z interventnimi ukrepi zagotoviti dotok sredstev, ker se je zataknilo pri samoupravnem dogovarjanju. Vse to kaže, da imamo v zvezi z bodočim energetskim razvojem Slovenije odprtih in nedorečenih še precej vprašanj. Sorazmerno majhne materialne možnosti, ki izhajajo iz splošnega ekonomskega položaja naše družbe in pa vse večje in upravičeno zanimanje javnosti za vprašanja, ki so povezana z energetiko, okoljem in V Krškem smo zgradili edino jedrsko elektrarno pri nas iKirrt” J Siliš* Pred HE Mavčiče smo zgradili tudi HE Solkan na Soči sploh z našim prihodnjim razvojem — povečujejo težavnost in odgovornost naših odločitev. Zelo hitro se bomo morali odločiti — in to tako, da ne bomo naredili napak. Te bi bile daljnosežne in bi imele verižne posledice za naš gospodarski razvoj še v prihodnjih desetletjih.« Dotaknil se je tudi za nas pomembnih gradenj Jeklarne 2 na Jesenicah ter nove elektrolize v Kidričevem, ko je govoril o potrebi po racionalnejši izrabi energije: »V naše proizvode moramo začeti vgrajevati veliko več znanja, pa veliko manj materiala in energije. Zato potrebujemo sodobno tehnologijo in sodobne proizvodne programe, opuščati pa moramo tisto, kar troši veliko drage energije in surovin, ne prinaša pa ustreznih ekonomskih učinkov. V zvezi s tem je bilo v zadnjem času veliko vprašanj, čemu potem gradimq na Jesenicah in v Kidričevem. Res je, da gre pri jeklu in aluminiju za proizvodnjo, ki porabi veliko energije. Po drugi strani imamo. tu tradicijo, kadre in zmogljivosti. Jeklo in aluminij sta nedvomno strateška materiala za vsako gospodarstvo. Dosedanja tehnologija na Jesenicah in v Kidričevem je iztrošena in zastarela, porabi sorazmerno preveč energije in je tudi ekološko neustrezna.« Tudi okolju posvečamo vedno več pozornosti. Sicer pa je tudi že skrajni čas. da bolj mislimo na naravo. saj je Slovenija onesnažena, kot da bi v njej živelo 9 milijonov prebivalcev. Dušan Šinigoj: »Drugo pomembno vprašanje našega bodočega energetskega razvoja je izbor optimalnih energetskih virov in optimalnih lokacij bodočih energetskih objektov. Pri tem so v zadnjem času — poleg čisto ekonomskega vrednotenja, vse bolj v ospredju skrb za okolje in skrb za varno obratovanje. Dejstvo je. da ni mogoče zgraditi nobenega energetskega objekta, pri katerem ne bi posegali v prostor in vplivali na okolje, pa najsi gre za hidroelektrarne, ki posegajo v n3' ravni vodni režim in spreminjaj0 pokrajino, ali za termoelektrarne 5 škodljivimi izpusti v ozračje, ali za jedrske elektrarne, ki so posebejv očeh javnosti povezane z varnost' nim rizikom in problemi odlaganj3 odpadkov. Seveda pa zaradi okolja ne moremo kar prenehati z gradnj0 energetskih objektov nasploh. Zg°|! z varčevanjem pri obstoječi energij1 in počasnem posodabljanju tehno' logij pa tudi ni moč prihraniti tolik0-da bi prihranki energije zadoščali za bodoči razvoj. Pač pa moramo P° vrednotenju posameznih možni!1 energetskih objektov celovito in k®r se da objektivno proučiti vse teh' nično varnostne vidike in vse možflc ekološke posledice.« Izrekel pa je tudi nekaj vzpo°' budnih besed za Gradis, seveda # bo prišlo do raelizacije načrtov: »Kljub številnim vprašanjem. z3' radi katerih še ni dokončno izobk' kovan program gradnje energetskih objektov za potrebe SR Slovenijev . prihodnjih 5 oziroma 10 letih, paS° nekateri objekti že proučeni do t°' likšne mere. da lahko pristopimo' realizaciji. Od 13 možnih objekt^ kontinuitete, ki so bili v presoji, j1*1 je 7 že dokončno uvrščenih v pr°' 4 gram. Na HE Vrhovo na Savi h0 gradnja stekla še letos, dobro pa s|a pripravljena še dva objekta izsavsk6 verige — Boštanj in Blanca...« Res je, da porabimo preveč en«r' gije na enoto proizvoda in da se b° potrebno preusmeriti v energetsk0 manj zahtevne izdelke, če hočefl*® konkurirati na svetovnem trgu. prebivalca pa še vedno porabi^ malo energije, tudi električne, 'primerjavi z razvitimi deželai*1*' Zato nam bo predvsem elektriČ" energija kot najčistejša oblika encr gije tudi v bodoče še zelo potreba? še posebej, če bo proizvedena v V' droelektrarnah. Torej lahko upa«1* da nam d^la v energetiki le ne b zmanjkalo. . Pogled na generatorja nove elektrarne Bogatejši za 38 MW električne energije • »Graditelji HE Mavčiče so mojstri svojega posla« Oelavci gradbene enote Nizke gradnje iz Maribora so dosegli še en pomemben delovni uspeh — končali so gradnjo HE Mavčiče. Resda je od polaganja temeljnega kamna do odprtja elektrarne minilo nekaj več kot šest let, toda težave so bile finančne narave in zanje Gradis ne more odgovarjati. Pripravljalna dela so se začela j u-bja 1980. leta, gradbeno jamo pa so ^ačeli zapirati oktobra 1981. Sredi tonskega leta so pričeli z montažo °Preme. Delavci Gradisa so izkopali s*Waj 300 tisoč kubičnih metrov jemlje, vgradili preko 100 tisoč kužkov betona s skoraj 3500 tonami armature, kar pove, da je bila grad-nia glede na velikost elektrarne zelo ^ahtevna.' Sektorski, vodja Krštinc *y° je imel na konici gradnje zapornih 190 delavcev. » Elektrarna v Mavčičah z nižjo ie-v Medvodah predstavlja čelno e ektrarno za bodočo verigo savskih etoktrarn, ki naj bi jih bilo v Slovenji skupaj 19. Dve Kaplanovi tur-lni bosta v Mavčičah ob povprečjem padcu vode 17 metrov dajali 38 i " električne energije, povprečna proizvodnja pa bo 83 GWh. Večina elektrike bo nastajala v času dnevnih konic, to je v urah največje porabe. Delovala bo po principu pretočne akumulacije, zato je za jezom jezero z nekaj nad 10 milijoni kubičnih metrov vode, njegova gladina pa bo nihala običajno za 1,7 metrov, največ pa za 3,3 metra. Elektrarna je ena najsodobnejših celo v svetovnem merilu, saj bo popolnoma avtomatizirana, vodili pa jo bodo daljinsko iz Območnega centra savskih elektrarn. Celotna oprema je popolnoma domače izdelave, večji dobavitelji opreme in montažerji so Metalna, Litostroj, Hidromontaža, Rade Končar in IMF. Elektrarno so odprli 31. julija, dan pred občinskim praznikom občine Kranj, slavnpstnem trenutku pa so prisostvovali gostje iz občine in republike ter številni domačini in pa seveda predstavniki delovnih orga- nizacij, ki so sodelovali pri graditvi elektrarne. Slavnostni govor je imel predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj, ki je med drugim pohvalil izvajalce del in izrekel nekaj kritičnih misli o naši energetski politiki. Dejal je: — »Gradnja zadnjega izmed energetskih objektov, predvidenih v preteklem srednjeročnem obdobju je danes uspčšno zaključena. Vsa naša pohvala in priznanje gre izvajalcem gradbenih in montažnih del; svojo nalogo so opravili kvalitetno in v predvidenem času. S tem so dokazali, da so mojstri svojega posla. V Sloveniji smo dobili hidroenergetski objekt, na katerega smo lahko upravičeno ponosni.« — »Kljub zadovoljstvu zaradi dokončanja HE Mavčiče in HE Solkan pa ne moremo mimo neprijetne ugotovitve, da trenutno ni v gradnji noben nov energetski objekt v Sloveniji. To pomeni, da stopamo v novo srednjeročno obdobje brez tako imenovanih objektov kontinuitete. To nedvomno ogroža naš bodoči energetski in gospodarski razvoj.« Vrednost naložbe je bila okoli 8 milijard dinarjev, predvsem zato, ker je gradnja trajala dlje časa kot bi lahko, pa še zavarovati so morali bregove akumulacijskega jezera in sanirati nekatere objekte v bližini zaradi dviga podtalnice, del sredstev pa je šel tudi v novo čistilno napravo v Kranju, ki je največja v Sloveniji. Nova elektrarna je nov lep uspeh delavcev Gradisa, z njo so dokazali, da sodijo v vrh jugoslovanskih in svetovnih gradbenih podjetij. M. Marčič Odprtje elektrarne so slovesno proslavili, saj je proizvedla prve kilovate električne energije dan pred občinskim praznikom Kranja. Na slavnostnem °dru so se zbrali vidni predstavniki družbeno-političnega življenja Ob pogonu elektrarne v Mavčičah so delavci GE NG iz Maribora poskrbeli tudi za dobro počutje gostov in obiskovalcev. Predstavniki savskih elektrarn so jih namreč naprosili, da so pripravili vse potrebno za pravo veselico. Pogon elektrarne je sovpadel s praznovanjem praznika občine Kranj. Na sliki skrajno je desno Mirko Zemljič, ki je skrbel, da so bili zadovoljni prav vsi. Nizkograjčani pa so se izkazali tudi kot gostinci. S posveta predsednikov sindikalnih organizacij gradbeništva Gradbeništvo je v prvem polletju poslovalo bolje, kot je kazalo na začetku leta________________ Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije si julija ni privoščil počitnic. Pred obravnavo polletne bilance gospodarjenja so sklicali na posvet predstavnike sindikata iz največjih gradbenih organizacij in občinskih sindikalnih odborov gradbenih delavcev. Na tem posvetu so opredelili nekaj izhodišč, ki so sindikalnim organizacijam dala osnovo za stališča v obravnavi poslovnih rezultatov in pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohod- kov. Sindikalni aktivisti iz gradbenih organizacij 24. julija še niso mogli imeti povsem natančnih podatkov o polletnem poslovnem obračunu, imeli pa so že grobe ocene, ki kažejo, da je gradbeništvo v tem obdobju poslovalo bolje, kot je bilo pričakovati. Organizacije s področja gradbeništva so izgube od prvega kvartala močno zmanjšale in dokazale, da so bile v glavnem res sezonske, kar je za to panogo, ki ima pozimi mrtvo sezono tudi sicer značilno. Nekaj tozdov je sicer zaključilo prvo polletje z rdečimi številkami, vendar vsi zatrjujejo, da bodo izgubo lahko pokrili v okviru svojih poslovnih si- stemov. obseg proizvodnje, ali pa se jim kopičijo zaloge. Tako so se pojavile zaloge celo v cementarnah, česar v Jugoslaviji po vojni še nismo doživeli, je povedal sekretar Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije Jože Vučajnik. Med podatki, ki so jih navajali sindikalisti iz združenega dela, so bile najbolj zgovorne številke, s katerimi je Bogomir Žerjal in koprskega Invest biroja pokazal, kakšni so rezultat nenehnega razpravljanja, kako nujno je razbremeniti gospodarstvo: delež družbenih dajatev v dohodku te organizacije je znašal v prvem polletju 1984 18,2 odstotka, lani 21,3 in letos 22,2 odstotka — torej iz leta v leto višji. , Prvič po vojni zaloge cementa Celo industrija gradbenega materiala je svoje poslovne rezultate močno popravila. Vzroka ni težko ugotoviti: ta proizvodnja je lažje zadihala zaradi cenejše energije (mazut za proizvajalce gradbenih materialov se je pocenil za 40 odstotkov, plin paza 20 do 25). Tako je celo večina opekarn popravila svoje poslovne rezultate — z izjemo mariborske Opekarne Košaki, ki je v resni krizi. Skrbi pa, ker proizvajalci gradbenih materialov zmanjšujejo Kako bo z delom jutri? A vrnimo se k doseženim poslovnim rezultatom, ki v celoti gledano niso bili slabi! Kako jih ocenjevati? Predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenikov Franc Berginc je opozoril, da sta nujna kritičnost in pogled naprej. Vprašati se je treba, koliko so k ugodnemu izkupičku v letošnjem prvem polletju prispevali avansi investitorjev, saj je znano, da so zlasti nekateri investitorji neproizvodnih objektov na začetku leta v strahu pred prepovedjo teh investicij pohiteli s predplačili. Razen tega pomenijo predplačila zajamčeno ceno— kakšen bo uspeh teh gradbišč ob zaključku del? In vprašati se je potrebno, kako bo z delom jutri, saj slišimo v projektantskih organizacijah tarnanje, da jim dela močno primanjkuje. Če so danes brez dela projektanti, grozi, da bo čez 6 mesecev manjkalo dela operativi. Vse to so po Berginčevem mnenju vprašanja, ki jih morajo načeti tudi sindikalne organizacije. V pripravah na obravnavo polletnih obračunov smo slišali tudi mnenja, da so ukrepi za pridobivanje dohodka in sploh za poslovanje zadeva poslovnih delavcev, medtem ko je naloga sindikata predvsem ščititi delavčevo življenjsko raven, je dejal Franc Berginc. Toda sindikat ne more mimo vprašanj, ki so povezana s poslovanjem in produktivnostjo, še zlasti ne v situaciji, ko se srečujemo z mnogimi slabostmi — od socializacije ne dovolj izkoriščenih zmogljivosti, nelojalne konkurence, do premajhne odprtosti za skupne nastope. Berginc je opozoril tudi na vprašanje stroškov, ki jih je treba pozorno pregledati. Res so v večini organizacij pri zniževanju stroškov že marsikaj naredili, po drugi strani pa tudi drži, da je gradbeništvo kapitalno ekstenzivna delovna panoga in bi že majhni odstotki prinesli velike vsote prihrankov. Priznanje vsem gradbincem — sindikat mora imeti v čas" zaostrenih gospodarskih razmer s£ posebno izostren posluh za življenj" ske razmere svojih članov. Osnov® cilj seveda mora biti zdravo posl0; vanje, tako da delavec ob normal® delovni uspešnosti ne sme biti s°" cialni problem; ,, — posebej je Hribar spregovo® o programu gospodarskih ukrep® Zveznega izvršnega sveta in pouda-ril, da slovenski sindikati zastavljen6 Letos smo začeli graditi še eno izmed največjih slovenskih naložb,novo elektrolizo v Kidričevem Posveta se je udeležil tudi sekretar Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Franc Hribar, ki je ob spodbudnih polletnih rezultatih izrekel priznanje vsem gradbincem, saj so ti dosežki brez dvoma rezultat velikega napora zaposlenih. Ob tem je povedal, da so tudi druge panoge slovenskega gospodarstva v primerjavi s prvim četrtletjem dosegle opazno izboljšanje poslovnih rezultatov. Ob nalogah sindikata pri spremljanju poslovnih rezultatov je Hribar poudaril naslednje točke: — mobilizirati je treba vse delavce za uresničevanje gospodarskih ciljev. Takšna mobilizacija je možna seveda le na osnovi programov, zato mora sindikat vztrajati, da poslovodni delavci konkretno opredelijo naloge za uspešnejše tekoče poslovanje in razvoj; — posebno pozornost je potrebno posvetiti družbenim obveznostim, ki jih je nujno postopno zmanjšati, kajti brez večje akumulacije gospodarstvo ne bo moglo posodabljati svoje izrabljene opreme in se prestrukturirati; akcije podpirajo ob zavzemanju, da morajo biti selektivni in jih je treba povsod dosledno izvajati. Goto" bodo ti ukrepi močno pretresli o® noše, je dejal Hribar, toda zaveda" se moramo, da po utečenih koles®' cah ni mogoče naprej, zato vas pr® sim, da tudi v sindikalnim organih' cijah te ukrepe podprete. Ne več osebnih dohodk°v brez podlage v dohodi Posebej so na posvetu ob ravna-vali naloge sindikata pri usmerjanj" delitve dohodka in osebnih dohod' kov. Nekateri sindikalisti iz delov®" organizacij so se pritožili, da interventni zakon, ki omejuje pretiran0 delitev osebnih dohodkov, ni dov®) razumljiv. »Spet smo dobili predp>5, za katerega izvajanje potrebuje®0 kup dodatnih pojasnil. Pripravljal01 zakonov bi morali napisati besedil® ki bodo razumljiva, ne pa da pote® sklicujemo seminarje za branje zakonov«, se je pritožil eden od raZ" pravljalcev. Vendar pa takšne pripombe 1,6 držijo. Predsednik Komisije podp1' snikov panožnega Sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodk® Ranko Krašič je dal odgovore n" vprašanja, ki so se zastavljala Pr praktičnem izvajanju tega Zakon" Komisija podpisnikov sporazuma i" Komisija za vprašanja delitve d® hodka in osebnih dohodkov pri sindikatu gradbincev sta namreč *° problematiko podrobno obravnavali in tudi uskladili stališča z Rep® bliškim svetom Zveze sindikat® Slovenije. Osnovno pa je, da sindikat ne bo dovolil poviševanja osebnih dohodkov, ki nima podlage * ustvarjenem dohodku. Sicer pa v gradbeništvu, tako so zatrdili pred; stavni ki sindikalnih organizacij. ® mnogo delovnih organizacij, ki bi Za osebne dohodke razdelile preveč tiste ki pa so prekršile delitvena razmerja, pa so še v predpisanem rok0 sprejele programe, kako bodo spravile preveč izplačane osebne dohodke v pravilen odhos z ustvari® nim dohodkom Lojze Javor®^ GE Ravne nadgrajuje upravno poslopje koroške železarne Ob obilici dela pomanjkanje delovne sile s M. M ■ Ravenčani dobro skrbijo za svoje delavce, delavski domovi v Dobji vasi so dobro urejeni Ravenčani tudi letos dobro poslujejo Gradisov tozd GE Ravne na Koroškem je letos dokaj dobro angažiran. V Prvem polletju so dosegli že 1,556 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar Pomeni, da so presegli plan za 9 odstotkov. Torej tudi letos Ravenčani nada-jojejo s »tradicijo« dobrega poslovanja. . kes pa je tudi, da so si letošnji plan nastavili nekoliko nižje, ker lani še sami 'ovestitorji niso vedeli, če bodo imeli dovolj sredstev. Tako je naš tozd dobil Ve«no informacij o gradnji šele februaija, tako da bodo morali letos še ugo-^vljati.če je potreben rebalans plana. V šestih mesecih letos so ustvarili hodka in zato tudi pada čisti doho-20 milijonov dinarjev dohodka. dek v strukturi dohodka. Odstotek povečanja je nekoliko Osebni dohodki so naraščali ne-V|^ji kot pri celotnem prihodku, koliko počasneje kot so planirali, ali Predvsem zaradi hitrega obračanja drugače, dohodek narašča z večjim °bratnih sredstev in zaradi prihod- indeksom kot osebni dohodek, kov od obresti. Slednji je nekoliko višji kot jc pov- faradi premajhnega števila zapo- prečje v Gradisu in to zaradi do- ?*enih imajo ogromno nadur, večja brega poslovanja, nadurnega dela in tudi produktivnost in odstotek ker Je prilagojen dohcxlkom v pa- etektivnih ur, uspelo pa jim je nogi v koroški regiji, je pa v celoti Zrr>anjšati še število bolezenskih izo- razporejen v skladu z internimi rne- ^'ankov, kar tudi pripomore k do- ril*- Zaradi počasnejše rasti osebnih brPmu poslovanju. dohodkov pa so lahko več sredstev . ^ nasprotju z obljubami, da bodo namenili za akumulacijo. etos razbremenili gospodarstvo, so V našem tozdu na Ravnah imajo Se jim povečale obveznosti iz do- precej težav s pomanjkanjem de- ^avenčani imajo na enem mestu betonarno, železokrivnico, lesarski obrat in Jkladišče. Na sliki: v sodobno opremljeni železokrivnici je zaposlen tudi ^“di Kuserban lovne sile. Planirali so, da bodo obveznosti lahko izvršili s 400 delavci, sedaj imajo že 451, potrebovali pa bi še najmanj 50 delavcev, po večini , strokovnjakov, da bi lahko vse opravili v zahtevanem času. Imajo namreč toliko dela in tako zelo kratke roke, da s planiranim številom delavcev nikakor ne bi mogli ustreči naročnikom. Tako so morali . začasno najeti delavce iz drugih republik, tako imenovane »grupe gra-dana«, vendar imajo sedaj težave z družbenim pravobranilcem, ki trdi, da je takšno najemanje delovne sile protizakonito in da je to prodaja delovne sile in celo zahteva, da te ljudi odpustijo. gradijo pa še več objektov v sami že- Sicer pa je v tozdu že 60 odstotkov lezarni. Stalno so zaposleni tudi v delavcev iz drugih republik, predv- Tovarni avtomobilov in motorjev v sem zato, ker se domačini zaposlu- Mariboru’ za katero so pred kratkim jejo v ravenski železarni in nasploh v v rekordnem času zgradili počitniški industriji, ki jim ponuja precej višje dom v Omišlju na Krku. (O tem pi- osebne dohodke in lažje delovne šemo v posebnem prispevku.) Že pogoje. Če že ne morejo omogočiti dalj časa so zaposleni tudi v Cinkarni takih dohodkov svojim delavcem, Celje, prav tako pa nekaj delavcev kot nekatera druga podjetja, so pa pomaga pri gradnji jeklarne na Je- dobro poskrbeli za družbeni stan- senicah. V naselju Javornik na Rav-' dard zaposlenih, tako pri prehrani nah pa zidajo velik blok, tako da jim med delom, za delavce v samskih ob že omenjenem pomanjkanju de- domovih in pri urejanju stanovanj- lovne sile zastaja gradnja na nekate- Skih vprašanj. Nasploh so med pr- rih manjših gradbiščih, vimi v Gradisu imeli dobro urejene Vodja splošnega in 'kadrovsko-delavske domove, vse s centralnim socialnega oddelka Ludvik Lihlene-ogrevanjem in toplo vodo. Sedaj ger ter analitičarka, Mira Juhart, ki imajo v Dobji vasi na Ravnah 240 sta mi posredovala podatke, direk- ležišč in v Slovenj Gradcu 67 ležišč v tor tozda je bil namreč na zasluže-domovih, le v Celju stanujejo nji- nem dopustu, sta seveda optimista hovi delavci v kontejnerjih. Razen kar se tiče poslovanja do konca leta, tega imajo še 77 družinskih stano- ker so do takrat polno zasedeni. Za vanj, prošnje za ureditev stanovanj- naslednje leto pa pregled angažira- skih razmer pa uspešno razrešijo nosti še ni narejen, ker še nimajo prej kot v enem letu. Letos so tudi že ponudb, zagotovo pa bodo nadalje- razdelili za 9,900.000 dinarjev sta-, vali zdeli v TAM-u, Cinkarni in Ze- novanjskih posojil. lezarni ter pri stanovanjski gradnji. Med večjimi deli naj omenimo Če ne bo kakšnih zares nepredvi-gradnjo v Železarni Ravne, kjer denih neugodnih okoliščin, se ob dvigujejo upravno poslopje, orno- takšnem delu Ravenčanom ni po- gočiti pa morajo nemoteno delo v trebno bati tudi za uspešnost poslo- spodnjem delu stavbe. Nadzidek vanja v prihodnjem letu. mora biti gotov do konca tega leta, M. Marčič • Ob pogledu na okoliške hribe, je kljub vročini beseda nanesla še na smučanje, ki je na Koroškem zelo priljubljen šport. Ravenčani so že kar nekajkrat zapored zmagali na Gradisovih zimskih športnih igrah, letos pa so pristali »šele« na drugem mestu. Ludvik Lihteneger: »Malo smo zaostali, za nekaj točk. Sicer pa je prav, da zmagajo kdaj. še drugi, da ne izgubijo volje.« Temeljni kamen je položil Dušan Jerman (levi) iz KTL, ob pomoči dveh gra-disovcev — Milovana Indžiča in Seifa Hasanagiča . _______________mmm mB...............................— Stroji SPO so pripravljeni za takojšnji začetek del na novem obratu pod* skane embalaže Položen temeljni kamen za nov obrat potiskane embalaže Gradimo za Kartonažno tovarno Ljubljana ■■■■■Sl Ob Letališki cesti v Ljubljani (nasproti našega tozda Kovinski obrati) so 11. avgusta svečano položili temeljni kamen in s tem označili začetek gradnje novega obrata potiskane embalaže, ki predstavlja največjo naložbo Karto-nažne tovarne Ljubljana v tem srednjeročnem obdobju in eno največjih naložb v Sloveniji začetih v letošnjem letu. Izvajalec gradbenih del je Gradis s tozdi Gradbena operativa Ljubljana. SPO in OGP. projekti pa so bili narejeni v našem Biroju za projektiranje Ljubljana. Nov obrat predstavlja zametek nadaljnjega razvoja Kartonažne tovarne Ljubljana ob Letališki cesti, kjer je na voljo 85.000 kvadratnih metrov zazidljivega zemljišča. Tokrat je šlo za začetek gradnje prve faze. katere predračunska vrednost znaša 4,11 milijarde dinarjev. V tej prvi fazi se bo gradil objekt v tlorisni izmeri 110 x 60 metrov, ki bo imel 7.750 kvadratnih metrov uporabnih površin. Vanj se bo preselil obrat potiskane embaleže. ki je sedaj še vedno na Čufarjevi ulici v središču Ljubljane. Zdaj poteka proizvodnja potiskane embalaže v nemogočih klimatskih, tehnoloških in prostorskih razmerah. Nova gradnja ob Letališki pa bo rešila tudi problem tozda Papirna konfekcija. Ta se bo iz prostorov na Kotnikovi ulici preselil v izpraznjene prostore na Čufarjevi, kjer bo lahko potekala proizvodnja na novi liniji. Temeljni kamen je položil Dušan Jerman, delavec z najdaljšim delovnim stažem v tozdu Kartonaža. kamor sodi obrat potiskane embalaže. ob tej priložnosti pa je spregovoril tudi predsednik poslovodnega odbora Kartonažne tovarne Ljubljana Miran Rižnar in med drugim dejal: »Po skoraj desetih letih bolj ali manj intenzivnih raziskovanj, presojanj in iskanj gospodarnejših rešitev bomo začeli graditi obrat, ki predstavlja v naši delovni organi- zaciji z desetimi tozdi, največjo naložbo v tem srednjeročnem obdobju. Ponosni smo. da imamo v kolektivu tako pogumne borce za napredek in razvoj, ki ne mislijo samo na preživetje kot večina drugih, ampak predvsem na to.da bomo ustvarjeno akumulacijo prelili v vrhunsko tehnologijo in da bomo ob sodobni poslovni organizaciji kos vse večjim zahtevam domačega in svetovnega tržišča.« Od celotne predračunske vrednosti predstavljajo gradbena dela 59 odstotkov, oprema 30 odstotkov io ostalo 11 odstotkov. 22 odstotkov sredstev bosta zagotovila tozda Kartonaža in Papirna konfekcija, ki sta nosilca naložbe. 36 odstotkov bodo združili ostali tozdi Kartonažne tovarne Ljubljana, preostalo pa bodo pokrili s krediti Ljubljanske banke, inozemskimi krediti in krediti izvajalcev del. Novi prostori za potiskano embalažo Kartonažne tovarne Ljubljana bodo zagotavljali boljše delovne. proizvodne, transportne, tehnološke in skladiščne pogoje, kar vse bo omogočilo 30-odstotno povečanje proizvodnje in zmanjšalo »škart« za 5 odstotkov. Prva faza je zasnovana tako. da omogoča tehnično enostaven prehod, oziroma nadaljevanje gradnje druge faze. Po terminskem planu naj bi bila gradnja zaključena v zadnjem trimesečju lesta 1987. Takejj zatem bi sledila preselitev opreme in poskusno obratovanje z redno proizvodnjo pa naj bi pričeli v prvem kvartalu 1988. leta. Prvi fazi bo sledila druga, v kateri bodo v Kartonažni tovarni Ljub' Ijana dali večji poudarek moderni' zaciji tehnološke opreme, uvajanju novih proizvodnih programov in po' večanju proizvodnih zmogljivosti. Tako bo Kartonažna tovarna Ljubljana zopet postala največji proizvajalec potiskane embalaže v Jugoslaviji. Naša gradbena podjetja bodo letos v tujini opravila ^nekaj manj kot 2 milijardi dolarjev del Devizni zaslužek gradbenikov bo približno tolikšen kot lani Jugoslovanski gradbeniki, ki delajo v tujini, letos ne pričakujejo boljših re-ZuHatov kot lani. V zavodu za raziskovanje trga menijo, da utegne celotna Rednost del v najboljšem primeru znašati 1,95 milijarde dolarjev, torej to-“ko kot lani. Po mnenju strokovnjakov je poglavitni vzrok za tako skromne napovedi •tifta. Zaradi pocenitve nafte se je občutno zmanjšalo povpraševanje v drža-Vah v razvoju, kjer dela velik del naše gradbene operative. ,P občutnem zmanjšanju investi-'■'Jske dejavnosti priča tudi podatek, a mora beograjski Energoprojekt, i sodi med najuglednejše jugoslo-Vanske gradbene organizacije v tuji-n'> zdaj pripraviti 18 ponudb, da klene eno samo pogodbo. Nekoč je a to zadostovalo že osem ponudb, ako morajo v Energoprojektu de-at‘ noč in dan, da bi svoji operativi Ugotovili dovolj dela. V. Gradisu |P°ramo za sklenitev pogodbe v tu-,lnl Pripraviti okrog 100 ponudb. kljub temu pa so gradbeniki pre-Pncani, da je še vedno dovolj mož-°sti za nova naročila na svetovnih »mdbiščih. Pravijo, da je rešitev j1 reProsta — veliko bolj kot doslej je reba raziskovati trg in ponujati J°je storitve, ter zagotoviti možno-1 za izdelavo tako imenovanih Predhtidnih študij. “redhodnih ponudb investitorji e plačujejo. Poslati jih je treba Pred mednarodno licitacijo jn ne zastavljajo zanesljivega dobička. Če eka država na primer namerava graditi velik jez, ne ve pa, kje naj bi °a zgradila in kakšen naj bi bil, ji hko gradbeno podjetje pošlje v°je strokovnjake, da pripravijo Predlog, Vedno pa se kajpada lahko I da se investitor odreče gradnji da vloženi denar splava povodi. A Pogosto se tudi dogaja, da gradbe-'**v uganejo, kakšne so želje in °žnosti investitorjev, in tedaj je °°'ček precejšen. ^ tem si lahko podjetje že pred ednarodno licitacijo nabere točke d investitorju, po vrhu pa to tudi p^Pira vrata za izvoz tehnologije, aši gradbeniki pa v tujini ne mo-z ,0 prodati več opreme predvsem at°, ker je razmeroma malo objek-^v> ki jih gradijo po naših projektih. aročnik praviloma ni pripravljen nvoiiti v to, da bi objekt, ki ga je Projektirala druga država, opremil s etologijo države, ki izvaja dela. j Kadar gre za jugoslovanske pro-^ kte, pa je seveda veliko lažje pro-■j?1*. tudi jugoslovansko opremo, ki naredi projekt, narekuje di tehnologijo proizvodnje. To se-da utjra p0t do večjega deviznega s‘Užka, kar je eden bistvenih ciljev stopa naših gradbenikov na svetem trgu investicijskih del. ^ato večina razvitih držav vlaga •j,ecej denarja v predhodne študije, dpočnemo tudi mi, vendar so sred-j..a razdrobljena. Predhodne štu-l]e financirajo JUBMES (Jugoslo- vanska banka za mednarodno gospodarsko sodelovanje). JUZAMS solidarnostni sklad ZIS, poslovne banke, republiški zavodi za mednarodno sodelovanje in republiške gospodarske zbornice. Bolje bi bilo, če bi bila ta sredstva združena, in predlagajo. naj bi jih združili v JUBMES. Tako gradbeniki kot strokovnjaki menijo, da je treba spodbujati takšno obliko izvoza. Trenutno je ena največjih težav pomanjkanje denarja za kreditiranje. Medtem ko konkurenti iz razvitih držav ponujajo posojila z 8-odstotnim do 10-odstotnimi obrestmi z 20-letnim odplačilnim rokom, lahko pri nas najamejo posojila z veliko bolj neugodnimi obrestmi, odplačati pa jih je treba že v desetih ali dvanajstih letih. Tako gradbeniki kot strokovnjaki, ki spremljajo to delo, pravijo, da je nastop naših gradbenih podjetij korekten in da je nelojalna konkurenca zelo redka. Zaželeno je celo, da se na mednarodnih licitacijah poteguje za delo več naših organizacij, kar je dovoljeno tudi po novem zakonu o investicijskih delih v tujmi. Pravijo pa, da bi se morali bolje dogovoriti pred nastopom na licitaciji, ker se je nekajkrat zgodilo, da so bile cene za isto delo v ponudbah različnih podjetij na moč različne. S Delež naših gradbenikov v jugoslovanskem deviznem dotoku je še vedno precejšen. Narodni banki Jugoslavije prodajo 600 do 700 milijonov dolarjev na leto, kar je eden največjih čistih deviznih učinkov v celotnem gospodarstvu. Naš delež v svetovnem izvozu investicijskih del znaša 1,6 odstotka, delež celotnega gospodarstva v mednarodni menjavi pa ne presega 0,5 odstotka. Po podatkih nekaterih svetovnih ustanov je Jugoslavija po vrednosti del v tujini na devetem mestu na svetu. Med 200 največjih svetovnih gradbenih podjetij se je uvrstilo tudi sedem naših. Ljudje, ki sklepajo pogodbe v tujini, zatrjujejo, da tega nikoli ne počnejo za vsako ceno in da vselej upoštevajo naše ekonomske interese, pogodbe pa prinašajo dobiček državi kot celoti. Nova depandansa je zares lepo poslopje, dobro pa se vklaplja tudi v okolje. Dobljena borba s časom Ravenčani v petih mesecih zgradili počitniški dom za TAM V junijski številki Gradisovega vestnika smo pisali o tekmi s časom, Id jo je vodil Gradisov tozd GE Ravne na Koroškem, da bi v dogovorjenem roku dokončal gradnjo depandanse počitniškega doma tovarne avtomobilov in motorjev Maribor v O miši ju na otoku Krku. Zagnanim Ravenčanom je kljub vsem težavam, neugodnemu vremenu in težavnem terenu uspelo, da so dela pravočasno končali. GE Ravne je že več let stalno prisotna v TAM Maribor, zato E) že lani dobili naročilo za gradnjo kuhinje in jedilnice v Omišlju in stavbo tudi končali, letos februarja pa so pričeli graditi še depandanso. Tudi zaradi tradicionalno dobrega sodelovanja s TAM-om so dali vse od sebe in v rekordno kratkem času petih mesecev končali z gradnjo. Nova depandansa je arhitektonsko zelo dognana in se lepo vklaplja v okolje, najlepši pogled nanjopa je z morja. Delavci TAM-a pravijo, da so nanjo zelo ponosni in so jo že imenovali »bela lepotica« —ker ima belo fasado in ker so tako navdušeni nad njo. V novi stavbi počitniškega doma je 152 ležišč v 59 zelo lepo oprem- ljenih sobah s tušem, sanitarijami in balkonom, kar pove, da je to res velik in zahteven objekt za tako kratek čas gradnje. Zato pa je tudi delavski svet TAM-a za pravočasno in kvalitetno izvedbo del podelil bronasto plaketo tozdu Gradisa na Ravnah. Razen depandanse so naši delavci zgradili še kolektor za zunanjo kanalizacijo in cesto za boljši dostop do počitniškega doma skozi vas Pušča. Če se bomo kot Ravenčani držali Gradisovega načela »kvaliteta, cena, rok« — in sodeč po priznanju je našemu tozdu na Koroškem to uspelo — se nam ne bo treba bali prihodnosti. M. M, Pogled na novo poslopje od zgoraj, na levi pa je kuhinja z jedilnico, ki so jo Ravenčani zgradili lani Na novo celjsko bolnišnico je GE Celje res lahko ponosna — stavba je zelo Gradnja klasirnice v Pesjem pri Titovem Velenju je bila zelo zahtevna lepa • S pomočjo računalnika ponudba pripravljena v enem dnevu GE Celje — tudi letos uspešni_______________________________________ Naš tozd v Celju je v prvi polovici leta dobro posloval. Realizirali so za 3,245 milijarde dinarjev celotnega prihodka, indeks povečanja je 246 v primerjavi s prvo polovico lanskega leta. Po letošnjem gospodarskem načrtu naj bi v celem letu dosegli 4,153 milijarde dinarjev celotnega prihodka, tako da so v polovici leta dosegli že 78 odstotkov letošnjega plana. Seveda se zavedajo, da plan morajo presegati zaradi letošnje nepričakovano visoke inflacije. Razveseljivo pa je, da se je dohodek, kije razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, povečal za 258 indeksnih točk, kar je več kot povečanje celotnega prihodka. Kljub načelnim deklaracijam, se iz trimesečja v trimesečje poveču-i jejo obveznosti iz dohodka, indeks povečanja je bil v prvi polovici leta v primerjavi z enakim lanskim obdob-. jem celo 275. Delež osebnega 'dohodka v dohodku je v primerjavi s celotnim Gradisom v Celju sorazmerno visok, vendar pa jim je od lani uspelo ta delež znižati od 64 na 58 odstotkov. Tako so lahko povečali sredstva za akumulacijo. Eden od najpomembnejših vzrokov ža dobro poslovanje GE Celje je tekoeč mesečno spremljanje stroškov po posameznih objektih oz. gradbiščih. Z internimi merili ugotavljajo porabo tako glede materiala, transporta,'strojev, režije. osebnih dohodkov in ostalih obveznosti. tako da lahko vsak mesec zasledujejo uspešnost posameznih gradbenih del. Tako lahko pravočasno reagirajo na vsako nepravilnost in primerno ukrepajo. Tudi osebne dohodke obračunavajo glede na uspešnost dela pri posameznem objektu, seveda kumulativno, da ne bi bilo prevelikih mesečnih nihanj. To sprotno spremljanje stroškov je pose brmst celjskega tozda, izvajajo ga pa od leta 1979. Na tak način so tudi uspešno uredili nagrajevanje organizatorjev, ker lažje izračunajo osebno udeležbo pri stroških, oziroma prihrankih. Podoben način ugotavljanja so vpeljali tudi pri režijskem delu, čeprav ga je tukaj težje ovrednotiti. Tako je možna tudi negativna ocenitev. če je delo slabo organizirano, prepočasno, če so stroški preveliki, ali če prihaja do kakšnih drugih težav, ki niso objektivne narave. Celjani so znani tudi po tem. da najbolj natančno od vseh Gradisovih tozdov pregledajo samoupravne sporazume in največkrat dajo pripombe nanje. Vendar pravijo, da od tega nimajo nobenih koristi, samo sive lase. ker je običajno večina tiho. Direktor celjskega tozda Rudolf Krajnc: »Še naprej bomo uspešni...« pa tako ne morejo predreti s svojimi predlogi. Še po nečem je celjski tozd izjemen v Gradisu. Imajo namreč dobro organiziran in vpeljan računalniški sistem obdelave podatkov. Albert Praprotnik je povedal, da so že leta 1979 začeli pripravljati svoj sistem na računalniku Robotron Birostro-ja. s katerim izdelujejo interne predračune. situacije, akordne obračune. obračune proizvodnje in obračunavajo nagrajevanje. Dobro imajo izdelan tudi sistem mrežnega planiranja, kar jim olajšuje načrtovanje proizvodnje. Vseskozi so se tudi zavzemali za skupen Gradisov računalniškiprojekt na področju proizvodnje, vendar na žalost ni pravega odziva. Brez računalnika seveda ne bi mogli spremljati tako sprotno vseh podatkov z gradbišč. Tudi ponudbe lahko Celjani naredijo v enem samem dnevu, seveda s pomočjo računalniške obdelave podatkov in zaradi njihove lastne službe priprave dela, ki so jo ustanovili zato. da bi lažje spremljali razmere v regiji. Tudi zaradi tega so lahko Celjani vedno konkurenčni. Delavci celjskega tozda so tudi zelo inovativni. Tako so pri gradnji silosa za celjski Merks uspešno uporabili 3 njihove tehnične predloge: viseči oder, sidranje stopniščneg3 stolpa in pripomoček za polaganj6 horizontalne armature na silosih; tako da ni čudno, da so Celjani znan' kot dobri graditelji vseh vrst silosov' 650 delavcev celjskega tozda im3 letos dosti dela. V Celju dokonča" jejo novo bolnišnico in gradijo velik stanovanjski blok (to je edina stana-vanjska gradnja v Celju), opravljaj0 stalna dela v Železarni Store, za P)" vovamo v Laškem dokončujejo vib" čarsko postajo, v Hrastniku pa 33 Tovarno kemičnih izdelkov dokon-čujejo skladišče, v Steklarni izvajaj0 adaptacije in v kratkem pričakuje)0 dela pri gradnji zmešarne. V središču Celja skupaj z Ingra-dom dokončujejo poslovno stano-vanjsko stavbo, v Preboldu dozida-jejo stavbo v njihovi predilnici, n3 Jesenicah pa pomagajo pri gradnj' Jeklarne — pravočasno so konča1! gradnjo bunkerja v hali legur. Tud1 po koncu gradnje na Jesenicah bod° Celjani ostali na Gorenjskem, sred1 junija so namreč začeli širiti tek-stilno tovarno Zvezda v Kranju, ki r tehnološko zelo zahteven projekt i° ga bodo izvajali v več fazah. V Žalcu gradijo velik silos z3 hmelj s tlorisom 44 x 46 m in višin0 45 metrov. V Pesjem pri Titovefl1 Velenju skupaj z Vegradom gradi)0 veliko klasirnico z železniško in ka-mionsko vago, s presipno postajo10 s presipnim silosom za premog. Celjane nekoliko skrbi zadnj6 trimesečje letošnjega leta, pa tudj prihodnje leto, ker v bližini Celja h* predvidenih kakšnih večjih projek-tov, tradicionalni trg Velenje in SoS' tanj pa sedaj ugaša, do sanacije 1 • ^ 2. faze šoštanjske elektrarne pa j6 namreč še daleč. Sicer pa ni vse tak0 črno kot izgleda, ker bodo s kvah-tetnim delom in dobro organizacij0 gotovo uspešni še naprej, brez del3 pa tudi ne bodo ostali. Celjani dobro sodelujejo tudi 5 konkurenčnima podjetjima Ingr3' dom in Vegradom in si želijo še n3' prej tako dobrega sodelovanja. Pf3' vijo, da se da s skupnimi moČU" mnogo nareaditi. M. M1 Računalniška obdelava podatkov omogoča Celjanom uspešnejše poslovanje. Na sliki je Milena Blaznik za računalnikom Robotron ^V1^AAA^AAAAAAAA/^AAA✓VWW'^A^AAA/WWWVWWWWWVWWV• ^ V S Predstavljamo sodelavca Tone Franderajh — strokovnjak in učitelj O njegovem otroštvu ne bi mnogo govoril. Povedal bi samo to, da je bil rojen na Vipavskem, da je občutil vso krutost okupatorjevega režima in da je otroško igro že zelo zgodaj zamenjal za delo na polju. L 1 . j 5 petnajstimi leti je prišel v Ljubljano in tam se je začelo novo .Poglavje v njegovem življenju. Privlačilo ga je obdelovanje lesa, zato je postal tesarski vajenec. Da bi lahko več prispeval k napredku domovine, se je vpisal v mladin-sko organizacijo Bežigrad. Še danes se rad spominja teh dni, delovne zagnanosti, mladinskih akcij, udarniškega dela in resničnega prijateljstva, ki nastaja le ob skupnih ciljih in trdem delu. Po končanem vajeništvu je Poln delovnega poleta prišel v Koper h Gradisu. Takrat je bila cela naša obala eno samo veliko gradbišče — odpirali smo svoje lastno okno v svet. ' »Ko bi videli, kakšen je bil takrat Koper! Staro mestece, obkroženo s solinami in trstiko, poleti polno komarjev. Uprava Gradisa je bila nameščena v ba- rakah, tam, kjer je sedaj veliki most, ki smo ga tudi mi zgradili. Mehanizacije skoraj ni bilo, vse smo delali z rokami. Spominjam se kočijaža Udoviča, ki je s konjsko vprego vozil beton — ampak Šalaro smo zgradili v rekordno kratkem času,« se spominja začetkov svojega dela pri Gradisu tovariš Franderajh. Sodeloval je pri gradnji Tomosa, ladjedelnice, mostov, stanovanj, tovarniških hal, marin, Portoroža in Bernardina ter Luke Koper. »Štirideset let smo gradili Koper, sedaj pa nam pravijo, da nismo občinska firma,« pove malo zagrenjeno. Svoje dolgoletne izkušnje tesarja in družbenopolitičnega delavca prenaša sedaj na mlade generacije. To ni lahko delo, vendar je uspešen učitelj in pravi strokovnjak. To mu priznavajo vsi, ki so se izšolali pri njem za tesarja. » Učim jih tudi, da se mirno in srečno življenje doseže le s poštenim delom, vzgajam jih v poštene graditelje domovine. Zadovoljen sem, kadar vidim, da sem pri tem uspešen, ko moji fantje vedo vse, kar vem sam.« Anton Franderajh je učitelj in vzgojitelj, dela z znanjem in srcem. To »njegovi fantje« dobro vedo, zato ga cenijo in spoštujejo, enako pa čutijo do njega seveda vsi njegovi sodelavci iz Kopra. Aleksander Bojanič A'/VvV»vvv\AAAAyW'/%AAAAAyw\AAAAAA/WVWWWWV\AAA/VWWVW \ 21. leto izmenjave učencev z Bytostavom Gradisovi učenci na Češkem Od 16. do 27. junija so 36 najboljših Gradisovih učencev in štirje vzgojitelji obiskali Češko, kjer so biii gostje podjetja Bytostav in njihovega izobraževalnega centra v Ostravi. Srečanja z Malenovicami. Ostravo. Rožnovom. Prago in ostalimi mesti je bilo nepozabno. Povsod smo srečevali prijazne ljudi in velike prijatelje Jugoslavije. Športna srečanja učencev iz Bytostava in Gradisa so bila Prava meddržavna srečanja, le da rezultati tekem niso bili najpomembnejši. ampak utrditev dobrih prijateljskih vezi med češko in jugoslovansko mladino. med dvema bratskima narodoma. Doživeli smo mnogo novega, sprejeli mnogo novih vtisov, ki jih bomo še dolgo časa urejali. Sklenili smo mnoga nova prijateljstva. Čehi so bili ves čas našega obiska izredni gostitelji. Slovo je bilo težko. Mnogi se bomo s spoštovanjem in veseljem vračali na Češko in naše češke prijatelje vabili k nam v Jugoslavijo, kjer jih bomo sprejemali prav tako z odprtimi rokami in odprtimi srci. kot so oni nas. Miha Lukane Tesno sodelovanje Gradisa in borcev 1. inženirske brigade »Junakom borbe naj slede junaki dela« GIP Gradis je pokrovitelj Skupnosti borcev 1. inženirske brigade 7. Korpusa JLA — saj je tudi nastal ob ukinitvi inženirskih brigad, dobil pa je tudi nekaj njihove mehanizacije. Zato je naš tozd LIO iz Škofje Loke pomagal pri izdelavi in postavitvi spominskega obeležja na mestu, kjer je 1. inženirska brigada v rekordnem času zgradila največji objekt v času NOB na Slovenskem, most čez Kolpo pri Vinici. Vojni komisar L inženirske brigade, Dušan Marinšek-Silni se je v govoru na Vinici na začetku med ostalim v imenu borcev in starešin brigade ter krajanov Vinice prisrčno zahvalil Gradisu, oziroma našem tozdu LIO, nato pa je opisal podvig inzenircev, gradnjo mostu v času od 10. do 19. aprila 1945. »Gradnjo tega objekta so narekovale predvsem operativne in materialne potrebe v času priprav na sklepne vojaške operacije za osvoboditev Slovenije. Ker je bil najavijc ; prihod 5. prekomorske brigade Ivana Turšiča-Iz-toka, ki je štela 2.300 borcev in se je po osvoboditvi Gospiča 4. aprila 1945 usmerila proti Sloveniji, da bi se vključila v sestavo 7. korpusa, sta se glavni štab JLA za Slovenijo in štab 7. korpusa zavedala, da mora 'brigada varno in čimprej priti v Slovenijo čez Kolpo pri Vinici. Najavljen je bil tudi prihod oskrobovalnih kolon iz naše baze v Biogradu na moru.« Ker je bil stari most porušen, so morali zgraditi novega: »Novi, leseni most, dolg 135 metrov, širok 4 metre in okrog 2 metra nad vodno gladino, primeren za obtežbo 20 ton, je bil postavljen približno 250 metrov vzvodno od starega, poruše- nega mostu. Priprave za gradnjo so se začele 10. aprila 1945, most pa je bil odprt za promet 19. aprila. Z obeh bregov smo istočasno gradili cesti k mostu.« „V most so vgradili 400 kubičnih metrov hrastovega lesa ter okrog 200 kubičnih metrov smrekovega lesa, v kovaških delavnicah pa so izdelali 3 tbne raznih železnih spojnih elementov. Tovariš Marinšek je nadaljeval: »Izdelati tako velik objekt na reki v enem samem tednu in obnoviti porušeni del (starega mostu za prehod pehote) v dveh dneh, je bil za takratne razmere izreden uspeh na področju inženirsko tehnične dejavnosti. Primer gradnje tega mostišča lahko služi za zgled tudi danes, kako se lahko z delovnim elanom in dobro organizacijo tudi v današnjem času, ko nas pestijo veliki problemi, da napraviti marsikaj. To nam nakazujejo tudi zaključki 13. kongresa ZKJ. Zaključil bi z geslom »junakom borbe slede junaki dela«, geslom, ki je tedaj prevevalo v vseh nas in katero je še danes zelo aktualno.« Obeležje so odkrili 10. avgusta letos, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki Gradisa. Abrahami! Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja! , V mesecu avgustu pred 50. leti je bilo rojčnih 14 delavcev Gradisa. Ob srečanju z Abrahamom jim voščimo vse najboljše in jim želimo prijetno praznovanje! — Ludvik Stanko — Strojno prometni obrat Ljubljana — Jože Bertoncelj — GE Jesenice — Ilija Mičič — Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana — Stanislav Mesojedec — Strojno prometni obrat Ljubljana — Ivan Volf — Strojno prometni obrat Ljubljana — Stjepan Žganj ec — Gradbena operativa Ljubljana — Rok Vinkovič — GE Maribor — Janez Švalj — Kovinski obrati Ljubljana — Mehmed Delič — Gradbena operativa Ljubljana — Rok Zadravec — GE Nizke gradnje Maribor — Marija Dreo — Gradbena operativa Ljubljana — Rami/ Jusič — Gradbena operativa Ljubljana — Franc Vodopivec — LIO Škofja Loka — Janez Dobaja — Strojno prometni obrat Ljubljana M. F. 38 let dela v Gradisu Janez Ferlinc že uživa >>penzijq<< Z -------------> Med upokojenci Ivan Hrvatski Ni veliko takih v Gradisu, ki bi se lahko pohvalili, da poznajo podjetje skoraj od vsega začetka. Janez Ferlinc je eden od tistih, saj je 38 let delal po različnih gradbiščih doma in v tujini. Malokrat je bil zadovoljen z opravljenim delom, vedno je želel stvar speljati enostavneje, hitreje in ceneje. Po tej zavzetosti so ga poznali vsi sodelavci. Posebno je ponosen na opravljeno delo na mostu prijateljstva v Radgoni. Posebej še zaradi tega, ker je objekt predal namenu sam predsednik republike tovariš Tito. Preveč bi bilo naštevati objekte v katere je vgrajeno njegovo delo. Doma in v tujini jih je toliko, da si jih je sam komaj beležil. Rodil se je pred šestdesetimi leti v kraju Žice pri Gornji Radgoni in v bližini, točneje v Setarovi, je tudi končal svojo gradbeno pot. Včasih so take imenovali glavni delovodja, to pa zato, ker jim je njihovo znanje dopuščalo skoraj samostojno voditi takratna gradbišča. Nič čudnega ni, da je za to svoje znanje in sposobnost pred desetimi leti dobil najvišje Gradisovo priznanje — Gradisovo nagrado za življenjsko delo. Rok, stro- Janez Ferlinc '------------------ kovnost, kvaliteta-parola, ki jo v Gradisu radi izrečemo, je pravzaprav zrasla ob njegovem vsakodnevnem delu. Vedno je trdil in se trudil, da so tudi njegovi sodelavci upoštevali te odlike. Janez odhaja v zaslužen upokoj, v Gradisu pa pušča sina, ki sicer ni gradbenik, marveč pravnik na področju gradbeništva. Škoda, da je čas neusmiljen tudi pritokih ljudeh kot je Janez. Ne samo strokovno izpopolnjevanje, to je bilo sicer na prvem mestu pri njemu, čas • je našel tudi za družbenopolitično delo v Gradisu. Na posnetku (Janez stoji prvi z leve) ga vidimo v družbi ostalih članov delavskega sveta leta 1960. Janez, želimo ti še obilo sreče in predvsem zdravja v tvojem življenju. Če pa boš kje videl Gradisovo ograjo, pa le pokukaj na gradbišče. Veseli in hvaležni bomo vsakega tvojega nasveta. Sodelavci GE Maribor Delavski svet iz leta 1960, Janez Ferlinc stoji prvi z leve Sodelavec Ivan Hrvatski je dopolnil 40 let delovne dobe in tako odšel iz kolektiva med upokojence. V tozdu Ravne je kar 24 let opravljal zahtevna mizarska dela in to z nezmanjšano storilnostjo vse do upokojitve. Ivan si je v Vuzenici zgradil lep in prijeten dom, opremil pa si je tudi manjšo delavnico, saj, kot vemo, brez dela ne more. Njegovo vrhunsko znanje mizarstva mu bo tudi še sedaj prišlo kar prav, ob majhni pokojnini, kot jo imamo gradbeniki, si bo lahko še tu pa tam prislužil za kakšen priboljšek. Otroci, pravi, so že preskrbljeni, nama z ženo pa bo že šlo. Za razvedrilo poskrbijo še vnuki, ki so močno navezani na dedi ja in bico, tako na Koroškem kličemo stare starše. V kolektivu ga močno pogrešamo, vendar, čas dela je potekel, delo bodo morali nadaljevati mladi. Tovarišu Ivanu pa želimo mm tako trdnega zdravja kot doslej še vnaprej, to bi mu bilo najboljše plačilo za ves trud in življenjsko delo. Želimo mu tudi še mnogo let srečnega družinskega življenja in upamo, da nas bo še večkrat obiskal. y Rudolf Horjak je bil v Gradis;; od 27 aprila 1947. leta. Z delom je zaključil na gradbišču HE Mavčiče Gradis mu je bil drugi dom Rudolf Horjak se je upokojil Ob upokojitvi običajno sodelavci zaželijo vse najboljše tovarišu, ki jih zapušča. Ko pa se je pripravljal na odhod iz Gradisa bodoči »pen-zionist« Rudolf Homjak iz gradbene enote Nizke gradnje iz Maribora, je bilo ravno obratno. Ob koncu del na hidroelektrarni Mavčiče je Rudi s svojimi željami mlajšim pokazal, da zares težko odhaja iz našega kolektiva, ko je takole nagovoril sodelavce: » Tovarišice in tovariši! Moja delovna doba v našem podjetju se izteka v polnem doživetju mnogih opravljenih del v naši republiki Sloveniji. Bili so trenutki, ki jih je bilo težko premagati, a delo je zahtevalo svoje, pa smo naredili kar smo morali. Sedaj pa je gradbenih del iz leta v leto manj in samo z dobro tehnologijo bomo lahko napredovali. Mislim, tovariši, da smo vsa ta leta delali v slogi in zadovoljstvu. Moje besede in dejanja so bile trdna podlaga pri našem delu. Zadnji trenutki pri Gradisu postajajo vse krajši in krajši. Težko se bo posloviti, ampak leta tako hitro tečejo in že je tu slovo. Zadnjič sem ta dan med vami in želim vam še vnaprej veliko delovnih uspehov in osebne sreče! M. M. Po treh letih upadanja ponoven porast bolniškega staleža Dnevno ne dela 432 gradisovcev Redno spremljanje gibanja izostankov z dela zaradi bolezni za letošnje Prvo polletje kaže dokaj spremenjeno sliko od tiste, ki smo je bili vajeni v zadnjih treh letih. Zgodilo se je to, da po rahlem upadanju bolezenskih izostankov, ki smo jih beležili v zadnjih treh letih, sedaj beležimo ponoven porast »bolniškega staleža«. Tako je lanskoletni odstotek izostankov z dela zaradi bolezni znašal 5,72 letos pa znaša 6,44. Gre za odstotek bolezenskih izostankov glede na vse ure. Predvsem je zaskrbljujoče dej-j’tVo- da so se izostanki z dela zaradi b°Iezni povečali v skorajda vseh I l?zdih in delovnih skupnostih. So Slcer redke izjeme (glej tabelo), ki Pa tendence naraščanja odstotka ^ostankov z dela zaradi bolezni, ne sPreminjajo. ponovnega naraščanja odojka »bolniškega staleža« pa je Pr‘šlo ravno v času. ko so se obvez-n°sti v zvezi z uresničevanjem zdravstvenega varstva delavcev predle na temeljne organizacije. Ta Prenos obveznosti je povezan se-^eda z znatnimi finančnimi sredstvi. kar pomeni, da je spremljanje. Proučevanje in-obvladovanje bole-Zen$kih izostankov vredno vse pozornosti. Preden si ogledamo tabelarični Prikaz gibanja boleznin za prvo pol-etJe pa še nekaj o istem gibanju aprila, maja in junija. Aprila so imeli tozdi v Ljubljani odstotek boleznin v višini 5,4 odstotka. tozdi izven Ljubljane pa 7.4 odstotka. kar pomeni, da je aprilsko poprečje za Gradis znašalo 6.65 odstotka. Odstotki so bili v ma ju nekaj nižji, in sicer v Ljubljani 4.88 in izven Ljubljane 6.98. kar je za Gradis zneslo 6.2 odstotka. Junija pa ponovna porast odstotka boleznin. V ljubljanskih tozdih na 5.25 odstotka in v tozdih izven Ljubljane na 7.67. Poprečno je to za Gradis znašalo 6,77 odstotka. Spodnja tabela pa kaže odstotke bolezenskih izostankov z dela zaradi bolezni za letošnje prvo polletje. Za primerjavo je tudi odstotek boleznin za isto obdobje lani: tozd o Ljubljana Ljubljana Cb* Ljubljana PR°r Ljub|jana Ljubljana J^eniring Ljubljana Ljubljana ^StJDD Ljubija: Ljubljana Skupaj Vse ure Skupaj bolezn.—ure januar— junij 86 januar— junij 85 1.124.259 59.053 5.24 3.71 243.602 13.540 5.55 4.91 266.036 16.936 6.35 6.46 626.682 26.583 4.23 3.95 72.087 4.435 6.14 6.09 120.667 6.068 5.02 3.67 218.073 11.405 5.22 4.16 50.919 2.927 5.74 8.49 34.571 1.755 5.06 5.18 2,756.896 142.702 5.17 S Celje gradnje Ptuj L Jesenice Gp !^0per pL Maribor E NG Maribor Ravne {\° Maribor H° Sk. Loka -“Maribor ^upa£_______ ^JPaj Gradis 636.535 49.276 7.73 5.52 261.403 23.154 8.84 6.86 646.149 44.711 6.91 4.53 275.124 21.756 7.90 6.60 1.075.095 80.140 7.44 8.60 559.246 35.944 6.41 4.79 461.385 30.560 6.61 6.87 262.558 19.725 7.50 8.86 317.726 21.529 6.76 6.48 57.116 1.712 2.99 3.17 4,552.337 328.507 7.21 6.6 7.309.233 471.209 6.44 5.72 Odstotek povečanja boleznin je v . r,rnerjavi z lanskim istim obdob-1,1 v Ljubljani še nekoliko večji kot tozdih izven Ljubljane. V Ljub- ljani' ?.87l v*oiU 11\ q - pa za 0,61 odstotka, kar za so se boleznine povečale za lja^' odstotka, v tozdih izven Ljub- *radis kot celoto pomeni 0.72 od-otno povečanje. Morda se bo komu zdelo povečati Za 0.72 odstotka nepomembno. Q ndar ob podatku, da ima Gradis p s,otek boleznin nad slovenskim ^Prečjem. temu ni tako. Zato je ez dvoma, da mora v prihodnje postati neposredna vloga tozda pri zagotavljanju, uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva delavcev večkrat predmet razprav tako na zborih delavcev, kot na delavskih svetih in družbenopolitičnih organizacijah. toliko bolj. ker so od 1. julija 1986 obveznosti v zvezi z uresničevanjem zdravstvenega varstva presešene na temeljne organizacije. , Začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni prav gotovo ni mogoče zasledovati le z zdraVstvenega vidika, temveč moramo upoštevati tudi vrsto nemedicinskih vzrokov, neka- teri od njih pa tičijo tudi v delovnem procesu, vslabih medljudskih odnosih. neurejenih družinskih razmerah in v osebnih problemih. V razpravah o problemih humanizacije dela. ki so tudi v neposredni zvezi z bolezenskimi izostanki, je večkrat izrečena pripomba, da za vsak stroj imamo kartico o njegovem vzdrževanju, amortizaciji in podobno, za delavca pa največkrat ne vemo. kaj se z njegovim zdravjem dogaja. V Gradisu je bilo zaradi bolezni v prvih šestih mesecih letošnjega leta vsak dan odsotnih poprečno 432 delavcev. kar je za en dober tozd. To nas opozarja, da moramo nadaljnjem zmanjševanju bolezenskih izostankov. vendar ne na škodo zdrav ja delavcev, nameniti veliko več strokovne in človeške skrbi kot doslej. Marko Filač Pogostost pojavljanja posameznih bolezni Več za zdravje Zdravstveni informacijski center v Ljubljani zbira podatke o vrstah oziroma skupinah obolenj zaradi katerih pride do bolezenskih izostankov delavcev v temeljnih organizacijah.Iz poročil, ki jih pripravljajo v centru za vsako temeljno organizacijo in delovno skupnost po-sčbej, pa tako tudi za Gradis, je razvidno, katerih je pčt vodilnih skupin obolenj, ki povzročajo največje število izostankov z dela v Gradisovih tozdih na ljubljanskem področju. To so: — bolezni lokomotornega sistema in veziv tkiva, — raspiratorna obolenja, — poškodbe izven dela, — nega svojca, — poškodbe na delu. V celoti gledano, moramo izpostaviti zlasti obolenja lokomotornega sistema, ki so »glavni povzročitelj« invalidnosti, omejene in spremenjene delovne zmožnosti ter s tem v zvezi tudi največjega števila izostankov zaradi bolezni. Da bi zmanjšali to skupino obolenj potrebni so skupni napori tako zdravstvene službe kot tozda in to v več smereh. — poostriti kriterije zdravniških pregledov za opravljanje težkih fizičnih del; — Z uresničevanjem in širjenjem zdravstvene vzgoje in prosvete bi morali doseči enega izmed ciljev zdravstvenega varstva, in sicer večjo skrb in odgovornost vsakega delavca za svoje zdravje. Slehernega delavca bi morali poučiti o načinu dvigovanja ter prenašanjay bremen; — za to skupino delavcev je treba organizirati take oblike športno rekreativne dejavnosti, ki bodo pripomogle k utrjevanju lokomotornega aparata; — dosledno upoštevanje priporočil zdravstvene službe, katerih namen je preprečevanje nadaljnjega poslabšanja že zaznavnih zdravstvenih okvar; — delavcem, ki so izpostavljeni večjim lokomotornim obremenitvam, omogočiti večkratno rekreativno-preventivno zdravljenje; — razmišljati in ukrepati v smislu humanizacije dela. Glede respiratornih obolenj lahko navedemo, da je le-teh manj v tistih tozdih, ki so se Odzvali preventivnemu cepljenju proti influenci (gripi). Dokaj resni problem so poškdobe izven dela. Le-te so v precejšnji meri vezane tudi na prekomerno uživanje alkohola, kakor tudi na privatno popoldansko delo. Posebej moramo opozoriti na naraščanje tuberkuloze, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. Tako je na primer trajal en primer zdravljenja te bolezni kar 186 delovnih dni, to je devet mesecev, Zamisliti se gre še nad številom duševnih obolenj, v katero skupino prištevamo vse primere težjih oblik alkoholne zasvojenosti. Vprašanje ulkusnih obolenj je težavno predvsem zaradi higiensko dietetičnega režima, ki ga tako obolelemu delavcu ni mogoče nuditi. Pri nalezljivih boleznih izpostavljamo garje, kar govori za slabo osebno higieno. Odsotnost z dela zaradi nege svojca je na prvem mestu v Inženiringu, Interni banki, Upravi delavskih domov in DSSS. Oddelek za socialno in zdravstveno varstvo k. Hedvika Korošak (na levi) in Marija Šlumberger — v glavnem sta zadovoljni, le dolgčas jima je Kuharica Elica Žgajnar je že takoj po kosilu začela pripravljati večerjo polnjeno papriko Na žalost je morje v Ankaranu zaradi bližine koprskega pristanišča že zelo umazano Marija Leskovar bi se bolje počutila, če bi bile hišice čistejše Počitniški dom Gradisa v Ankaranu »Če je kdo lačen, V prejšnji številki našega lista smo vam obljubili, da bomo predstavili št druge počitniške domove. Obljuba dela dolg, zato naj tokrata nekaj zapj' šemo o prvem, to je najstarejšem Gradisovem domu. Ta je v Ankaranu, oz>' roma dober kilometer iz mesta, leži pa na 4,6 ha velikem in lepo poraščenem zemljišču, tako da se hišice za goste v zelenju kar porazgubijo. Upravnica doma. Jožica Krajnc, je pomagala v kuhinji; ob času kosila, ko je treba zadovoljiti hkrati 110 gostov, je pač dragocen vsak par rok še posebej, če so te spretne kot Jožičine. Zato sem po počutju povprašal nekaj gostov,.ki so že pojedli in so še malo posedeli na terasi. Marija Štrumberger iz Cirkulan v Halozah, njen mož dela na SPO, je povedala, da je v Ankaranu že sedmič in da je v glavnem zadovoljna: »Upravnica je zelo prijazna, prav tako osebje in tudi hrana je okusna, le porcije so nekoliko manjše kot doma,- ampak smo se že navadili. Samo zelo dolgočasno je tukaj, nimamo se kam dati. Zvečer bi lahko bilo malo glasbe in kakšen družaben ples. Za vsako izmeno bi lahko organizirali kake dve ali tri prireditve ali pa povabili kakšen ansambel. Za silo pa bi bili zadovoljni tudi s televizorjem, pa še tega ni«. Marija pravi, da pogreša tudi telefon, ker ni blizu nobene govorilnice, pa bi bilo zato dobro, če bi za dom kupili števec impulzov, da bi lahko od tam telefonirali. Moti jo še umazana plaža in seveda vročina, oken pa ponoči ne upajo imeti odprtih, ker na njih ni rešetk. Pogreša tudi turško kavo, vendar ve, da je v Ankaranu premalo osebja, da bi jo lahko kuhali. Druga gostja, Hedvika Korošak iz Ptuja, moža ima zaposlenega v GE Maribor, je z družino prvič v tem domu. Ob prihodu so bili kar razočarani, vseh pet članov njene družine se mora stiskati v eni sobi, s tem, da so otroci že veliki, najmlajši je star 15 let. Malo več udobja so si pa le želeli. »Upravnica se sicer res trudi, toda kaj, ko je vse polno,« pravi Hedvika. Štefan Markovič iz OGP je pri Gradisu že 31 let. Z hrano je^elo zadovoljen, le pijača se mu zdi nekoliko predraga za počitniki dom, pivo stane 300 din. Pogreša pa športne rekvizite in obžaluje, da je kegljišče zapuščeno in precej polomljeno. »Boljše bi bilo potrebno organizirati čiščenje hišic, jih na začetku sezone bolj temeljito počistiti in zaposliti še kakšno čistilko,« pravi Marija Leskovar iz skupnih služb. Prva stvar, ki jo je omenila upravnica Jožica je bila ta, da je letos neverjetno dosti zanimanja za »njen« počitniški dom. Lani je bil zaseden le do treh četrtin, letos pa je čisto poln in če bi se dalo, bi bilo gostov še več — celo kličejo jo po telefonu in jo sprašujejo, če se le ne bi našla še kakšna prosta soba. Če bi vnaprej vedeli, da bo letos tolikšen naval g0-stov, bi gotovo ne odstopili hišice z 12 ležišči Konstruktorju. Upravnica meni, da so letos pri' vabile goste nizke cene, poln pen-zion znaša le 2000 din na dan, dom je blizu Gradisovim tozdom in s tem so manjši stroški za pot, v hotelih pa so seveda dosti višje cene. Jožica Krajnc je upravnica v raznih domovih že 25 let in ima s takim delom res veliko izkušenj. V Ankaranu je bila že lansko leto in čeprav Upravnica doma v Ankaranu, Jožic* Kranjc: »Pogovoriti se je treba, P* gre.« ! , je letos nameravala ostati doma, s° jo pregovorili, da je ponovno prišif- Na pripombe gostov pa je odvrni' la: »Pivo ni tako drago, drugje n* obali stane vsaj 350 din. razen teg6 pa je dom odprtega tipa in vanj za' hajajo tudi slučajni obiskovalci 5 plaže, teh in Gradisovih gostov p6 pred šankom ne mOremo ločevati i* jim zaračunavati različne cen«; Lahko pa bi Gradisovi delavci dobi*1 nekakšne bone za določeno količin6 pijače, samo to ni v moji pristojn0-s ti. Sicer pa s pijačo vsaj nekaj zas*u' žimo, kar pripomore, da dom nim6 izgube.« Kar se tiče čistoče hišic je poved6' la, da čistita dve delavki in da so bi*6 sobe pred sezono dodobra počiš**6' ne, vendar je oprema že tako star6’ da se kaj več ne da narediti, edina r6' šitev bi bila v zamenjavi starega p0-hištva in opreme. Hkrati je potoži*6, da Gradis že dolgo obljublja tem6' ljito obnovo, pa, gredo sredst^6 vedno v druge domove, ankara6' skega pa prav zanemarjajo. Pa m.1 nekateri gostje ne pustijo soba*1' cam, da bi počistile hišice. si je kriv sam« Za hrano pa pravi: »Preveč je ragocena, da bi jo metali v smeti, če je koi »°Dil več, ali pa tudi dvojno porcijo. I^j kdo pravi, da je še lačen, si je sam kaV' ^godi se seveda- da mora ksen gost za mizo minutopočaka- : ’ P® mu ni prav, ker ne razume, da L *0 delavk za toliko ljudi premalo, tpj ta*f° morajo delati po 7 dni na „n m 12 urna dan, če je potrebno Pa se več. To je že samo po sebi na-Im0’ kaJ še,e v teJ vročini, ki je j °s menda še posebej neprijetna. at° ni čudno, da pride kdaj pa kdaj 0 malce hude krvi med osebjem ali reec* osebjem in gosti. Zabave pa je s malo, je priznala upravnica, tudi 6‘ * - /C *J1 3» k * - O C Q ?! ?»«* || a 4 ,© a « a x (s, .ct l | 0 O C u n » c CC Q Q 'ČL GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič* Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot. Glavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bo-janič in Tatjana Savinšek. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov. . Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061) V441-422 int. 232 in 220. Nagradna križanka 13. avgusta smo izžrebali nagrajence julijske križanke. Tudi po številu prispelih rešitev se pozna, da je čas dopustov, dobili smo namreč precej manj rešenih križank kot običajno. Križanka sicer ni bila tež-ka, za tiste pa, ki so se kljub temu zmotili, pa objavljamo pravilno rešitev: strastnica, elektrolit, tatarščina, Eka, dan, 1K, var, ritka, K A, PT, bum, dres, šport, EOKA, igre, plima, Cimos, zob, Tiki, V V, llija, Boas, dostava, Ariadna, vrtina, brnja, otiranje, Ca, oer, rok, ester, agava, atek, Ikar, Nolit, ncmarnica, anoda, Stari-grad. Izžrebani so bili: 1. nagrada 700.— din — Justika Vidovič, GE Maribor 2. nagrada 600.— din — Marjan Adamič, GE Celje 3. nagrada 500.— din — Kristina Štinjek, GE Ravne 4. nagrada 400.—din — Mira Bartol, Inženiring 5. nagrada 300,— din — Stanko Ščavničar, GE Maribor Dobitnikom čestitamo! Rešitve križanke iz avgustovske številke pošljite do 8. 9. 1986, na naslov: GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — nagradna križanka. NAGRADNA KRIŽANKA ANGL.POLITIK (JOHN EMERICK) IME LITERATA UJEVICA SPRELET PO HRBTU MUSLIM. SVETISCE V MEKI KANADSKI POLOTOK VRSTA OBJEKTIVA VSEMO- GOČNOST TENISAC CONNORS SOL SCAVNE KISLINE MAKED KOLO MITO TREFALT IVAN BRATKO NAMIZNA IGRA DEL ELEKTRIČNE NAPELJAVE OTOK V JADRANU OTOMANA DIVAN MORSKA RIBA VLADIMIR KAVČIČ ENAKI ČRKI POTOCrIA ŽIVAL VRVICA PRI SVEČI BALON Z RAZPRTO GONDOLO ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER (DAVID) VELIK GORSKI VRH TOVARNA HLADILNIK. POGLAVAR STARlk INKOV LETALSKA PRIREDIT. LETOVIŠČE CBC.TOJU "dunajski SFCRTNI VELIKA LJUBLJ. KNJIŽNICA VRSTA TRTE ALI KRTAČE HRVAŠKI POPEVKAR (DALIBOR) ANDREJ -LJUBKOVAL IME PREBIVALCA PO KRAJU BERILIJ POPRAVLJ dopolniln: PREDLOG PANOGA AVTOMOTO ŠPORTA VODJA SEF SNOV V MIŠIČNEM TKIVU MOŠTVO, EKIPA CINCARJI ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA EDVARD (LJUBKOV. VISOKO PRITLIČJE PERNATA ŽIVAL MOČVIRSKA RASTLINA, LOCEK NEMŠKI FIZIK (ARTHUR) TRZISCE VELIKA ŽIVAL POLJSKI MESTO PRI BOLOGNI V ITALIJI ANTON MARTI RIKO DEBENJAK SLIKAR RENIJ NACIJA SPOLNA CELICA "GUZVA" T