Stev. 224 V Ljubljani, torek 3. oktobra 1939 Leto IV Sovjeti širijo svojo oblast nad vse baltiške države Nenadni obisk letonskega in litvanskega zunanjega ministra v Moskvi za sklep pogodb, ki bodo raztegnile sovjetsko pokroviteljstvo še na Litvo in Letonsko Moskva, 3. okt. m. Snoči je bil prvi sestanek med komisarjem za zunanje zadeve Molo-tovim in letonskim zunanjim ministrom Mun-tersom, ki je moral nenadno odpotovati v Moskvo. Razgovorom so prisostvovali tudi Stalin, Potemkin in sovjetski poslanik na Letonskem Zotov ter letonski poslanik v Moskvi. Razgovori so trajali dve uri. Letonskega zunanjega ministra Buntersa sta spremljala na poti v Moskvo sovjetski poslanik v Rigi Zotov ter trgovinski zastopnik v Rigi Ter-ncev. Na letališču v Moskvi }e Muntesa pozdravil šef protokola Barkov in nato še šef baltiškega odseka v komisarjatu za zunanje zadeve Vasjukov. Toda sprejem ni bil nič slovesen in niso bile izkazane posebne časti, kakor so bile n. pr. von Ribbentropu, kar dokazuje, da smatrajo Sovjeti baltiške države za sebi podložne. — Diplomatski krogi menijo, da bo skušala sovjetska vlada skleniti pakt o vzajemni pomoči in trgovini z Letonsko, s čimer bi se razširil vpliv sovjetske Rusije v baltiškem morju. Sovjetsko-letonski pakt bi dal sovjetski Rusiji kontrolo nad zalivom v Rigi. Riga bi zagotovila svoboden izhod sovjetske trgovine v pristanišče, ki pozimi ne zamrzne. Poleg tega je Riga zvezana po železnici z Moskvo. V zvezi s sovjetskimi predlogi, ki jih je litvanski poslanik iz Moskve prinesel v Kovno, je, litvanski zunanji minister Urbsis danes odpotoval v Moskvo z večjim številom _ političnih in gospodarskih strokovnjakov. Pravijo, da bo glavni predmet razgovorov v Moskvi vprašanje tranzitnega prometa od Rogana čez Litvo do morja. Razen tega se bodo pogajali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z rusko-litvansko nenapadalno pogodbo ter mirovno pogodbo jz leta 1920. Litvanci računajo z vso gotovostjo, da se bodo v Moskvi pogajali o večjih delih bivše poljske pokrajine okrog Vilna, katere namerava Sovjetska Rusija odstopiti Litvi. Prepričani pa so, da Rusija Vilna samega ne bo odstopila. V zameno za to pa bi Rusija zahtevala Kaj bo storila Italija? Nenadni odhod italijanskega zunanjega ministra iz Berlina, kjer niso bili sprejeti nobeni odločilni skiepi zadnjič, ko sta sc Ribbentrop in grof Ciano sestala v Salzburgu. Kakor tedaj, se zdi, da je tudi pri sedanjih posvetovanjih šlo za poskus, da bi Nemčija Italijo potegnila dejansko na svojo stran, česar pa Italija navzlic vsem pogodbam z Nemčijo ne želi, ker bi ji vojna, kakor vsem drugim do zda jncvtralnim državam prinesla samo škodo. Pač pa jo verjetno, da je grof Ciano v Mussolinijevem imenu ponudil Nemčiji, da bi bila Italija pripravljena posredovati pri Franciji in Angliji za mir. Nemški voditelji so nedvomno močno silili na odločitev, ki bi bila ugodna za Nemčijo. 0 vsebini teh posvetov v Berlinu bo danes razpravljala italijanska vlada na seji, ki se bo začela po prihodu grofa Ciana v Rim. Nobenega dvoma pa ni, da je razširitev ali omejitev .evropske vojne danes, odvisnt samo od Italije, ki se te svoje odgovornosti tudi zaveda. Berlin, 3. oktobra. Italijanski zunanji minister grol Ciano se je včeraj opoldne nenadno odpeljal v Rim. Pri odhodu grofa Ciana so sc zbrali na. železniški postaji razen v. Ribbentropa tudi državni podtajnik Wehrmar.n, kmetijski minister Darrč, finančni minister Schvvering-Krossigk, prosvetni minister Rust, vodja delovne fronte dr. Lcy. general Keitel, italijanski berlinski poslanik, nemški rimski poslanik in druge ugledne osebnosti. Miinchen, 3 .oktobra. Na potu v Rim sc je grof Ciano pripeljal snoči ob 20.48 s posebnim vlakom na miinchensko postajo. Ob 21.05 je posebni vlak nadaljeval vožnjo v Italijo. Kakor odhod v Berlin, tako je bilo tudi slovo italijanskega zunanjega ministra Ciana iz Berlina nepričakovano. O sklepih sestanka , ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, kakor ni bilo tudi Napovedi o bližnji veliki francosko angleški ofenzivi 1 SLliSL"*' e*™? ni je-prisililo se francosko vojno poveljstvo pripravlja na velik napad. To dokazujejo pogosti sestanki francoskih poveljnikov s predsednikom vlade, dovažanje čet v zaledje fronte in pa prevozi vojaštva in vojnega materiala iz Anglije. General Gainelin je po včerajšnjem sestanku s predsednikom vlade izjavil, da je zdaj prišel čas, da se molk pretrga. V tem vidijo namreč, da lmsta Anglija in Francija udarili še pred Hitlerjevim govorom. Tudi britanska armada na Francoskem se pripravlja za nastop, ne oziraje se na politične dogodke v vzhodni Evropi. Delo postopno napreduje v. največji tajnosti. Neprestano prihaja nov materni* ■ i8a naEl° odvažajo iz pristanišč. Noben del iašktu3 ”e dolgo v lukah. Zdi se, da vo- voievanH^si^K0®0 uP°®tevai° vse važne zahteve delnia krhn<> organiziranje prevojnega sistema iaio v določeni in Prihaiajo transporti in odha- 'Delo moštva ni lTko zato Vfl .nai.krajšem žasu' skrb za njegovo udobn«L za™r.|ena nrftstnnim delom • Nadzorstvo nad tem ne- nizacijska poveljstva. J° * ajno hitrosti° orga-g 1 e š ki 'mo tor i z?ra ni h Anglešk^m0^6^1 as* enot padlo v pasti, ki so jih jim bile nnt i francoske prednje straže. To se je zgodilo' m!* enočnjo noč. Včeraj so pa Nemci izvedli nanad « četami iz same Siegfriedove črte. Napadli so v krajih, kjer je bil zadnje tedne pritisk francoskih čet posebno hud, namreč na zahodnem delu fronte pa tudi v vzhodnem delu fronte, posebno okoli Saarbriickena. Metodično napredovanje francoskih nasprotnika, da je pustil doslej običajno stališče in prešel v napad, da prepreči nadaljnje prodiranje h rancozov. Včerajšnji poskus je preprečilo francosko topništvo in avtomatsko orožje, tako da 6e je nemški napad izjalovil. Odsek južno od Saarlouisa leži tik omenjenega odseka in v njem eo francoski oddelki imeli predvčerajšnjim znatne uspehe. O znatnih uspehih francoskih čet v tem kraju varuje francosko poveljstvo kar največjo diskretnost, le včeraj je omenilo, da je nemško topništvo uvedlo srdito obstreljevanje preko črt, ki so v francoski oblasti. velike ugodnosti na litvanskih železnicah. Dalje poročajo, da nameravajo boljševiki pritisniti tudi na Finsko, da bo morala skleniti z njimi podobne pogodbe, kakor so jih ali bodo sklenile Estonska, Letonska in Litva. S protektoratom nad baltiškimi državami si hoče Sovjetska Rusija zagotoviti popolno oblast v .vzhodnem delu Baltiškega morja ter se zavarovati pred kakim napadom z nemške strani, sai ji v tem zaprtem delu od kake druge države tako ne more groziti. Japonci obsojajo novo zvezo Nemčije s Sovjeti Tokio, 3. okt. m. Kakor je bilo sklepati, niso novega nemško - sovjetskega sporazuma japonski odločujoči krogi vzeli z odobravanjem na znanje. Višja osebnost iz japonskega zunanjega ministrstva je izjavila, da to novo nemško-sov-jetsko prijateljstvo nikakor ni v skladu z zvezo proti Kominterni, kajti s temi pogodbami se je močno ojačil vpliv Moskve in s tem vpliv Kominterne v Evropi in Aziji. Amerika še priznava poljsko državo Washington, 2. oktobra. Zunanji minister Cor-dell Hull je izjavil včeraj, da Združene države še priznavajo poljsko vlado. Ameriški veleposlanik v Varšavi Bede bo še nadalje ostal poslanik pri poljski vladi. Veleposlanik je zdaj v Parizu. Po-6lana so mu bila navodila, naj oetane v bližini poLiske vade. Z odvzetjem ozemlja, ne ugasne še zakoniti obstanek vlade. Poljska je žrtev surove cilc, katero 60 porabili kot orodje za nacionalno politiko. Srbski pravoslavni patrijarh na Reki Reka, 3. oktobra. Po posvetitvi pravoslavne cerkvfe' ha Sušaku je patriarh pravoslavne cerkve dr. Gavrilo s svojim spremstvom z avtomobilom odpotoval včeraj na Reiso, kjer je posvetil tamkajšnjo pravoslavno cerkev. Na Reki je doživel svečan sprejem. Na mejnem mostu so se zbrali predstavniki vseh državnih oblasti na Reki na čelu s prefektom 1 estom in reškim županom. Pri sprejemu je bil prav tako jugoslovanski konzul na Reki s predstavniki naših obmejnih oblasti na Susaku. Na trgu ob mostu je bilo nekaj čet fašistične milice, vojske, balile in vojaška godba. Ogromna množica je pozdravila patriarha, čim se je pojavil njegov avtomobil. Godba je zaigrala jugoslovansko in italijansko himno, nakar je pristopil k patriarhu prefekt Testa jn_mu izrekel dobrodošlico. Patriarh se je prisrčno zahvalil za pozdrav in se nato rokoval z vsemi pred- stavniki‘italijanskih oblasti. Nato je odšel peš v pravoslavno cerkev, kjer je imel molitve za dolgo življenje našega kralja ter italijanskega kralja in cesarja. Zvečer je patriarh odpotoval nazaj na Sušak Zastoj sovjetsko turških pogajanj v Moskvi Turčija bi se rada zavarovala na Črnem In na Sredozemskem morju London, 3. okt. m. V svoji nočni oddaji je londonski radio sporočil, da turški zunanji minister Saradzoglu v svojih pogajanjih s Stalinom in Molotovim ni privolil v nobeno pogodbo, ki bi škodila neposredno Angliji in pa Franciji. Saradzoglu tudi ni privolil v nobene nove ukrepe glede plovbe skozi Dardanele, kateri bi utegnili škodovati Veliki Britaniji in Franciji. Turški zunanji minister Saradzoglu se včeraj ni sestal s komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Mislijo, da pričakuje navodil iz svoje domovine. Saradzoglu se je sestal z Se-edsom, britanskim poslanikom v Moskvi in s francoskim odpravnikom pošlo. Iz Carigrada poročajo: Turški zunanji minister Saradzoglu se bo vrnil jutri ali pojutri- Romunska vlada o svoji nevtralnosti in o obrambi Bukarešta, \ okt. Nova romunska vlada 'I ■ vceraJ izdala oklic na romunski narod. V IV™ Pravi, da bo neusmiljeno kaznovala vse iste nizkotneže, ki se ne zavedajo, da pomeni njihovo, s sovraštvom prežeto početje, danes neodpustljiv zločin. Vlada je sklenila vse storiti, da tisti, ki so krenili po napačni poti, spregledajo svojo zmoto. Odprla bo vrata ječ vsem tistim, v katerih dušah še tli ljubezen do domačega ognjišča in ljubezen do domovine. I otrudila se bo, da jih pripelje na pravo pot. oamo tisti narodi, ki so trdno zedinjeni, bodo mogli brez škode priti iz požara, ki grozi vsemu svetu. Da utrdi notranjo edinost, kliče vla-ja vse Romune, da se zedinijo. Storila bo vse, se ta edinost čim trdneje izdela. Romunija mma nobenih vojnih namenov, želi in hoče *5’ toda ne bore ostati nebrižna, ker bi bila 1 tem na s]abšem kakor drugi narodi. Romunski narod mora pogumno prestati ®. težkoče, ki so nastale, ker so mnogi mo-811 Ri pod zastavo in ker je vlada uvedla re- kvizjcije Vlada bo storila vse, da te težkoče olajša. Nadaljevala bo svoje delo v mejah “na\breaUa. Zdaf najnu]neiŠe vPrašanje Na^ koncu pravi oklic: Prepričani smo, da no naša država znala premagati velike tež-koce, ki jo čakajo. Ne dvomimo, da bomo mogli domovini prihraniti vojne grozote, prepričani, da bomo obvarovali strogo nevtralnost, ki smo jo proglasih. Da dosežemo ta cilj, ne sme nihče prekršiti svoje dolžnosti. Vsak Romun mora spoštovati sedanjo državno oblast in prevzeti žrtve, ki jih od njega terja obramba domovine. Vsi moramo biti trdno zbrani okoli našega ljubljenega kralja. _____ Naročajte in širite Slovenski dom! šnjem iz Moskve v Ankaro. Zdi sc, da bo novi turško-ruski pakt podpisan v Moskvi se pred Saradzoglovim odhodom. Trdijo, da je novi pakt zelo skrbno sestavljen, ker je mednarodni položaj terjal pomembnejše spremembe^prvotnega načrta, o katerem sta obe državi ze razpravljali po redni diplomatski poti in ga ze sprejeli. V zunanji politiki Turčija ne bo opustila svoje stare politike, ker želi ohraniti prijateljstvo z vsemi državami. Zato je možno, da bo podpisala pogodbo tudi z Veliko Britanijo in Francijo glede poroštev v .Sredozemlju, pakt s Sovjetsko Rusijo bo pa vseboval poroštvo glede Črnega morja. r]’oda zdi se, da bo v an-gleško-francosko-turški zvezi določba, ki bo pakt razveljavila, če bi zahodni demokraciji zašli v vojno z Rusijo. . Zaradi vsega tega so se pogajanja med Sovjeti in Turčijo v Moskvi zavlekla. Belgrad, 3. oktobra, m. V tukajšnji državni bolnišnici že dalj časa traja tečaj za bolničarke. Tečaj obiskuje med drugimi tudi soproga predsednika vlade ga. Katica Cvetkovič. Belgrad 3. oktobra, m. Danes zjutraj se je vrnil v Belgrad podpredsednik vlade dr. Vladko Maček z vsemi hrvatskimi ministri. Dr. Maček bo jutri priredil v hotelu na Avali večerjo na čast članom vlade. Madžarske napovedi: Vesti 3. oktobra Nemško mornariško poveljstvo sporoča, da je neka nemška podmornica potopila danski parnik »Vendiat, ker je parnik najprej skušal pobegniti, potem pa hotela zavoziti nanjo. Oborožen nemški parnik je ob srednjeameriški obali s streli potopil angleško ladjo cClemenU. Ker so nemške podmornice prenehale z napadi,« kaže, da se bodo vojskovale nemške trgovske ladje. Mir more biti obnovljen samo tedaj, ko bo Nemčija lahko stopila v družbo ostalih svobodnih narodov pod vodstvom nove vlade, je govoril včeraj angleški protestantski nadškof iz Jorka. Ameriško mornariško ministrstvo pripravlja načrte za oborožitev ameriških trgovskih ladij, da se bodo lahko branile proti tujim podmornicam. Iz tega sklepajo, da bodo Nemci prej ali slej začeli potapljati tudi ameriške ladje. V mehikanskem pristanišču Tampicu se je vnel nemški bencinski parnik z 10.000 tonami goriva. Ogenj je bil podtaknjen. Ameriške delavske organizacije so poslale vladi prošnjo, naj bi Združene države posredovale za sklenitev miru v Evropi. N emško-madžarska trgovska posvetovanja so se po poročilih iz Berlina končala v popolnem spo razumu. Bivši komisar Zveze narodov v Gdansku Burrk-hardt je bil včeraj sprejet pri angleškem zunanjem ministru lordu Halifaxu. Predsednik angleške vlade Chamberlain bo danes v poslanski zbornici govoril o zadnjih dogodkih, med drugim o nemško sovjetski zvezi, hkratu pa bo zavrnil vsako misel na mir, kateremu bi za temelj služilo stanje po uničenju Poljske. Angleška letala so včeraj priletela nad Berlin in Podsdam ter metala tam letake z znanim Knirkerbockerjevimi trditvami o denarju, katerega so nemški voditelji naložili pred začetkom vojne v tujih bankah. Japonski general Osumi, ki bi se bil moral udeležiti hitlerjevskega kongresa v Niirnbergu je nenadno dopotoval v London, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom. Japonski zunanji minister admiral Nomura je ime! včeraj govor, v katerem je dejal, da se Japonska ne bo vtikala v evropsko vojno, marveč, da se bo omejila samo na izvedbo nalog, katere ji nalaga vojna na Kitajskem. Zaradi naglega skoka cen življenskih potreb- šem je bil turški narodni sklipščini predložen zakonski osnutek za pobijanje dra-£mje. Ustanovil se bo poseben odbor, ki ga bo vodil predsednik vlade. Ob 21. obletnici svojega vladanja je bolgarski kralj Boris podpisal pomilostitveni ukaz. Ugodnosti pomilostitve je bilo deležnih 270 krivcev, od katerih je polovica političnih kaznjencev. Ameriški poslanik v Parizu bo posredoval pri romunski vladi, da bi dovolila članom bivše poljske vlade odhod iz Romunije. čikaški nadškof kardinal Mundelem je umrl snoči. Zadela ga je kap. Pokojni kardinal ije 1. 1937 zbudil ogromno pozornost V6ega sveta 6 svojo poslanico proti narodnemu socializmu. 70 posebnih sodišč za nadzorstvo nad delovanjem sumljivih tujcev so ustanovili v Angliji. Na nedeljskem zborovanju slovaške ljudske stranke so za Hlinkovega naslednika izvolili sedanjega predsednika vlade dr. Tisa. Italijanska vlada zavrača vesti, da bi bila vzela iz prometa največja italijanska parnika »Rex« ter »Conte di Savoia«. Poročilo pravi, da bodo italijanske družbe opravljale redni promet z Ameriko in Daljnim vzhodom. Francoski ministrski predsednik Daladier Je včeraj sprejel predsednika nove poljske vlade generala Sikorskega. Na vseameriški konferenci v Panami so sprejeli sklep, da si bodo vse države ameriške celine prizadevale ohraniti v Ameriki mir. Prepovedale bodo tujim letalom vojskujočih se držav in njihovim podmornicam dostop v bližino ameriške celine. Belgijska vlada bo izpustila domov vse rezerviste, častnike in podčastnike, ki imajo po pet ali več otrok. Nemške podmornice v Severnem morju London, 3. oktobra, o. Londonski radio poroča, da v Švedski vlada veliko ogorčenje zaradi vedno večje aktivnosti nemških podmornic blizu otokov Oland in Gotland. Te podmornice potapljajo ladje tudi v obalnih vodah. Tako je včeraj neka nemška podmornica potopila švedski parnik »Gun«. Nemško poročilo pa pravi, da je ladja hotela zavoziti na podmornico ter jo tako uničiti. Nadalje je bil potopljen v švedskih vodah litvanski parnik »Imant«, ki ie naletel na plavajočo mino. Jugoslavija, Madžarska, Bolgarija in Grčija bodo strogo nevtralne Budimpešta, 3. oktobra, m. Madžarski politični in Grčija mogle ohraniti svojo neokrnjeno nevtral-krogi pripisujejo v zvezi z diplomatskimi posveti nost. Prav tako so prepričani, da tudi Romuni ja in v Moskvi veliko pozornost razčiščevanju situacije t Turčija ne bosta posegli v vojno. Turčija 1k> v v Podonavju. Ti krogi ne verjamejo, da bi Francija in Anglija popustili ter pristali na nemško* ruski mirovni načrt. Zato pa računajo z mnogo večjo delavnostjo na zahodnem bojišču. Ti boji bedo države na jugovzhodu Evrope pripeljali do tega, da bodo še ojačile svojo strogo nevtralnost. Upajo, da bodo Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija kratkem podpisala pogodbo z Anglijo in Francijo ter sporazum e Sovjeti, da bo držala ravnotežje na Sredozemskem morju. Zlasti se v madžarskih političnih krogih pojavlja želja, da bi se med Madžarsko in Jugoslavijo še bolj utrdili prijateljski1 sliki. Obe državi morata namreč podpirati ravnotežje na Balkanu in na jugovzhodu Evrope . „ Univerza, visoka šola naše mladine Kaf bodo predavali profesorji najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda Ljubljana, 3. oktobra. V sobotni številki smo seznanili naše čita-tejje z znanstvenim delom, ki ga opravlja naša univerza na modroslovni in pravni fakulteti. Danes si oglejmo še ostale tri fakultete, nepopolno medicinsko, tehniško in bogoslovno fakulteto. Medicinska fakulteta Naša medicinska fakulteta je nepopolna in onsega le prve štiri semestre medicinskega študija. Na njej polagajo slušatelji le izpite prve skupine (lizika, biologija in kemija) ter druge skupine (anatomija, histologija in fiziologija). Po končanih štirih semestrih in položenih izpitih se morajo slušatelji vpisati na univerzo v Zagreb ali Belgrad, odnosno na kakšno inozemsko univerzo. Nepopolna medicinska fakulteta obsega naslednja predavanja: prof. dr. Plečnik Janez obravnava anatomijo človeškega telesa in vodi vaje v anatomskem delu (seciranje). Docent dr. Kobe Valentina razpravlja o anatomiji živčevja in vodi odgovarjajočo vaje, prof. dr. Kansky Evgen predava o obči fiziologiji in fiziološki kemiji ter fiziologiji človeka, prof. dr. Seliškar Albin govori o fiziologiji čutov in obravnava eksperimentalno fiziologijo. Prof. dr. Klinc Ladislav predava fiziološko kemijo, prof. dr. Košir Alija histologijo, docent dr. Pehani Hubert embriologijo, hon. nast. dr. Grošelj Pavel splošno biologijo, prof. Nardin Julij eksperimentalno fiziko za medicince, priv. docent dr. Lavrič Božidar topografično anatomijo, hon. nast. dr. Pintar Ivan pa predava o splošni zgodovini medicine. Tehniška fakulteta Študij in predavanja na tehniSki fakulteti so razdeljena na 18 zavodov: Na Zavodu za uporabno matematiko predavajo profesorji dr. Zupančič Rihard, dr. Plemelj Josip (oba matematiko) inž. Grudin-ski Teodor (teoretična mehanika in grafostatil^), dr. inž. Kuhelj Anton (mehanika za elektrotehnike in strojnike), dr. inž. Fakin Milan (opisna geometrija), Žabkar Albin (splošna matematika), inž. Šuklje Ljudevit (vaje teoretične mehanike in grafostatike). Na Zavodu zn fiziko predava doc. dr. Peterlin Anton o eksperimentalni fiziki. Na Zavodu za mineralogijo, p e -trografijo, geologijo in nauk o stojiščih imajo odgovarjajoča predavanja prof. inž. Nikitin Vasiliji Priv. doc. dr. Mantuani-Dolar Ljudmila in doc. dr. Rakovec Ivan. Obširna so predavanja na Zavodu za kemijo, kjer imajo glavne stolice prof. dr. Samec Maks (teoretska in fizikalna kemija), prof. dr. Rebek Marius (teoretske osnove analitske kemije), prof. dr. inž. Gozelj Ladislav (kvantitativna analiza, analitska kemija za rudarje, tehnična analiza plinov), prof. dr. inž. Kavčič Janko (anorganska kemična tehnologija, fizikokemijsko merilna metoda), prof. dr. Jenčič Salvislav (organska kemijska tehnologija, kemijska tehnologija živil, vaje v preiskavi živil), prof. dr. Klinc Ladislav (kemija živil in užitnin), dr. inž. Klemen oinfijlihard (kemija fermentov), priv. doc. dr. inž. ,,|ybarič Ivo (tehnologija usnjarstva in kemija strojil), inž. Mandrino Djordje (organska barvila). '' Na Zavodu za rudarska merjenja in geofi žična raziskavanja inia odgo- varjajoča predavanja docent dr. inž. Baturič Jos. Na Zavodu za geodezijo predavata doc. inž. Crnjač Josip in hon. pred. inž. Novak Leo. Zavod za tehnično mehaniko in preiskavo m a t e r i a II a ima na sporedu predavanja prof. inž. Krala Alojzija (nauk o trdnosti, preiskava materiala, mehanika za kemike). Na Zavodu za elektrotehniko ob- ravnava prof. dr. inž. Milan Vidmar generatorje in motorje za izmenični tok, prof. inž. Osana Marij govori o teoloriji telekomunikacij, o tehniki telegrafskih in telefonskih aparatov, o meritvah v tehniki telekomunikacij, -o splošni elektrotehniki in o elektrotehniki v rudarstvu. Prof. dr. inž. Koželj Venčeslav razpravlja o osnovah elek-trotaehnike in o teoretični elektrotehniki, kon. pred. inž. Matanovič Drago o instalaciji in uporabi električno energije, hon. pred. dr. inž. Avčin France o splošnih električnih meritvah in o meritvah na električnih strojih. Zavod za strojništvo ima na sporedu predavanja prof. inž. Lobeta Feliksa o pogonskih strojih in obči mehanski tehnologiji prof. inž. Strojnika Romea o strojnem risanju, o strojnih elementih in o dvigalih, ter hon. pred. inž. Ključenka Rpaminonde o mehanski tehnologiji in splošnem strojeslovju. Na Zavodu za ojačen beton in gradbeno mehaniko ima odgovarjajoča predavanja prof. dr. inž. Kasal Miroslav. Na Zavodu za visoke gradnje predava prof. inž. Foerster Jaroslav o visokih gradnjah in industrijskih zgradbah, hon. pred. inž. Globočnik Stojan pa o gradbenih konstrukcijah in o nauku o gradivu. Na Zavodu za ceste in železnice so na sporedu predavanja prof. inž. Hrovata Alojzija (železnicev zgornji ustroj) in hon. pred. inž. Kavčiča Rudolfa (predori in kolodvori). Na Zavodu za mostne zgradbe predava prof. dr. inž. Milan Fakin. Zavod za vodne zgradbe še nima predavatelja. Na Zavodu za arhitekturo si delita predavanja prof. arh. Plečnik Josip, ki predava arhitektno risanje in kompozicijo, ter prof. inž. arh. Vurnik Ivan, ki ima na sporedu predavanj arhitektoniko, nauk o gradnji mest in naselij, nauk o zgradbah, arhitektno kompozicijo in inženirsko oblikoslovje. Na Zavodu za rudarsko stroje-s 1 o v j e predavata prof. inž. Kopylov Aleksej in doc. dr. inž. Kersnič Viktor. Na Zavodu za tehnično oplemenje-vanje ekonomskih mineralov predava prof. inž. Gostiša Viktor o rudarskem gospodarstvu in o tehničnem oplemenjevanju rud in premogov, docent dr. inž. Matija Žumer pa o enciklopediji fužinarstva. Zavod za tehnično rudarstvo ima predavanje prof. inž. Pehanija Iga o globokem vrtanju, tehničnem rudarstvu in rudarskem pravu. Izven poedinih zavodov ima tehniška fakulteta še na sporedu predavanja prof. dr. Gosarja Andreja o raznih pravnih in socialnih naukih, inž. Stanka Dimnika o enciklopediji inženirskih ved, dr. Kobe Valentine o prvi pomoči pri nezgodah in dr. Klinca Ladislava o bojnih plinih. Bogoslovna fakulteta Študij na bogoslovni fakulteti je razdeljen na štiri skupine, poleg teh pa so na sporedu še pomožni predmeti, ki jih predavajo honorarni predavatelji. Glavna predavanja filozofske in dogmatične skupine so: doc. dr, Janžekovič Janez uvaja bogoslovce v filozofijo, obravnava logiko in psihologijo, prof. dr. Turk Josip govori o zgodovini filozofije, prof. dr. Ehrlich Lambert ima predavanja o apologetiki, o psihologiji in zgodovini primitivnih verstev, o zgodovini starih orientalskih verstev in o misiologiji, prof. dr. Gri-vec Franc obravnava primerjalno bogoslovje, prof. dr. Fabijan Janez dogmatiko, prof. dr. Lukman Franc pa nauk o zakramentih in izbrana dogmatična vprašanja. V biblični skupin! predavata in razlagata pTof. dr. Matija Slavič in prof. dr. Snoj An* drej sv. pismo stare in nove zaveze. V moralni, pravni in pastoralni skupini predava prof. dr. Odar Alojzij cerkveno pravo, docent dr. Potočnik Ciril liturgiko, asce-tiko in mistiko ter pastoralno bogoslovje, doc. dr. Lenček Ignacij moralno bogoslovje, dr. Zupan Alojzij pa etiko. V skupini cerkvene zgodovine so na sporedu odgovarjajoča predavanja prof. dr. Turka Josipa in prof. dr. Lukmana Franca. Med pomožnimi predmeti predava Košmerlj Alojzij o cerkvenem govorništvu, dr. Demšar Josip o pedagogiki, Premrl Stanko o teoriji mašnega korala in mašnih spevih, dr. Ahčin Ivan o krščanski sociologiji, dr. Brecelj Anton o splošni higieni in pastoralni medicini, dr. Jere Franc o biblični grščini, dr. Breznik Anton o stari cerkveni slovanščini in Steska Viktor o krščanski umetnosti in notranji cerkveni opravi. Novo posojilo za mariborsko carinarnico odobreno Maribor, 2. oktobra. Mestni župan dr. Juvan se je pred nekaj dnevi mudil v Belgradu, da bi pri finančnem ministrstvu izposloval odobritev posojila za II. etapo carinskih del. To posojilo znaša 4,800.000 din ter ga bo mestna občina najela pri Državni hipotekarni banki, amortizirala pa ga bo z dohodki iz svojega kaldmiinskega fonda. S tem posojilom bo omogočeno neprekinjeno nadaljevanje velikih javnih del, ki so se začela letošnjo pomlad na terenu starih carinskih skladišč v Melju. Prva eiapa teh del so sedaj do-vršuje. V to etapo spada gradnja novega uradnega poslopja mariborske carinarnice, novih carinskih skladišč ter dovozne inod vozne rampe. Vsa ta dela bodo gotova že to jesen, oziroma so bodo povsem končala prihodnjo pomlad. V II. etapo pa spada ureditev okolice nove carinarnice, tako regulacija in tlakovanje cest, podaljšanje kanalskega omrežja, naprava železniškega podvoza, ureditev železniških dovoznih tirov. Ko bo posojilo realizirano, se bo pričelo s temi deli pri- Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 3. oktobra. Nič pomembnega se ni zgodilo v Ljubljani od včeraj do danes. Spremenljivo kislo vreme nas spremlja iz dneva v dan, zjutraj se prebujamo v meglo, čez dan na6 za kak hip obsije sonce, naslednji dan nas namoči dež itd. Toplota je zlezla kvišku in jutranje slani ni več na poljih. Lastovke in druge selivke na6 zapuščajo in skoraj nam je šal, da ne moremo z mjimi, ker bi si gotovo prihranili stroške za zimsko kurjavo. V Ljubljani je od včeraj do danes vladal mir na V6eh onih področjih, ki prihajajo za kroniko v poštev. Le tam na Ma6arykovi cesti, kjer 6e dviguje v zrak 6tavba velemestnega hotela, je bilo 6noči v prvih večernih urah nekoliko živahneje. Avtomobil za avtomobilom ije prihajal in se uvrščal v dolgo kolono. Iz njih so izstopali znani in neznani obrazi, pomenljivo so se spogledovali med seboj, si brez besed stiskali roke in hiteli v spodnje prostore gostoljubnega hotela. Popotnik, ki ga je korak zanesel tam mimo, si je zastonj prizadeval, da bi zvedel, kaj naj to pomeni. Sele, ko je ujel na uho nekaj v šepetu izgovorjenih besed, 6e mu je posvetilo. Skomizgnil je z rameni in šel naprej../ Kronika nesreč Zidarski pomočnik Dobravec Jože iz Češnjice v Bohinjski dolini je padel s strehe in se nevarno potolkel. Zatekel se je v ljubljansko bolnišnico. Tja so pripeljali tudi Dolžan Jero, ženo kovaškega pomočnika iz Tržiča, ki si je zadrla šivanko globoko v levo nogo. — S šivanko je imel smolo tudi postajenačelnikov sin Klopčič Janez z Lavrice. Padel je na iglo, ki se mu je zlomila v kolenu. — Delavca Urankarja Ivana je pred pošto podrl neki voz. Kolesa so mu šla čez levo nogo in mu jo strla. Tri dni je hodil do bolnišnice, pa se mu ni izpolnila želja, da bi se v njej odpočil Utrgal se je tam od meščanske strani. Radovedno se je oziral okrog in si takoj uganil, da nekaj išče. Pa tudi' sicer ni bilo težko tega uganiti, saj ga je vse izdajalo, da ne spada v častitljivo družino ljubljanskih meščanov ali pa med njihove življenjske spremljevalce, okoličane, ki oskrbujejo ljubljanske želodce. Na obrazu mu ni bilo videti, da bi si delal bogve kakšne skrbi, najbrž si je tudi on mislil: čas dela za mene. Končno se je ustavil pred hišo, na kateri sicer ni nobenega napisa, ki pa jo izdaja tabla z napisom: kirurgični oddelek, medieinski oddelek in se konča z: mrtvašnica. Od vseh napisov je razumel seveda najbolj zadnjega. Stopil je čez cesto, šel počasi čez tiste tri stopnice, ki so že od nebroj nog izrabljene, in stopil skozi vrata, skozi katera je šlo že mnogo ljudi, nekateri z veselim srcem, drugi s srcem, polnim upanja, tretji žalostni in strti. On ni bil ne žalosten ne strt, ampak radoveden. Ko je stopil v vežo, je zagledal toliko vrat in prehodov, da ni vedel, kam naj se obrne, dokler ni pristopil vratar in ga povprašal, kaj bi rad. Prav počasi in nežno je povedal, da bi rad v bolnišnico. Vratar mu je po starem receptu dal listek in povedal, kam naj vse gre. Kar zvrtelo se mu je v glavi, ko je slišal, kam vse bo moral iti. Najprej si je ogledal listek, na katerem je videl številko in bi prav rad vprašal, kaj pomeiji, pa si ni upal. Potrkal je prav na lahko na vrala. »Naprej!< se je nekdo oglasil izza vrat. Vstopil je in najprej pomolil samo glavo skozi vrata, potem pa je hitro potegnil še ostalo rojstvo za sabo. Uradnik mu je pokazal stol. Usedel se je in pokazal listek. Ko je povedal vse, kar je treba in se je najbrž prvič v življenju moral spomniti vseh blagopokojnih do četrtega kolena nazaj, se je globoko oddahnil in pomislil: Hudo je bilo in sedaj sem najbrž že zdrav. »Od kod pa ste?« ga je vprašal dežurni. »Ja, veste gospod, jaz sem pa od daleč. Tam doli iz Štajerske sem.« »Ali ste prišli sedaj z vlakom?« »O ne, sep prišel kar peš,« To je rekel tako preprosto in prepričevalno, kakor da bi vsi tisti, ki pridejo v bolnišnico, prihajali peš. »Koliko časa ste pa hodiii?« »Ja, veste, hodil sem pa kar tri dni. Je daleč, čeprav sem mlad in sem dober v nogah. Samo denarja _ nimam, da bi se peljal i. vlakom, župan pa mi_ je rekel, da grem lahko peš, ker sem še mlad in da za take nima denarja. Kaj sem pa hotel. Ubral sem pot pod noge.« »Ze dobro, toda kaj pa z jedačo in prenočiščem, ko nimate denarja.« hodnjo pomlad. Z njimi bo tudi končan velikopotezen program carinskih javnih del. Preostala bo potem še III. etapa, ki pa s samo carinarnico ne bo imela bistvene zveze, ker predvideva samo podaljšek nove ceste, katero bodo izpeljali od carinarnice pod železniško progo na ppbočje Meljskega hriba ter bo prišla v Košakih na državno cesto; v III. etapo spada nadalje še tudi načrt za zidanje stanovanj za carinske uradnike. »To vse sem dobil pri dobrih ljudeh. Med potjo je bilo prav lepo in nič dolgčas mi ni bilo. Snoči^ sem bi) v neki gostilni blizu Ljubljane. B|la je sobota in je bilo v gostilni precej ljudi. Pil in jedel sem, kolikor sem hotel in še malo zavrteli smo se. Kaj mislite, ali me bodo sprejeli v bolnišnico?« xSeveda Vas bodo, če bodo zdravniki le videli, da ste potrebni zdravljenja in da se ne da kar takoj napaka popraviti. Toda, ali bi tako radi ostali v bolnišnici. Vsak hoče čim prej ven!« • j >Veste,gospod, rad bi se malo naspal in najedel. Saj Vam ni treba tega tam praviti. Ali mislite, da bi se dalo kako narediti?« Nasmejal se je uradnik njegovi odkritosrčnosti. Tako odkritosrčnega človeka še zlepa ni videl. »Kar na oddelek pojdite, tam bodo že pravo ukrenili,« mu je rekel. Odšel je in uradniku se je zdelo, da mu je bilo skoraj žal, da se je razodel. Gotovo je pričakoval, da mu bo pomagal. Popoldne ga je uradnik videl, kako je odhajal iz bolnišnice. Vprašal ga je, če ne bo ostal. »Ne « je rekel. »Nekaj so mi dali v oko in rekli, naj grem domov.« Šel je in počasi se je izgubljal tja, od koder je prišel. Tri dni peš, to ni malenkost! Sodbe pred mariborskim sodiščem Maribor, 2. oktobra. V sobotnem »Slovenskem domu« smo poročali o razpravah, ki so bile v soboto dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Bile so tri razprave, s sodbo končali pa sta se samo dve, tretja pa je bila preložena. Hudo je bil obsojen 28 letni posestnik Avgust Lončarič iz Sv. Bol fenka v Halozah. Lončarič se je sprl 9 svojo mlado ženo, ker je hotel, da bi ona odpravila svoje starše od doma. Ker žena v to ni privolila, se je holel Lončarič od nje ločiti ter je zahteval polovico posestva, na katerega s« ja priženil. Tudi v to žena ni privolila. Zato jo je 20. julija t. 1. pričakal v zasedi ter jo je ustrelil iz samokresa. Zadel jo je v trebuh. V bolnišnici so ji sicer rešili življenje, toda ostala bo za delo trajno nesposobna. Lončarič se bo za svoj zločin pokoril pet let na robiji, dobil je tudi trajno izgubo častnih pravic, ženi mora plačati 6000 din za bolečine, 861 dinarjev pa za stroške zdravljenja. — Naslednja razprava je bila proti dvema, ki sta se ob priliki velikega požara dne 14. aprila v Marenbergu na poseben način udejstvovala kot »reševalca«. Ko so gasilci nosili iz gorečega graščinskega gospodarskega poslopja iz shrambe razne stvari, med njimi tudi suho svinjino, sta 62 letni prevžitkar Blaž Lapan in 37 letni posestnik Franc l 'Z Marenberga >rešila« prvi 6, drugi pa 13 kosov prekajenega mesa za sebe. Lapan je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora ter na »• i?:?u • kastnih pravic, dočim je bila razprava proti Sikarju preložena. — Tretja razprava proti 43 letnemu posestniku Francu Bezjaku iz Botkov-cev, ki je bil obtožen, da je ponaredil tombolsko r^° j"® 0mb0h Ptl’Jskih gasilcev, da bi dobil 5000 dinarjev vredno motorno kolo. je bila preložena. •• H V Mariboru se bo ustanovila še ena gasilska čefia Maribor, 2. oktobra. Gasilstvo je v Mariboru in okolici na izredni višini. Osobito mariborski gasilci so znani po vsej državi, kot najbolje oborožena prostovoljna gasilska edinica, ki slovi tudi po svoji strumni disciplini in veliki požrtvovalnosti. Maribor se z njimi po pravici postavlja, saj mu vsako leto s svojim naglim nastopom rešijo milijonske vrednosti, obenem pa prihranijo mestu velike vsote, ki bi jih moralo plačevati sicer za poklicno gasilsko četo. Mestu samemu bi morda zadostovala tudi slabše oborožena gasilska edinica, toda zaradi mnogoštevilne industrije, zlasti zaradi tekstilnih tovarn, ki so požaru zelo izpostavljene, je potrebno, da je gasilska služba na višku. V normalnih razmerah zadostuje dosedanji obseg gasilske organizacije dasi se je pokazala potreba, da se spremišča gasilskega orodja razmeste v raznih mestnih okrajih da bodo hitreje pri rokah v slučaju nevarnosti! Drugače pa je v slučaju resnejših časov, če bi bilo mesto izpostavljeno napadom iz zraka. Povsem iz tega vidika gre nova akcija, da se osnuje v Mariboru se ena gasilska četa, ki bo imela svoj sedež na desnem dravskem bregu v središču Mag-dalenskega predmestja. V slučaju napada iz zraka M'110 fna- e^*n*ra ne mogla mesta dovoljno ščititi, zlasti še, ker bi moral pri obrambi mesta na desnem dravskem bregu pasirati najbolj izpostavljeno točko celega Maribora — edini dravski most. V strokovnih krogih se še nekaj časa vršijo priprave za ustanovitev te druge gasilske edinice. 63 Skrivnost smrtne megle Neka listina opremljena s številnimi pečati! Spodaj dva podpisa: eden nečitljiv, drugi — Gilbert. Devorny je bral in bral. Nenadoma mu je postalo črno pred očmi... Bilo je dovoljenje za izdelavo strupenega plina LM 387, ki ga je bilo tovarnarju izdalo vojno ministrstvo. >Ali zdaj razumete?« je siknil Lammerley. Ta hip je nekdo glasno in mogočno potrkal na vrata. »Noter!« je besno zavpil tovarnar. Vrata so se odprla. Majhen možiček z belo brado se je prikazal na pragu. »Policija,« je povedal z voltim težkim glasom. >Mr. Lam-merley — v imenu zakona — vi ste aretirani!« »Vaš dekret, če smem prositi,« je umirjeno odvrnil tovarnar. Policijski uradnik je pokazal listino. »Kapitan Levington s policijskega urada Buffalo, oddelek B4,« je dejal kratko. Njegovi pogledi so iskaje tavali okrog po sobi. Namenoma je zadel kot kragulj na kovčeg, ki je stal v kotu. Eden, dva prijema, nato so se odprle ključavnice. »Ah! Poglej!« je veselo povabil: »Vse je že pripravljeno za odhod! Nočna srajca, zobna krtačka in dolarji... hm... Glavna stvar, dolarji...« Šele zdaj se je Devorny osvobodil svoje zmedenosti. Stopil jo k malemu uradniku in se legitimiral. »Pod kakšno obtožbo ste prijeli tega moža,« je vprašal, ne da bi kaj pomislil. »Pod obtožbo lažnega bankrota,« je pojasnil Levinarton s precejšnjim zadovoljstvom. XXXIII- Tudi v New Yorku je deževalo. Devorny je stal ob oknu svoje delovne sobe in z mračnimi mislimi strmel v prav tako mračne in mokre ulice. Opazoval je otožne majhne blesketajoče se kapljice, ki so drsele po šipah. »Tako ne bo šlo več naprej, sir,« je dejal Alfonzo, ki je bil pravkar vstopil. Bil je prav tako gosposki in neoporečen kot prej. Nihče si ne bi ob pogledu nanj mislil, da se je še pred nekaj dnevi neobrit in neumit, raztrgan in razcapan klatil po najbolj navadnih beznicah. »Pred tremi dnevi sva se spet vrnila v najin dom, pa še zmerom si niste pridobili nazaj vašega dušnega ravnovesja.« Devorny se je grenko zasmejal. »Pusti me, Alfonjo! Tega ti ne razumeš,« se je branil. »S strahom in bojaznijo gledam propad...« je začel znova sluga, toda Devorny je naredil tako besno kretnjo, da je Alfonzo prestrašen utihnil. »Prav nič mi ni zdaj za smeh,« je pojasnil mrko Devorny. »Pojdi!« »Jaz sem pridigar v puščavi,« je užaljeno ugotovil Alfonzo. Hip nato pa je že tudi odšel skozi vrata, kajti vedel je iz izkustva, kakšne zle posledice utegne imeti še nadaljnje obotavljanje. Devorny je bil spet sam in spet so se njegove misli usmerile v isti tok... Bile so nesmiselne in zato neumne misli — j pa vendar se jih ni mogel iznebiti. 1 Stvar »Laminerley« je bila urejena, najmanj pa končana zanj. Tovarnar je sedel za zapahnjenimi vrati, kriminalna policija pa bo tudi brez njega poskrbela za ves nadaljni potek. 1 Če se je dalo Lammerleyu sploh kaj dokazati, to njega, De- vornyja, ni prav nič več zanimalo. Sam bi prav gotovo ne bil mogel ničesar dokazati. Tokrat je odpovedal. Ni pa ga mučila ta zavest. Tudi se ni jezil ker se mu kljub vsej vnemi ni bilo posrečilo najti Morrisa — Morrisa, s katerim bi bil rad poravnal še neki račun. Kar naj se oni še naprej čuti zmagovalca, naj tudi pride spet na svobodo Lam-merley — njega ne briga prav nobena reč več. Če bi le ne bilo te nesrečne poročne zgodbe z Liano. Tiho je potrkalo in Alfonzo je vstopil spet v sobo. Slovesno je izročil Devornyju ozko belo kartico. Ze tri dni je detektiv odklonil vsakega obiskovalca in tudi zdaj, ko je vzel kartico v roko, se je jasno zrcalila na njegovem obrazu nejevolja. Nenadoma pa se je izraz njegovega obraza spremenil. Ponovno je bral: »Rad hi, če se da, ^ spregovoril z vami nekaj besed. Mislim, da sem vam dolžan nekaj pojasnil. Vaš neznani prijatelj« »Kdo je zunaj?« je vprašal Devorny razburjeno in precej naglo. »Prinašalec te kartice«, je odvrnil Alfonzo resno. »Za... privedi ga takoj noter!« je ukazal detektiv. Nato je obstal z obema rokama oprt na mizo, molčal je in gledal poln pričakovanja proti vratom. Zdaj že vendar! Zdaj se bo vsaj pojasnila ena izmed mnogoterih skrivnosti! Neznani prijatelj? Torej le ni bil Mutachora! Toda kdo neki? Kdo?.., Vrata so se odprla. Na pragu je stal — Morris. Devorny se je zastrmel vanj, kakor bi gledal duhr jalo je nekaj časa, preden je spet prišel do eovora. »Vi... vi?...« je vzkliknil zmedeno Od tu in tam lOO-letnico svoje ustanovitve je slovesno proslavila 1. belgrajska moška gimnazija, ki se ponaša še s tem, da se je v njej šolal tudi pokojni kraji Peter 1 Osvoboditelj. K proslavi so prišli kraljev zastopnik, prosvetni minister Maksimovič, ravnatelji vseh ostalih belgrajskih srednjih šol in veliko število nekdanjih učencev gimnazije, ki so se v javnem življenju visoko povzpeli. Med temi učenci je bilo veliko število vseučiliških profesorjev in znanstvenikov ter politikov, kakor na primer stari Ljuba >avidovič in predsednik srbske akademije dr. Belič. Nagovor je imel nanje tudi svoječasni ravnatelj te gimnazije, ki je v pokoju že trideset let. Kraljevski namestniki so gimnazijo odlikovali za ta jubilej z redom sv. Save I. razreda. Nemška gospodarska delegacija, ki se pogaja v Belgradu za novo trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo, je želela v največji meri doseči, da bi se izvoz surovin iz naše države v Nemčijo povečal. Zlasti se Nemčija zanima za naše rude in rudne koncentrate, ki jih potrebuje za svojo industrijo. Prav tako je nemška delegacija izrazila željo, da bi se povečali izvozni kontingenti življenjskih potrebščin. V nedeljo so imeli delegati prost dan, ki so ga Nemci porabili za to, da so obiskali grobnico Karadjordjevičev na Oplencu in tam položili venec na grob kralja Aleksandra. Stalna jugoslovansko-nemška trgovinska komisija, ki že štiri dni zaseda v Belgradu, je razdelila svoje delo na posamezne komisije, ki 6e bavijo vsaka ločeno s posameznimi vprašanji. Razpravljajo o ureditvi tovornega prometa in o posameznih vrstah blaga, katerega bi mogla naša država prodajati Nemčiji. Do danes bodo te podkomisije končale 6voje delo in 6e bo popoldne zbral plenum komisije, da preuči sklepe podkomisij. Zlasti 6e Nemci zanimajo za naše kmetijske proizvode in za naše rude. Življenjskih potrebščin bo naša država prodala Nemčiji toliko, kolikor jih bo mogoče, ker mora pri tem upoštevati tudi ostale države, katerim dobavlja to blago in ima z njimi podobne pogodbe. Glavno vprašanje pa je to, kako bo Nemčija dobavljeno blago plačevala. Srbska demokratska stranka je izključila iz svojih vrst znanega politika odvetnika Če-ilomirja Plečeviča zato, ker je hodil zmerom svoja pota in se ni nikdar odločno držal strankine discipline. V zadnjem času je Plečevič skupaj z drugimi nezadovoljneži iz demokratske stranke prirejal samostojne shode in poudarjal, da demokratska stranka nima prav, ker hladno sprejema na znanje sklenjeni sporazum med Srbi in Hrvati. Plečevič je mnenja, da je treba sporazum le pozdraviti, ker se s tem vračaju ljudstvu politične svoboščine, pa čeprav sporazum ni popoln. Zaradi njegovih stranpotov ga je izvršni odbor demokratske stranke izključil in svoj odlok sporočil časopisom. Pod sporočilom je bil podpisan predsednik Ljuba Davidovič. Banovina Hrvatska polagoma ureja tudi svoja finančna vprašanja. Na podlagi uredbe o"osnovanju banovine je bilo treba določiti tudi odstotek, ki odpade od kreditov državnega m proračuna na banovino Hrvatsko. Med Zagrebom in Belgradom je bil dosežen sporazum, da bo ta odstotek znašal povprečno 29% in je bil izračunan po številu prebivalstva, ne pa po velikosti ozemlja. Podroben sporazum glede prenosa teh kreditov pod oblast bana Hrvatske je bil dosežen ze z ministrstvom za trgovino in industrijo, kmetijskim ministrstvom in ministrstvom za ljudsko telesno vzgojo. Z ostalimi ministrstvi pa ho sporazum sklenjen kmalu. Kakor se zdi, bodo Hrvatje odnesli tudi svoj odstotek od milijonskih podpor, ki jih je prejemalo sokolstvo iz kreditov ministrstva za telesno vzgojo. Krasen spomenik, ki ga je izdelal največji jugoslovanski kipar Ivan Meltrovič, so v nedeljo odkrili v Novem Sadu vojvodinskemu politiku in preporoditelju Svetozarju Miletiču. K svečanostim je prišlo mnogo gostov iz Belgra-da, med njimi tudi ministrski predsednik Dra-giša Cvetkovič ter ministra Lazar Markovič in Jevrem Tomič. Predsednik vlade je imel pri tej priliki pomemben govor, v katerem je poudarjal delo in zasluge Svetozarja Miletiča za ^.v°P°.Jenje *n zedinjenje Vojvodine z ostali-“i deli jugoslovanske države. de]jo1no«>S,*-Vli Pa