GOSPODARSTVO ^RGOVINA ♦ FINANCA INDUSTRIJA O B R T KMETIJ STVO ^ETO VII. ST. 156 PETEK, 11. SEPTEMBRA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 Med zivljenjem in smrtjo Govor predsednika FLR Jugoslavije ^fsalla Tita na Okroglici pomeni prav Im . 0 vazen mejnik v razdobju vec-®tnih razprtij zaradi resevanja trza-*6ga vprasanja. Rozljanje z orozjem a italijanskj strani — ceprav ne po-s,ebno nevarno sprico hladnosti na tej , raoi — je| nehote se povecalo pomen Sa govora — saj je mednarodni svet, ' si zeli miru in dela ter se je komaj “dahnii po zakljucitvl miru v Koreji, 0|iko bolj prisluhnil Titovim besedami druge strani pa je zvenketanje sab-se bolj napelo spllosne jugoslovan-Ko-italijanske odnose in svet opozorilo a nevarnost, ki izvira iz te napetosii. .0 vsem tem so komentarji velikih za-°dnih listov k predsednikovemu govo-.U’ ki naglasajo v bistvu njegov pomir-Jjvaini ton, ki pusca odprta vrata za !nirne diplomatske razgovore, ter pu-caio ob strani samo trzasko vprasanje, spiosnega mednarodnega vidika ra-amijivj Njim gre seveda predvsem za aranitev splosnega miru. torrav je tako! Prav zaradi ohranitve Blru pa bi mi radi opozorili tovarise arednistvih svetovnih listov in same ahodne drzavnike na velik zev med to n*rbjo za ohranitev splosnega miru in Hhovim obravnavanjem trzaskega l)rasanja. Ni namrec dovolj, da se tr-asko vprasanje spravi z dnevnega re-ra in resi, da se potem odpre moznost aznih kombinacij strateskega sodelo-ania med Italijo in Balkanom — vaz-.° je, kako nai se res* to vprasanje! ako naj se resi, da se res zajamci ! lr ob Jadranu. Predsednik Tito pred-a£a internacionalizacijo mesta in pri-^lucitev ostalega ozemlja k Sloveniji, katero je zivelo povezano ze stoletja; dternacionalizacija Trsta bi zagotovi-a trzaskemu pristaniscu izvrsevanje legove naravne funkcije, ki mu jo natata zemljepisna lega in ves doseda-Ji zgodovinski razvoj, a hkrati, »last 0t ieast«, zivljenje in prospeh. Pre-'r>Cani smo, da izvira predsednikov rediog prav iz te osnovne misli: za-sotovitev miru ob Jadranu, a Trzaca-zivljenja, res pravega zivljenja. , ^ zadoscenjem ugotavljamo, da je ne-ai velikih zahodnih listov — med te-s}1 ziasti »Times« — ze pred manile-. ac*jo na Okroglici pravilno ocenilo dro trzaskega vprasanja. Kakor re-t n.0, ne gre samo za to, da se z resi-•ijo tega vprasanja odstrani kamen jPntike med Jugoslavijo in Italijo ter ako ustvarijo pogoji za znosnejse od-°se med njima, temvec tudi za to, da ^ Trstu in Trzacanom zajamci zivlje-J1®’ To je posredno poudaril tudi »Ti-desii. jjj je pre(j Titovim govorom 2razil mnenje, da sedanja napetost ob jadranu ne dovoljuje pravilne resitve trzaskega vprasanja, ki mora upostevati tdmijepisno lego Trsta in njegov zgo-dovinsijji razvoj. Taksna resitev pa bi 0l,a po mnenju uvazevanega angleske-lista v internacionalizaciji, kakor jo v bistvu predvideva mirovna pogodba. Zagotoviti je torej treba Trstu ziv-tdnje in razvoj. Ako hocejo odgovorni fzavnijji to storiti, potem naj ne do-olijo, da v Trstu najprej zamre vsako dmoiastno zivljenje. Dovoliti ne smejo, d se sedanje razmere v Trstu. ki jih ?nacuje popolna gospodiarska odvis-°st od Itali je in strah anglo-ameriskih bravnikov pred nahujskanim javnim ditienjem v Italiji zavlecejo v vecnost. ,ezko bo namrec obuditi mrtveca k ziv-jenj(j tU(jj diplomatom za’ zeieno mizo. i se pogosto ne plasijo niti najbolj ne-afavnih resitev, kakor je dokazala raz-mejitev pri Gorici. ..^e sme se zavleci v nedogled sedanje ■votarjenje trzaskih Slovencev, ki so ® danes — po tolikih zrtvah na slrani “Upne borbe z zavezniki — prisiljeni samo zivotariti na kulturnem in ’asti pa na gospodarskem podrocju. To e ni smrt, toda niti zivljenje ni! To je 'Tena zacasnost, na kateri Slovenci ne ^dfejo zgraditi nic trdnega. Kako naj e gospodarsko zopet postavijo na last-"e noge, ko se danes veljajo fasistieni ^akoni, ki n. pr. prepovedujejo ustano-,liev tudi navadne kmecke posojilnice; je premozenje slovenskih denarnih avodov se vedno v rokah italijanskih ..ank in ko se ni bila izplacana niti ena ra za ugrabiljeno in uniceno premoze- ®je! v istem casu pa je bilo za poten- Joslovna slvarnost se zoperslavlia vsem zapreham" Razgovor z ravnateljem Zagrebskega ve esejma jfanje italijanskega gospodarstva v Tr-b* vlozenih okoli 25 milijard lir iz 'tdrshallovega Jcredita. Kako naj Slo-enci zivijo in ustvarjajo kot kulturni tddje, ko so jim se vedno zaprta vrata ' javne sluzbe in sc celo na nasih solah artieSieni samo zacasni ucitelji in pro-asorji, ki morejo vsako leto ponizno dnavijati prosnjo za namestitev. 'zgovarjanje predstavnikov ZVU in anglo-ameriskih dipiematov po svetu a ZVU ni pooblascena menjati dose-anjega iistatusa quott, ki ga je ustva-a fasistiena zakonodaja, ker se ni bi-a izvedena mirovna pogodba, je brez 1 Pzavne podlage. Mar ne izvira blast ZVU prav iz mirovne pogodbe, ™drobnejse, iz poglavja o zacasni vla-'• Precitajte si se enkrat silovesni probas angloameriskega poveljnika po 14. fPtembru 1947! Mar se znani london-ki sporazum (9. maja 1952), ki je sicer stolicii italijanske funkcionarje in s etn prekrsil mirovno pogodbo, ne skli-v prav na to pogodbo? ' ar boste z mirovne pogodbe izvlekli amo itsto, kar je v prid eni narodno-1 in v skodo drugi? Ko ze govorimo o oblasti: Kdo pa je 9°ablastii gen. Aireya, da je na STO °Det uvedel italijansko drzavljanstvo je bila z mirovno pogodbo na njem 2recno preklicana italijanska suvere-est? Kdo ga je pooblastil, da je z go nodarskimi sporazumi iz leta 194S odredii trzasko gospodarstvo italijan ernu in ga vkljucil v italijanski go-jdarski carinski sistem, ceprav mi-vna Pogodba prepoveduje carinsko zavo?itev STO s Kakrsno koli drugo dr- Ako se dokocno v Londonu in Wa-nfgtonu odlocijo, napraviti konec te-, u slepomisenju, v katerega jih sili ratkovidna rimska politika, in sicer (Od nasega slalnega dopisnika) Zagreb, 8. sept. V cakalnici tajnistva Zagrebskega velesejma je nenavadno zivo. Industrij-ci in delavci, trgoyci in predstavniki, obrtniki in vodje najrazlicnejsih narod-nosti prihajajo z raznimi vprasanji in prosnjami. Ravnatelj Zagrebskega velesejma daje nayodila raznim oddelkom, ki radi ustrezejo razstavljalcem in nji-hovim predstavnikom. Zaradi dela, ki ga ima ravnatelj Snidarsic sem podvo-mil, ali bo sploh utegnil odgovoriti na moja vprasanja, ki sem jih mu namera-val postaviti; vendar je takoj pristal na mojo prosnjo. itAli ste, gospod ravnatelj, zadovoljni z odzivom razstavljalcev na letosnji ve-lesejem?« I Kakor vam je znano, je bil preteklo leto yelesejem prav v dneh, ko so bila nasa oblastva zaradi velike suse prisi-Ijena uvesti dolocene omejitve. Vsakdo na nasem mestu bi gotovo podvomil v povecanje odziva v tem letu. Vendar smo letos napolnili ves lanski prostor in poleg tega razsirili razstavne prosiore za okoli 7.000 kv. m bruto prostora. Io je za 35 odst. in se nismo mogli ustre-ci vsakomur. »To pomeni, da uziva Zagrebski ve-lesejem cedalje vecji mednarodni ugled in da so inozemci razumeli lanske ukre-pe vase vladett. »Da, ti ukrepi so bili zacasni in tako so jih tudi razumeli. Zanimanje tujine za nas sejem narasca od leta do leta. To je razumljiya poslediea komerciali-zacije sejma, ki se je zacela leta 1950 in kaze od leta do leta vecji uspeh. Tako imamo letos 8 kolektivnih razstav, vec-je stevilo tujih drzav in naravno tudi vecje stevilo razstavljenih predmetova. «Ali se je povecalo stevilo lujih razstavljenih predmetov?« »Ne. Tujci so pripeljali sicer okoli 300 artiklov vec ,toda hkrati so tudi doma-ca podjetja povecala stevilo razstavhje. nih predmetov za okoli 300 proizvodov. Poleg tega bo jugoslovansko gospodarstvo na sejmu razstavilo se'nekaj dru-gih proizvodov poleg dolocenega stevi-la lanskih razstavljenih predmetov. Tako racunamo, da bodo jugoslovanski razstav!jalci razstavili nad 600 novih artiklovd. «Ali se zanimanje za zagrebski vele-sejem omejuje samo na evropske po-slovne kroge?« »FLR Jugoslavijo poznajo po vsem svetu po njenih prejsnjih naporih za zmago nad osvajalcem in po njepem po. vojnem stremljenju za okrepitvijo pra-vienega miru. Zagrebski velesejem je znan po vseh celinah kot orodje njene zunapje trgovine in most za sklepanje tesnejsih vezi z Jugoslavijo in njenih gospodarstvom. O tem pricajo med dru. gim tudi povprasevanja poslovnih Ijudi in clanki strokovnega in dnevnega tis-ka v Juzni in Srednji Ameriki, obiski industrijcev in casnikarjev jz cezocean. skih dezel, sodeloyanje razstavljalcev iz Severne in Srednje Amerike in z Bliznjega vzhoda. Vi veste, da bosta letos razstavljali tudi Indija in Japo.nska. Ti drzavi bosta uredili svojo trgovinsko pisarno in razstavo enega podjetja; ko bi bilo na razpolago vec casa bi bilo sodeloyanje z Japonsko mnogo vecje. To velja tudi-glede podjetij iz Turcije, ki so morala zaradi pomanjkanja casa odgoditi. syoje sodeloyanje. «Nase citatelje bi posebno zanimal odnos nasproti trzaskim in italijanskim podjetjem«. »Tudi podjetja iz Trsta in Italije raz-stavljajo vsako leto v velikem stevilu, ki je letos nekaj vecje kakor lansko leto. Po stevilu razstavljalcev in velikosti razstavljalnega prostora pride Italija takoj za Avstrijo, Ahglijo in Nemcijo. Tudi po poslovnem uspehu prednjacijo italijanski razstavljalci pred razstav-1 jalci.iz ostalih evropskih in cezmorskih drzav. To pomeni, da je sodelovanje z Jugoslavijo ne samo mozno, temvec tudi plodno ter da se poslovna stvarnost uspesno zoperstavlja vsem zaprekama. Po teh besedah sem se poslovil od pri-jaznega ravnatelja, na katerega so ze cakale druge stranke. M. V. Mednarodni pomen ZaQreHega velesejma narasca to Ci m prej, ne bodo samo koristili Tr- Zagreb, 8. septembra Kijub veliki susi, ki je lansko leto hudo prizadela jugoslovansko gospodarstvo, je lanski Zagrebski velesejem dosegel velik uspeh glede na stevilo domafiib in tujih udelezencev, razstavljenih predmetov in glede trgovinskih zakljuckov. Zagrebski velesejem je po-stal trzisce, ki uziva svetoven glas. 2e lansko leto je bil zaseden vsak koticek razstavljalnega prostora. Letos se obe-ta se vecji uspeh. SEJMISCE JE BILO RAZSIRJENO Da bi ustregel narasCajocemu po-vprasevanju razstavljalcev, je delavski svet velesejma sklenil poveCati raz-stavni prostor tako, da se v paviljonu »R« zgradi lesena galerija po nafirtu inz. Tisine. S sodelovanjem ziasti te-sarskega podjetja Robert Bregant iz Zagreba je bilo delo pod geslom »Vse je mogo6e!« v kratkem koncano. Tako so pridobili 2.820 kv. m novega prostora. Na zemljisCu cez cesto, v ulici Rade Koncara, so poleg tega zgradili pavi-Ijon za avtomobilsko razstavo. Kon-strukcija je iz zlozljivih ce vi podjetja Dalminj Innocenti, a pokrita je z va-lovitimi samolitnimi ploscami domafie’ proizvodnje; montirali so jo monterji omenjene italijanske tvrdke, Z grad-njo tega paviljona so pridobili 2.100 kv. m, okoli njega pa se 2.260 kv. m prostora. Tako je bilo sejmisce pove-cano za 7.000 kv. m bruto razstavljalnega prostora. DOMACA PODJETJA NA SEJMU Stevilo domaCih podjetij, ki razstav-Ijajo, se letos ni povecalo, Ceprav je bilo sejmisce razsirjeno, pac pa je bilo razstavljalcem ustrezeno, da bi jim nakazali ve6 prostora. Tako so lahko ti razstavljali veC artiklov. Iz Jugoslavije sodeluje nad 450 podjetij, ki se po republikah delijo takole: Republike (brez mest); Bosna in Hercegovina 17 podjetij, Crna gora 3, Hrvatska 81, Makedonija 6, Slovenija 64, Srbija 99 (od tega Vojvodina 33). Glavna mesta: Beograd 42, Ljubljana 17, Sarajevo 9, Skoplje 13, Titograd 4, Zagreb 84, Jugoslovanska cona STO 4, uvozne posiovalnice 41; skupno torej 458 podjetij. 8 KOLEKTIVNIH RAZSTAV Stevilo tujih razstavljalcev zdalec prekasa stevilo domacih. Tujih skup nih izlozb je 8 Kolektivno razstavlja-jo namrec Avstrija, Belgija, Anglija, Francija, GrCija, Holandija, ZDA iin Svica. Pozneje se je priglasila se Indija, medtem ko je bilo sodelovanje TurCije in Japonske v vecjem stevilu cdlozeno za prihodnje leto. Tako raz-stavlja samo 1 japonsko podjetje. Ja-ponci imajo poleg tega informacijsko pisarno. Tik pred velesejmom so se zafiela pcgajanja za kolektivno razstavo Guatemale, Hondurasa, Kolumbije in Salvadorja. Stevilo razstavljalcev iz posameznih drzav je naslednje: Avstrija 140, Belgija 21, Danska 4, Anglija 164, Francija 20, GrCija 50, Indija 61, Japonska 2, Izrael 1, NemCi-ja 136, Svedska 4, Svica 17, Trst 4, ZDA 15. Skupaj 702. Vseh razstavljalcev domacih in tujih je torej 1.096. Stevilo tujih razstavljalcev je samo po sebi dovolj zgovorno glede mednarodnega pomena Zagrebskega velesejma. V tej zvezi je znaCilno, da je ne-ka italijanska agencija, ki namerava organizirati obisk industrijcev in tr-govcev Zagrebskega velesejma, zahte-vala zaradi «svoje pomiritve« izjavo, da bodo obiskovalci v casu svojega bi-vanja uzivali primerno spostovanje In da se jim ne bo zgodilo niC neprijet-nega. SpriCo velikega stevila tujih drzav in podjetij, ki se bodo udelezile velesejma, nadalje spriCo turistov vseh drzav, ki so kar preplayili Jugoslavijo, pa tudi sprico stevila obiskovalcev z vsega sveta, je bila ta zahteva paC popolnoma odveC. Najboljsi odgovor bi konCno tej agenciji lahko dali doseda-nji italijanski razstavljalci, dalje ome-njeni monterji italijanske tvrdke in predstavniki 60 italijanskih podjetij, ki razstavljajo letos. stu in dejansko pripomogli k pomiritvi Ijudstev ob Jadranu, temvec bodo- dvig-nili tudi svoj mednarodni ugled, ker bo tako konec morecega protislovja med poudarjanjem demokraticnih na-cel in trzaske stvarnosti. OGROMNO STEVILO RAZSTAVLJENIH PREDMETOV PoveCanje razstavnega prostora . je omogocilo razstavljalcem, da so razstavili kar 610 vrst raznih proizvodov vec kakor lansko leto, od teha odpade polovica na domaCa podjetja, dfuga polovlca na tuja. Razstavljenih je 3.713 vrst proizvodov. DomaCa podjetja razstavljajo 1.836 proizvodov. NajmoCneje so zastopani rudarstvo ter ekstrativna in kovinska industrija. Proizvodi se delijo takole; Rudarstvo, ekstrativna in kovinska industrija 755; kemiena and., farmac,, kczmetika 305; les, pohistvo in lesni izdelki 66; surovine in polizdelki za stavbarstvo 37; industrijske rastline, tobak, krma 61; tekstilne surovine in proizvodi 175; proizvodi koze, gume, krzno in plastika .86; zivila in pijaCe 273; domaCa obrt, sport, pohistvo 118. Struktura jugoslovanskih razstavlje- nih artiklov se razlikuje od inozem-ske, ker razstavlja Jugoslavija predvsem izvozne artikle. Tujih proizvodov je skupno 1.877 vrst, med temi najveC elektriCnih In telekomunikacijskih na-prav (256), dalje vozil 220 in predmetov iz fine mehanike. Ptegled tujih razstav nam takoj po-kaze, da ponuja tuja industrija pred-vseftn stroje, industrijsko opremo, stro-je za rudarstvo in gradbeno delavnost. V tem pogledu prednjaCijo NemCija, Anglija, Avstrija, Italija, Holandija in Belgija. Osebna in tovorna vozila ka kor tudi kmetijske stroje razstavljajo ZDA, NemCija, Avstrija, Italija in Francija. KemiCne proizvode NemCija, Belgija in Avstrija; elektriCne napra-ve ziasti NemCija, Avstrija, Belgija in Svica. Orodja je mnogo skoraj iz vseh drzav. Kolonialne proizvode razstav-Ijata Holandija in GrCija, vezenine Avstrija, Holandija in GrCija; Indija razstavlja svilo. Tuje razstave govorijo o silni kon-kurenci med posameznimi podjetji in posameznimi drzavami. M. V. Prahlicna razvrstitev mednarodnih sejmov V letosjiji. jeseni se vrsti dolga vrsta mednarodnih. velesejmov. Razstavljalci in obiskovalci so na prvi pogled v za-dregi, za katerega bi se odlocili, da bi drugega ne zamudili. K sreci.so veliki jesenski mednarodni velesejmi tako razvi-scenj, da ne delajo posebnih te-zav ne razstavljalcu ne obiskovalcu. Namenoma so bili datumi v mednarodnih sporazumih tako postavljeni, da se med seboj ne krizajo. To je nazorno prikazano na nasem zemljevidu mednarodnih sejmov. Recimo, .da bi kupec iz , cezmorskih dezel hotel obiskati najvaznejse jesen-ske sejroe- Potem se lahko odloci za tu-ro od Stockholma, ki jo zacne 2. septembra; od to.d pi-ispe pravocasno na sejem v Utrechtu, Frankfui-tu, na Du-naju, v Bariju in Zagrebu, ki se priene 13. septembra. Lahko se odloci za turo v smeri vzhod -zahod in jo nastopi 12. septembra v Marseillesu, nadaljuje pot v Bari, dalje v Zagreb in zakljuci potovanje 21. septembra z obiskom velesejma v Solunu. , Ako prihaja polnik z zVhoda in potuje' torej v smeri vzhod-zahod, obisce lahko iaa tej. poti vse te sejme in zakljuci po-j tovanje 21. septeihbra Marseillesu. Za cetrto kombinacijo je'. odmerjen cas od 10. do 16. septembra; na tej poti potnik lahko obisce samo 3 velesejme, iaa sicer v Strasbourgu, Koelnu in Gan-du (Gentu). (Na zemljevidu evropskih jesenskih velesejmov stoji poziv v francoscini «Obiscite mednarodne velesejme!«). Na Dunajii uislaylia STO Hali UGODEN RAZVOJ DUNAJSKEGA VELESEJMA Dunaj ima 2 velesejma, pomla.danske-ga in jesenskega (od 6. do 13. septem-bra). Mednarod.no zanimanje za dunaj-ske sejme ne popusca. Da bi ustregli razstavljalcem, so dunajsko sejmisce po-vecali z dograditvijo novega paviljona; spomladi so ze dodali paviljon za iz-najditelje. Z Dunaja porocajo, da so graditelji tega paviljona posvetili posebno pozoimost ventilaciji. V podstres-ju so namestili sodobne naprave za ven. tilacijo, kaka-snih n. pr. nimajo paviljo-ni trzaskega velesejma; zaradi teh na-staja v njih v poletnem casu neznosna Vrocina. Za jesenski velesejem so bili oddani vsi razstavni prostori, mnogo razstavljalcev se sejma ni moglo udeleziti prav zaradi pomanjkanja prostora. Na jesen-skem velesejmu razstavlja okoli 2.800 podjetij. Med temi predstavlja 500 razstavljalcev nad 1.000 tujih podjetij. O-koli 400 razstavljalcev je iz avstrijskih zveznih dezel izven Dunaja, z Dunaja samega pa je 1.900 podjetij. Med tuji-mi podjetji so najmocnejse zastopana podjetja iz Zah. Nemcije — ako racunamo po stevilu podjetij — nato sledijo Italija, Anglija, Svica, Francija in Zdru-zene drzave. Celotno je zastopanih 20 tujih drzav po posameznih razstavljal-cih ali s kolektivno razstavo. Letos razstavlja svoje pi-oizvode na kolektivni razstav! tudi Sovjetska zveza, ki je do-slej prirejala samo reklamne razstave. Dunajcani si obetajo vecjo zivahnost tudi zaradi popustitve raznih vrst nad-zorstva s sti-ani zasedbenih oblastev. STO POD ITALIJANSKIM OKRILJEM Trzacane bo zanimala vest, da Svo-bodno trzasko ozemlje ne nastopa na Dunaju kot neodvisna drzava, temvec da je ti'zaska plovna druzba «Trzaski Lloyd« prikazana kot italijansko podjetje v sklopu italijanske drzavne druzbe »Finmare«, ki spada k druzbi IRI. »Fin-mai'e« razstavlja modele nekaterih la-dij, med temi model ladje «Andrea Doriae (30.000 ton), ki je bila zgrajena v Genovi, pa tudi model ladje «Victoriae (11.000 ton), ki je last Trzaskega Lloyda Dunajski listi, kakor n. pr. «Die Pres-see, pristevajo tudi ladje «Trzaskega Lloydae k italijanskim ter nastevajo hkrati proge treh italijanskih plovnih druzb «Italijae (Genova), «Adiiaticae (Benetke) in «Tirreniae (Neapelj). VELESEJEM V UTRECHTU Na letosnjem jesenskem velesejmu v Utrechtu (od 1. do 10. septembra) razstavlja 2.550 podjetij. JUGOSLAVIJA NA VELESEJMU V SMIRNl Smirnskega velesejma, ki se je pri-cel 20. avgusta, se je letos udelezilo tudi 54 jugoslovanskih podjetij. Jugoslavija razstavlja na prostoru 1200 kva-dratnih metrov v lastnem paviljonu. VELESEJMI «PARISK1 SALONk V casu od 1. do 10. oktobra bo v Pa-rizu v palaci «Grand Palaise 40. avto-mobilska i-azstava, ki je po svetu zna-na kot «Pariski salone. Na razstavi bodo razstavili tudi nove vi’ste avtorno-bilov za leto 1954. Prijavilo se je okoli 1.500 razstavljalcev. Osebne avtomo-bile bodo razstavljali v veliki dvorani omenjene palace, motocikle in tovoriae avtomobile pa v prostorih «Pare des Expositiones« ob Porte de Versailles. V «Grand Palais« bo razstavljena tudi oprema za taborenje, za katerega je mednarodna publicistika' osvojila anglesko oznacbo »camping«. VELESEJEM V BARIJU Letosnjemu velesejmu v Bariju naj bi dale poseben poudarek prireditve, ki bi pripomogle k pospesitvi modea-ni-ziranja kmetijstva v juznih delih drzave. Sejmisce obsega 200.000 kv, metrov; na sejmu razstavlja 4794 razstavljalcev. V znamenjn mednncodnega praira Ameriskj praznik dela v duhu sve-tovncga bratstva. Kot vsako leto pro-slavlajo tudi letos prvi ponedeljek v septembru v Zdruzenih drzavah uspe-he delavskega gibanja in bratstvo med delavci vsega sveta. Letosnji praznik dela je posvecen stvari miru in ga ob-hajajo se posebej v duhu svetovnega bratstva. Predsednik zveze industrijskih orga-nizacij (CIO), v katerih je organizira-nih sest milijonov delavcev, je nagla-sil, da ameriski dan dela ni samo praznik ameriskih delavcev, temvec zadeva delavce po vsem svetu, kajti na ta dan mislijo ameriski delavci na vse delav ce in pi-etresajo na svojih zborovanjih in sprejemajo. ukrepe, ki naj ucvrstijo bratske vezi med delavci vsega sveta. Senzacije v ameriski patentni knjigi Glede na svojo obsezno in vsestran-sko raziskovano delavnost je ameriska vlada nenadoma postala lastnica na ti-soce patentov. Da bi omogocila izkori-scanje te obsezne skupine znastvenega in tehnoloskega napi-edka industriji — posebno malim tovarnam, ki ne razpo-lagajo z lastnimi raziskovalnimi labo-ratorjji — je amerisko trgovinsko mi-nistrstvo nedavno izdalo knjigo «Vlad-ni patenti, ki jih je mogoce prosto iz-koriscati». Knjiga opisuje 3.565 vladnih patentov, katere lahko javnost bi-ezplacno izkorisca, V svojem komentarju o knjigi pise predsednik vladne patemtne ko-misije, dr. Archie iM. Palmar «naj bi knjiga bila tudi spodbuda in vir za nove zamisli, ki bodo privedle do resitve raznih vprasanj, ki se pojavljajo v zvezi z raziskovanjr in pi-oizvodnjo». Med drugimi omenja Palmer tudi iz-um ameriske vojne moimarice, ki je v zacetku sluzil samo za ugotavljanje prisotnosti podmoi-nic. Neki ameriski veleribic z Velikih jezer pa je ugoto-vil, da je ta elektronska naprava od-licen pripomocek pri ugotavljanju rib-jih vlakov. Knjiga nasteva iznajdbe glede na uporabo v raznih industrijskih vejah. Ker lahko najde ena in ista iznajdba razlieno uporabo iri ker mora biti uvr-scena zato v vec kot eni industrijski veji, ima knjiga 5.817 seznamov patentov. Tako na primer opisuje tudi patent za izdelavo popolnoma steklenega pa-pirja, kar je nekdaj veljalo za popolnoma nemogoce. Ta papir je neobicaj-no dobro filtrirano sredstvo in ker ne prevaja elektrike, je posebno primeren za izdelavo plipskih mask, respirator-jev in elektrotehnicne opreme. .Drugi patenti, kot na primer «vroci sladkor«, pa so zelo obetavni v boibi proti raku in drugim boleznim. Ker vsebuje molekula «vrocega sladkorjaa atom radioaktivnega ogljika, so znan-stveniki mnenja, da pomeni ta snov novo vodilno nit pri odkritju osnovnih kemicnih sprememb v cloveskem te-lesu. Nadalje najdenao v knjigi tudi naslednje izume: Magnetska tekoca sklopka; to je me-sanica olja in zeleznega prahu, ki jo je mogoce pretvoriti iz tekocine v tr-do stanje in zopet utekociniti s pomoc-jo magnetskega polja. Razvoj keramienih prevlek za zasci-to obcutljivih vrst materiala pred raz-jedanjem pri visokih temperaturah. Nove kovinske prevleke za aluminij, nikelj in kobalt. Material, odporen pioti razjedanju kislin. Nov postopek za i-afiniranje gu-mija, zami-zovapje zivil in razmnoze-vanje bakterij. Nova meloda za proiz-vodnjo penicilina, zdravil potrebnih pri notranjih operacijah, plasticnega materiala in umetnih gnojil. Mnoge iznajdbe, katerih odkritje je finansirala vlada, industrija ze dobic-kanosno izkorisca. Samo poljedelsko ministrstvo je brezplacno odstopilo 429 licenc, od teh 89 raznim koncernom, ki sedaj uporabljajo patentirane procese ministrstva za proizvodnjo botnbic za unicevanje mrCesa tipa »aerosol«. Od nastetih patentov so jih 1.709 iz-nasli Ijudje, ki so v vladni sluzbi, 1949 pa usluzbenci podjetij, ki so delala za vlado. O vseh v knjigi opisanih paten-tih so izdali tudi izvlecke patentov s ki-atkim opisom posameznih iznajdb. Tudi ti izvlecki so brezplacno dostopni javnosti. Americani za sodelovanje z drugimi narodi. Dr. George Gallup, i-avna-telj ameriskega instituta za ugotavljanje javnega mnenja, poroca, da je an-keta, ki jo je izvedel po vseh Zdruzenih drzavah pokazala ogromno vecino Americanov za sodelovanje Zdruzenih drzav z drugimi narodi. MARseaie ZAGREB, S ’ Te kombinacije omogocajo tujcu, da si brez osebnih tezav lahko ogleda vr-sto vaznjh mednarodnih velesejmov in si tako ustvari jasno sliko o. moznostili za nabavo raznega' blagri. Hkrati lahkb primerja proizvodnjo najrazlicnejsega blaga v raznih drzavah in proudi nabav-ne pogoje. Predsednik Tito je demokratskemu kandidatu za predsednika ZDA Adlaju E. Stevensonu izjavil, da je bil upor berlinskih delavcev proti socialpi poli-iikj vzhodno-nemske vlade in ZSSR ver-jetno najpomembnejsi dogodek po drugi svetovni vojni. Vse kaze, da se je tudi sovjetska politika tega zavedla in da poskusa y zadpjem casu z novimi smei'-nicami za industidjsko proizvodnjo kre-niti na novo pot, ki naj bi zagotovila prebivalstvu boljso prehrano in vecje zivljenjske udobnosti. «Gospodarstyoa je ze porocalo o raznih poskusih v zavezniskih drzavah Sqvjetske zveze in v sami ZSSR, da bi z novo gospodai-sko politiko omogocili vecjo proizvodnjo potrosenega-blaga in tako zagotovili delavstvu in ostalemu prebivalstvu bojjse zivljenjske pogoje. Edward Crankshaw, znani angleski iz-vedenec v sovjetskih zadevah, objavlja zdaj v «Observefju «ka'ajsi komentar o tej novi sovjetski gospodarski politiki. Malenkov je obljubil vec potrosnega blaga In konec dosedanjega strogega varcevanja v Sovjetski zvezi. V lej smeri so razvili v Sovjetski zvezi ob-sirno pi-opagando, ki se da moi-da pri-merjati samo s tisto, ki se je zacela ob sestavi prvega petletnega naerta. V tem trenutku je tezko ugotoviti de-janski obseg novega napora v tej smeri, ker so naerti za pi-oizvodnjo v bo-docnosti zapleteni z razvojetn proizvod-nj^ y sedanjem naertu. Vsekakor so v teku resni napori. Jasno postaja, da ho-ce nova sovjetska vlada zaceti .novo do-fcip y gospodarstvu. Jasno je tudi, da ne bo lahko izvesti tega nacfta. Ne gre sa-riio za to, da se dosedanje nabavljanje 4 surovin. prenese od tezke industrije na ‘ lahko,'se pravi, da se da prednost pri dodeljevanju surovin lahki industriji in '' da se prieno graditi nove tovarne za ,opremp,vtkanine,,izdelavo oblek, hisnih potrebscin in predelavo zivil — danes gre razvoj ze v tej smeri. Toda potreb- no je izvesti pravo revolucijo na de-lovnem trgu. Ze na desetine let je tez-ka industrija absorbirala delovno silo. Kdor hoce zdaj pospesiti razvoj lahke industrije, mora y ta namen izueiti spe-cializii'ane delavce, Jasno je tudi, da se bodo veliki industrijski kombinati upi-rali tej politiki. Sami cutijo veliko po-trebo po specializiranih delavcih, ki jih ni dovolj. Lazje industrije ni mogoce razvili brez potrebnih strojev; te pa lahko do-bavlja tezka industrija. Poleg tega bo treba graditi nove tovarne. Posebno vprasanje predstavlja zadeva razdelitev proizvedenega blaga. Razple-sti bo treba novo mrezo v trgovini in razdelilnih si-edisc, da bi se blago, ki prihaja iz tovarn, pravilno i-azdelilo. Re§it! je treba vprasanje sposobnih pro-dajalcev. Poleg tega bo treba izueiti sposobne obrtnike in sprositi razne druge sile, ki naj bi menjale barvo sedanje proletarske in birokraticne di-zave. Anketa je pokazala, da je 85% bivsih bojevnikov iz druge svetovne vojne za ozko sodelovanje z ameriskimi zavezniki. Samo 15% povprasanih je na za-devno vprasanje odgovorilo z »ne«. Dr. Gallup izjavlja, da se je vprasanje gla-silo: «Ali bi bilo bolje za Zdruezne drzave, da nastopajo v svetovnih zadevah neodvisno ali pa bi bilo bolje, da tesno sodelujejo z drugimi narodi.« Iz-vedeno povprasevanje je vazno ziasti zai-adi tega, ker so bili bojevniki iz prve svetovne vojne strogi izolacionisti. tosm VEC POTROSNEGA BLAGA! IVOVO GESEO V SOVJETSKI ZVEZI Vzhod - Zahod ZSSR PONUJA PETROLEJ Po porocilih iz Londona nastopa v zadnjem casu Sovjetska zveza na sve-tovnem trgu kot izvoznik velikih koli-cin peti-oleja. Sovjetski blok je objavil, da Jahko od zdaj izvaza 2 milijona ton mineralnega olja na leto. Sovjetska tr-govinska predstavnistva so sklenila s Francijo pogodbo za dobavo 400.000 ton ruskega in romunskega petroleja. Ponu. dila so podobne pogodbe Argentini, Gr-ciji in Islandiji. Sovjetski izvoz peti'ole. ja na Finsko bo letos dosegel okoli 650 tisoc ton- Sovjetska predstavnistva niso doslej ponujala petroleja po nizjih ce-nah, kakor veljajo na Zahodu. ANGLESKA PODJETJA NA VELESEJMU V LIPSKEM Prvic se letos angleska industrijska podjetja zanimajo za jesenski velesejem v Lipskem (od 30. avgusta do 9. septembra), ki sestoji iz vzoi-cnega in teh-nicnega sejma. Okoli 50 angleskih podjetij je nameravalo poslati svoje pred-stavnike v Lipsko, da bi poizvedovali o moznosti pospesitve trgovinske izme-njave med Vzhodom in Zahodom. Pcr-cy Timberlake, predstavnik Britanskega sveta za pospesevanje mednai-odne trgovine, je izjavil, da racunajo z zakljuc-ki v vrednosti vec milijonov dolarjev. Angleska podjetja, ki se zanimajo za ta velesejem, se bavijo z elekti-otehnicnimi predmeti ter s strojno, tekstilno in zi-vilsko industrijo. OKREPITEV TRGOVINSKE IZME-NJAVE ZSSR-HOLANDIJA Holandsko-sovjetski institut v Rotter-damu je priobcil podatke o razvoju holandsko^sovjetske Izmenjave v zad-njih letih. Ta je 1. 1950 dosegla vred-nost 4 milijonov goldinarjev, 1951 ze 50 milijonov goldinarjev in 1. 1952 115 milijonov goldinarjev. Ti podatki ne zaje-majo vrednosti holandskih uslug sovjet-skim ladjam. Ako bi vsteli vrednost teh, bi izmenjava bila se visja. Holandija ne izvaza vec samo ladij, zita, rib in mesa, temvec tudi kavo, kakao, za-cimbe in kavouk. Iz Sovjetske zveze uvaza tudi anti-acit, azbest, vzigalice, osebne avtomobile, kavjar in makovo seme. Racunajo, da bi s.e izmenjava se dvignila, ako bi ZSSR svoje cene pri-lagodila cenam na zahodnih trgih. PROIZVODNJA PREMOGA V ZSSR Agencija Tass javlja, da bo letos ■sovjetska proizvodnja premoga presegla 320 milijonov ton in tako narasla za 90% v primei-i s proizvodnjo leta 1940. Nekateri rudniki so ze dosegli px-oiz-vodnjo, ki je bila lansko leto dolocena za leto 1955. Nov mejnik o trzaskem vprasanju Preteklo nedeljo jet primorsko- Ijud-slvo s shodom, kakxsnega se ni videla Vipavska dolina, svecano proslavilo desetletnico ustanovitve primorskih bri-gad na Okroglici. Zbranim borcem in ostalemu Ijudstvu je spregovoril predsednik FLR Jugoslavije Tito, ki je ob tej priloznosti dal pomembno izjavo glede trzaskega vprasanja. Poudaril je, da se Jugoslavija ne zadovoljuje veS z dosedanjimx predlogi — kakor s predlo-gom o soupravi z Italijo — ki jih je nespravljiva Italija odbijala, temvec da zahteva vse! Svobodno trzasko- ozemlje razen Trsta, ki naj se internacionali-zira. TEZEK SVINEC NA CHURCHIL-LOVIH RAMENIH Glede napovedane razsiritve sedanje angleske vlade po povratku zunanjega ministra Edena pise «Financial Times«: «Docela se zdi, kakor da se je bri-tanski ministrski predsednik odlocil le za minimalno dopolnitev vlade, dokler ne bo jasna bodocnost dveh njenih vo-dilnih clanov. Eden teh dveh je ministrski predsednik sam, drugi je Antho-ny Eden. Verjetno bo prihodnja kon-servativna vlada bolj kot od ceisa drugega odvisna od odlocitve njunih zdrav-nikov, koliko- naporov lahko prenese njuno zdravje.K — «Yorkshire Posta do-daja: «V prihodnjih mesecih bosta gotovo med glavnimi cilji ministrskega predsednika vprasanji zvecane domare proizvodnje lirane in se nadaljnjega povecanja britanskega izvoza. Pritegni-tev Florence Horsbrugh v vlado je pra-vieno priznanje vaznega mesta, ki ga zavzema vzgoja v narodnem zivljenju ixx prizadevanju. Koncne besede seveda ni mogoce izreci, dokler se ne vrne minister Eden, Novice o napredovanju njegovega zdravja so ugodne in upamo, da bo kmalu lahko znova nosil breme-na visokega urada in prevzel nekaj tez-kega svinca z ramen ministrskega predsednika. Medtem pa smo lahko ve-seli dokaza, ki ga daje sedanja preosno-va vlade, da si je sir Winston znova nabral moci za resevanje novih nalog z vso bistroumnostjo in odlocnostjo. ki ju narod pricakuje od njega.« VOLITVE V NEMCIJI Na volitvah v Zahodni Nemciji so zmagale stranke, ki podpirajo politiko kanclerja Adenauerja, medtem ko je opozicija izgubila bitko. V zahodnih drzavah, ziasti v ZDA, so zadovoljni z izidom volitev, ki so- potrdile doscdanjo A-denauerjevo politiko nasproti zahod-nim drzavam in Sovjetski zvezi. V tem vidijo Zdruzene ameriske drzave potr-ditev svoje politike nasproti Zahodni Nemciji, ki so jo podprle tudi z obilni-mi denai-nimi sredstvi. Adenauerjev uspeh je poslabsal polozaj Francije, ki se protivi oborozevanju Nemcije in nje-nemu pristopu k Atlantski pogodbi; z druge strani pa je tudi se bolj poudaril De Gasperijev neuspeh pri zadnjih volitvah. Ameriski delavci za italijanske siro- te. Zveza ameriskih oblacilnih delavcev, ki je vclanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je nakazala sto tisoc dolax-jev «Italijanskim otroskim mestom« kot poxnoc pri rehabilitiranju v drugi vojni osirolele mladine. To je ze cetrti zxresek, ki ga je nakazala na-vedena zveza v ta namen. m nase 111 Trd piedlog angleskega lista Angleski list y>Yorkshire ^ostv. je posvetil trza&kemu vprasanju poseben tlanek. V njem pravi, da je v sedanjem polozaju mnogo nejasnega. Vst-kakor je treba prepreciti, cla bi se se-danji spor toliko razgrel, da bi pu-vzrocil eksplozijo. List poudarja po-mirljivost jugoslovanske note, ki st zakljucuje z milo izjavo, da bo morda Jugoslavija spravila vprasanje bodo-cih odnosov med obema arzavama pred predstojni mednarodni forum. Pod tem je verjetno treba razumeti Zdruzene narode. Vprasanje je, ali bo mogote zlahka in hitro dosedi poravnavo. Prizadete velesile naj bi uporabile vsa prepriie-valna sredstva, da bi preprebile vse drugo razen mime poravnave. List izraza nato mnenje, da delitev Svobodnega trzaskega ozemlja v dve coni ni zadovoljiva niti s stalilsca pri-zadetega prebivalstva niti s trgovin-skega vidika. Ta delitev pospsSuje ire-dentizem. Iredentizma ne more odpra-viti niti Has. Nekaj pa bi se kijub te-mu dalo opraviti, da bi postojeha ure-ditev postala sprejemljivejsa. Lahko bi potegrxili vnovi6 mejo med obema co-nama in napravili poskus s preselitvi-jo manjsin, ki bi se ost-ale. List dodaja, da bi ta selitev bila tr-da ,»ce ne bi placali Ijudem, ki bi jih brez njihove krivde izkoreninili, veli-kodusne odskodnine ...« List sam dvomi v trajno vrednost svojega predloga, ko pravi, da ni gotovo, ali bi mogli v prebivalstvu prepreciti obbutek krividnosti. "roVfrOSPOCARSKEGA ZDRUZENJAI Sod za 420 hektolitrov vina Sodobno kletarstvo v coni B Piran, 8. sept. o zaostalosti vinogradnistya v coni B — Prijavite dohodke za drulinski davek! Ponovno opozarjamo vse clane s stal-nim bivaliscem v trzaski in dolinski ob-cini, da morajo najkasneje do 20. septembra t. i. predloziti pristojnim ob-cinskim uradom prijavo dohodkov za-radi odmere druzinskega davka, ki bo od 1. januarja 1945 dalje nadomestoval dosedanje obcinske davke na stanova-nje, klavir in sluzincad. Qsnovo za odmero druzinskega davka tvorijo celotni dohodki druzinske skup-nosti. Zaradi odmere druzinskega davka morajo druzinski poglayarji, ki ima-jo stalno bivalisce v trzaski ali .dolinski obcini, izvrsiti prijavo vseh dohodkov clanov druzinske skupnosti, t. j. dohodke od zemljisc, zgradb, industri-je, trgovine, obrti, svobodnega poklica, priloznostni dohodki, od odvisnega de-la. Na posebnem obrazcu, ki so ga dav-6ni obvezanci po vecini ze prejeli, je treba inavesti poleg osebnih podatkov druzinskega poglavarja in ostalih clanov druzinske skupnosti vse vrste dohodkov, ki so jih clapi druzinske skup- nosti prejeli v casu od 1. septembra 1952 do 31. avgusta 1953. Izpolnjene ob-razce je treba do omenjenega datuma predloziti pristojnim obcinskim uradom. V Trstu se prijava predlozi v ob-cinskem uradu za davke in takse v u!. Malcanton, st. 3 pritlicje, oziroma za davcne obvezance iz okoliskih vasi pri poverjenistvih na Opcinah in na Prose-ku. Ker je .to prva prijava za druzinski davek, so jo dolzni izvrsiti prav vsi dru. zinski poglavarji, cetudi po visini dohodkov ne presegajo dohodkov 225.000 lir letno, ki je davka oproscen. Druzinski poglavarji, ki morebiti niso prejeli prijavnega obrazca, ga labko dvignejo pri omanjenemu uradu- Za svoje clane bo tajnistvo Slov. gosp. zdruzenja izpolnjevalo prijavne obraz-ce in dajalo vsa potrebna pojasnila. Clani, ki hocejo izkoristiti to ugodnost, naj poleg prijavnega obrazca prinese-jo s seboj: osebne podatke vseh clanov druzinske skupnosti, daveme plaeilne li-ste (cartele), potrdila delodajalcev o Silen vtis. Nedavni govor predsedni-ka FLB Jugoslavije Tita na, Okroglici je napravil na vse trzasko prebival-stvo ne glede na narodnost in poklic silen vtis. Z njegovim govorom je trzasko, vprasanje preslo v novo razdobje. Predsednikov predlog za internaciona-lizacijo Trsta je zlasti v gospodarskih krogih izzval zivahne razprave. Sami udelezenci se pohvalno izrazajo glede organizacije prevoza ogromnih mnozic in reda na' proslavi. »VINO-KOPERb Generalni zastopnik za Italijo istrskih premogokopov RA$A in ,.Istro Import-Export" - Rijeka-los SOSIC !8 O S S I m A K I o 0 PCI NE, IRO MONTE BE 4 - TEL 21-155 Prodajamo pUnsko, clcktnicno in druge stedilnike znamko „ZOPPAS“, radio aparate priznanih xnamk In elektriiini material ZASTCMPSTVO Nabavite ga lahko v Bazovici. Padricah, Trebcah, Konkonelu in Velikera Repnu == Prodajamo tudi na obroke . Oena ugodne l MIOPIDJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. st. 5608 Osebni avtobusni prevozi Mehanicna delavnica AVTO €r ARAZ A - TRST ULICA MORERI 7 Turisticna placilna sredstva viio/lanku >,^ako Potujes v Jugosla-8tv“ ucher, kreditno pismo itd. Da-W^.friobeujem0 kratko razlago teh ve sredstev po «Turisticnem Pallku<<- °tniski cek §ih°trii®k' ®ek’ ki §a v Poslovnih kro-'hecll1161111!6!0 po anglesko »traveller’s SvojK<<’ ie posebne vrste cek, ki se po ^ P°menu bliza mednarodne-ki.. enarju. Izdajatelj — trasant je na svetovno znana banka ali po ni urad. Le-ta izroci kupcu, ki doloceno vsoto denarja, zvezek . 'OV. _________________ glasecih se navadno na okrogle v jke v kaksni svetovni valuti n. pr. (j'0s 0'arjih, funtih sterlingih itd. Po Suje-Voru z Izdajateljem cekov izpla-JatJ? (honorirajo) te ceke ne le izda-vj]n ]eve podruznice, temvec tudi ste-Uj.j. ?. vecje tuje banke in potovalni wj: prav v tem je velika prednost «Uskih cekov. ,kihSak izdajatelj — trasant — potni-8 sv C?kov izcla navodila o poslovanju naj “l^i ceki. Ta se v glavnem na-hov "° na zunanii videz cekov, na nji-0 Veljavnost (12 mesecevl; nava-Se trasanti in njihove poslovne isjo zveze, nacin vnovcenja ceka, remburs (priznanje ceka), indosiranje (prenos ceka) itd. VOUCHER ALI NAPOTNICA Voucherji (izg. vaucerji) spadajo med devize takrat, kadar se izdajajo za potrebe inozemskega turizma. V ve-liki meri pa se uporabljajo tudi v do-macem turizmu. Voucher ali napotni-ca je neke vrste turisticni cek, pri ka-terem je trasant — izdajatelj — vsak potovalni urad in trasat -— oseba, na katerd. se cek glasi —•- kaksen drug potovalni urad, oziroma podjetje ali nje-gov pooblascenec, ki izvaja usluge, kakrsne so v voucherju natanko nave-dene (hotelske. prevozne). Izdaja voucherjev se napravi na pod-lagi pogodb med razlicnimi pdtovalni-mi uradi, domacimi in tujimi ter med potovalnimi uradi in kaksnim hotel-skim, transportnim ali podobnim pod-jetjem. V prvem primeru se trasant, t. j. potovalni urad, zaveze, da bo iz-vrsil dolocene usluge, bodisi sam ne-posredno kot n. pr. prevoz, bodisi po-sredno s pomocjo gostinskih podjetij za gostinske usluge ali s pomocjo dru-gih ustreznih podjetij ali ustanov. Trasat sklene o vsem tem potrebne po-godbe s podjetji, ki bodo dejansko iz-vrsevala dolocene usluge. Trasant se zaveze, da bo y dolocenem roku na dolocenem mestu poravnal prcrtivred-nost po odbitku provizije za izvrsene usluge, V drugem primeru je podob-no: trasat, t. j. hotelsko ali transport-no podjetje se zaveze, da-bo izpolnilo vse naloge trasanta; trasant pa, da bo V dolocenem roku in kraju plafial (pri-znal) protivrednost uslug, ki jih je iz-vrsil trasat z odbitkom provizije. KREDITNO PISMO Kreditno pismo je pismeni nalog neke banke ali potovalnega urada, ki se izroci uporabniku in je nakazan na korespondenta banke oziroma potovalnega urada, da le-ta v dolocenerii roku izplaca uporabniku pri predlozitvi (prezentaciji) zneske v doloceni visi-ni. Za razliko od ceka, kjer se izpla-cilo opravi v celoti, ,se pri kreditnih pismih izplacila lahko zahtevajo po-stopoma. Imamo dve vrsti kreditnih pisem: navadna in cirkularna. Navad-na pisma so tista, ki se nanasajo na enega korespondenta, mediem ko se cirkularna kreditna pisma nanasajo na vec korespondentov, bodisi. v eni dr-zavi, bodisi v raznih drzavah (svetovno kreditno pismo), ki ima pogosto ibtograiijo uporabnika; vsekakor pa mora vSebovati njegov podpis. Izdaja-nje kreditnih pisem je predmet poseb-nih dogovorov med razlicnimi banka-mi in potovalnimi uradi. ^ilijarda dolarj . Zanimivi so podatki o ameriski pomo- 8(8 bil Proti ker kazejo kako darezljive e Zdruzene ameriske drzave tudi Premaganim drzavam. Vse kaze, v arneriska diplomacija sploh ne dela 2 lern Pogledu nikaksne razlike, med o. a.govalci in premaganci, ko gre za or-^ n>zacijo odpora proti Sovjetski zvezi. p° Podatkih avstrijskega Instituta za sPd.darsko raziskovanje je Avstrija J;eiela ocl srede 1948 do marca 1953 v Vlru Marshallove pomoci ip Predstav-Pistva za vzajemno pomoc (MSA - Mu-al Security Agency) 989,1 milijona °larjev, in sicer 711,8 milijona kot ne-°Sredno in 277,3 milijona dolarjev kot Posredno pomoc. Do konca marca 1953 e bilo izdanih nakupnih pooblastil v rednosti 668,3 milijopa dolarjev. Od te-je prispelo y Avstrijo ze za 630,4 mi-j'j°na dolarjev blaga. Posredna pomoii, 0 je kritja avstrijskega primanjkljaja ri Evropski placilni zvezi, je sredi anskega leta prenehala. Po uradnem tecajp je vrednost blaga, 1 fa je Avstrija kupila z amerisko po-y^ocjo dosegla 14.705 milijonov silingov 'okoli 368 milijard lir). Z izkupickom, ki ga je ustvarila av-strijska vlada s prodajo ameriskega bla-8a na notranjem avstrijskem trgu (pro. 1 vvednostnim skladom) so Avstrijci fi-Pansirali predvsem gradnjo elektrarn in opremo rudpikov in zelezarn. Za z6radnjo elektrarn je bilo potrosenih ‘'•342 miiijopov silingov, se pravi okoli nve tretjini protivrednostnega sklada. ev za Avstrijo 30 MILIJONOV FUNTOV ZA URANIJ Predsednik juznoafriske vlade dr. Ma-lan je izjavil, da bo Juzna Afrika kma-lu zasluzjla s prodajo uranija 30 milijonov funtoy na leto. Vrednost proiz-vodnje uranija bo y kratkem dosegla 200 miiijopov funtov na leto. S proiz-vodnjo uranija se bavijo 3 podjetja, ki hkrati pridobivajo zlato. Vso proizvod-njo uranija proda Juzna Afrika BritanL ji in Zdruzenim drzavam. DVE SVICARSKI POSOJILI NEM-CIJI Svica bo podelila Zahodni Nemciji dve posojili v znesku 250 milijonov svicarskih frankov. 140 milijonov poj-de za elektrifikacijo proge Bazel-Karls-ruhe. To posojilo je podeljeno za dobo 20 let, lahko pa se amortizira tudi v 5 letih. Drugo posojilo v znesku 110 milijonov svicarskih frankov pojde za zboljsanje opreme nemskih jeklarn in zelezarn. Vrniti se mora v 18 letih; obresti znasajo 7-8%. Nemcija se je ob-vezala, da bo Svici dobavljala najmanj 100.000 ton jekla na leto. Danes znasajo svicarske nabave jekla v Nemciji 120 do 130 tisoc ton na leto. SVETOVNA KONFERENCA ZA PRI-DOBIVANJE ELEKTRICNE ENERGIJE Od 7. do 9. septembra bo v Essenu in Duesseldorfu sestanek mednarodne. ga izvrsnega sveta svetovne konferen-ce za pridobivanje elektricne energije. Svetovna konferenca je bila obnovlje-na leta 1950. Zdaj gre za briprave kon-gresa, ki bo leta 1956. Nemci bi zeleli, da bi bil kongres v Nemciji. 8% NEMSKE INDUSTRIJE V BEGUNSKIH ROKAH Begunci v Zahodni NemCiji so zelo podjetni. V svojih rokah imajo ze okoli 8% vse industrije v Zahodni NemCiji. Pomaga jim tudi drzava z ve-likimi posojili. Do konca leta 1952 je drzava potroSila za podpore begun-skim podjetjem 287,3 milijona nemskih mark. Posojilo v ta namen je pre-jelo 77.741 beguncev. Me pozaM ita rekiamoi MOC REKLAME Tudi y primeru,-k* bi hotel brez-pfaono razdati zlato, ne bi nasel odje-malcev, ko ne bi imel na razpolago sredstva, da bi ijudem to povedal. (Henry Ford) DOBRA REKLAMA ZA NEMSKO VINO Na vinski razstavi y Mainzu je na-mestpik ministra za kmetijstvo ugoto-vil, da je bil lanski pemski vinski pri-delek razprodap brez posebnih tezav, ceprav je Nemcija uvozila mnogo tuje-ga vina. Za uspeh se je treba zahvaliti predvsem dobrd orgapizjrani reklami, ki jo je financirala drzava (Rheinland-Pfalz). Pozval je vinska podjetja, naj sama prevzamejo dei stroskov za rekla. mo. fcclotni ^ htmiNKI CEDALJE MANJ ROJSTEV V lAVSTRIJI Po.popisu z dne 1. junija 1951 je bilo v Avstriji: otrok od 0-5 leta 529.791 7,7% etrok od 5-10 leta 513.402 7,4% otrok od 10-15 leta 543.504 7,7% Vseh teh otrok je bilo 22,8% celotpega prebivalstva; ako dodamo se 6,4% mla-denicev do 20. ,leta, sestavlja mlajsi sloj prebivalstva 29,2%| medtem ko je bilo tega sloja leta 1910 se nad 39%. V povojnem fiasu se je stevilo rojstev sukala tako-le: rojstva presezek na 1000 preb. 1946. 111.302 71.225. 2,5 1947 128.953 38.926 5,6 1948 123.221 93.008 5,6 1949 113.375 24.128 3,5 1950 107.854 22.144 3,2 1951 102.764 14.511 2,1 Pi-vo stevilo pomepi letnico, drugo navaja stevilo rojstev, tretjo presezek rojstev nad smrtnimi primeri ip cetrto presezek rojstev nad smrtnimi primeri na 1000 prebivalcev. Na Dupaju se je leta 1951 rodilo samo 12.550 otrok (leta 1910 44.411) ip leta 1952 12.220. Umrlo je tega leta 24.953 Dunajcanov. Med 481.447 poroce-nimi zenami na Dunaju jih je bilo leta 1939 186.228 brez otrok, 135.777 z enim otrokom, 77.033 z dvema otrokamo, osta-le so imele po yec otrok. Po drugi svetovni yojni se je stevilo otrok se zmanjsald. Sociologi pripomi-njajo^ kriticpo, da je stevilo psov med tem casom pa Dunaju paraslo za 35.000 KAKO SE AVSTRIJCI ZENIJO Leta 1952 je bilo v Avstriji sklenjenih' 507.571 zakopov, to je 9% manj kakor leta 1951. Na Salcburskem je stevilo po. rok padlo za 12%, na Dupaju za 11%, pa Koroskem za 10%, pa Gradiscan-skem za 3% in Predarlskem za 1%. Leta 1947 je bilo v vsej Avstriji sklenjenih pa 1000 prebivalcev 10,9 zakonov, leta 1948 10,3 in leta 1952 8,3. I. MEDNARODNO ZBOROVANJE O VZGOJI ZDRAVNIKOV Nedavno se je v Londonu zakljuei-lo prvo mednarodno zborovanje o vzgo ji zdravnikov, ki je bilo pod pokrovi-teljstvom Svetovne zdravniske zveze in Svetovne zdravstvene organizacije ZN (WHO). Konference se je udele-zilo nad 40o odlifinih zdravnikov in yagojiteljev iz vseh delov sveta. Na sfsorovaniu so razpravljali o najbolj-sih nadinih vzgoje in solanja bodof.ih zdravnikov. CILSKO PRISTANISCE ARICA JE POSTALO PROSTA LUKA Pristanisfie Arica v severnem cileju je bilo v torek proglascno za prosto luko. Ukaz predsednika doloda, da sle-herna ladja, letalo ali vozilo lahko svobodno pride v Arico in da za tovo-re ne bo treba pladati earine, ki jo po-birajo v drugih Cilskih pristanisfih. Neki glasnik ciiske vlade je izjavil, da bodo tuje investicije kapitala v pokra-jini Arica delezne raznih olajsav. GRSKE 60SP0DARSKE1SOGIAENE POSEBNOSTI (Popotni vtisi trzaskega gospodarstvenika) Atene, avgusta Qreija steje danes okroglo 7,500.000 Pmbivalcev na svojih 130.000 kvadrat-n*h kilometrih. Gostota je najvecja na °toku Krfu (167 prebivalcev na km2), aa Atiki in Beociji (154 prebivalcev na ^m2). Glavna podroeja kontinentalne ~rcije so Tracija, Makedonija, Epir in Tesalija. Plodne ravnine imata Make-donija in Tesalija, ostale pokrajine so b°lj ali manj hribovite. Razlicnost podnebja se odraza na po-hedelskih kulturah: juzni, obmorski Pfedeli s toplo mediteransko klimo o-■hogocajo gojenje oliv, fig, bombaza. Na ^re(i uspevajo celo banane. V sever-nih ravninskih predelih pridelujejo to-ksk in zito, hladnejsa podroeja Pa se pav-ijo z zivinorejo. Priblizno dve tret-)ini prebivalstva zivita od poljedelstva. V zori brzi vlak proti Atenam, Akro-Pola jn konifiasti Lykabetes vladata yvnini, ki nas pelje v mesto. Naokrog druge. g0je gorei k; se s svojimi trdi-dii crtami ostro vtisnejo v oko. Pogled )e nedvomno tudi pod vplivom spomi-a°y. iz studentovskih dni, neizbrisen. .^ska zemlja pomeni trdo,. resno, kla-Slcno lepoto in sinje, sijajno morje. A-. tePe nas sprejemajo- z nestetimi mali-hisicami, ki se raztezajo kilometre naokrog. Vsak Atenec bi bil rad sam 2ase in zato.je mesto silno razkroplje-9o. Ceprav steje prestolnica skupnp s °*rejem 1,200.000 Ijudi in ceprav je za-^cs sredisce, ki prevlada vso dezelo,'Tudi s svojo industrijo — 60-70 odstotkov grske proizvodnje izvira iz Ate.n in mreja —• ne napravljai mogocnega vti-sa. - ■■ . Nova; posebnos.t, ki opozarja na te-zavne. razmere: Ceprav smo ze skoraj v srediseu mesta, so stranske ulice ne-hakovane. Glavne avtomobilske ceste, ki rezejo dezelo, so -.urejene in vzdrze-Vape — popravila jih je arneriska voj-ska za svoje potrebe; sicer pa ni pripo-r° 50 m co 12- 27 SEf» T E M.B R A 1953 ZAGREBSRI VELESEJEM ZA.QREB - lUGOSUAVIJA BREZPLfiCNfl VIZA PROTI PREDLOZITVI SEJEMSKE LEGITIMfiCIJE SO «0 POPUSTA NA JUG0SL0VANSRIH 2ELEZNICAH ZAG0T0VITE SI PHEDH0DN0 NASTANITEV P0T0M ,,T U RIS T A", ZAGREB, ZRINjJEVAC 18 NE ZAMUDITE TE”EDINSTVENE PBILIRE ZA 0GLED CEL0KUPNE JUG0SL0VANSKE PR0IZV0DJE 23 50 —H O I s m rri 23 B s §3 m 09 K CT> S 09 f-n 50 PO O m m 4V> co rri mm ia amoizramm mu - mmmu ixsaaHGvz - mmmh raovaaasvz F. E i. T. Telefon st. 24-167 Via della Borsa/A 1 FOGIIIIORE E RAPPRE8ENME PECNICHE ———— - T R I E S T E — Strojni alat za obradu drueta i metala — Elehtricni slrojeui i elek-trieni materijal — Sisaljke - Ventilatori — Rompresori — Trans-formatori — Dinomo — Elektrogeni agregati — Elektricne sprave za si/arivanje — Potrepstine za rudarstuo, metalurgiju, mehaniku i avtomobilsku industrija - Za industriju petrola i brodogradnju -Za gradjevinsku, hemienu i sumsku industriju i poljopnuredu UVOZ — IZVOZ so UiiBLim Muslni Irg 2 TRGOVSRD IZV0ZN0 PODJETJE ZA DOMACO IN UMETNO OBRT VELETRGOVINA PREDMETOV DOMACEIiN UMETNE OBRTI zobotrebei, industrijske cipke - Lesna galanterija in posoda -skafi.sita - razlicna nasadila - umetni kovaski predmeti «KR0PA» Izuazamo vsako kolicino: Prodaja na drobno v poslovalnicah v | Portorozu in sv. Nikolaju, v Ljubljani in na IBledu .Predstavnik za STO in sev.Ttalijo inz. CORlANDREJ/ul. B. Angelico 8 Za idrijske cipk .'^inTocna dela DIDlC GIUSEPPE, Trst,lui. Carducci^lO, tel^24-931 ToffiVurj inila SAliVKTTI .p i n a ^ proizvajo inTVatn nudi: vse vrste navadnega in odisavljenega mila - toaletna mila - milo za britje - pralni prasek odprt in v zavojckih -kristalno sodo - parketni vosek t LMARSINO MACCHE PPG EFFICI - OFFICINA RIPARAZIONI PI8ALNI IN RACISRISTROJI - RELAVNICA ZA POPRAVILA PREDSTAVNIK ZA TRST IN PODE^ELJE L0D0VIC0 SAKSIDA Ulica Canal Piccolo 2 - Tel- 83-24 Uiflon&llif Qottrtffilo cf C» Zaloga istrskih in vipavskih uin ter kraskega terana Skladisce in uradi: TISSTT, UJ1L. OEJL THIOWJirO ST. 3 T 1E K - IE IP O N ^XIE V. — IV JD O M 1CT : T IE 1L,. TC. -*i-llT3 ISTARSKA BANKA d. d. KOPER vrsi placilni promet med conama A in B STO ter med ceno B BTO in inozemstvom Sprejema vloge na tekoce racune in hranilne knjizice ter najugodneje obrestuje - Odobrava dolge in kratko rocne kredite delavcem in namescencem v potrosniske svrhe - Kmetom in obrtnikom v gospodarske namene VRSl VSE DRUGE BANCNE ROSEE Ustanovimo domaci turisticni odbor! Pobudo naj dajo na£e obcine Ko je trfaski tramvaj vozil le po sre-dini mesta in so se raztezale v spodnji okolici se pristne kmecke vasi, kjer so poleti mlatili psenico, je zahajala trza-ska gospoda na letovanje vl spc^finjo o-kolico. Tudi nedeljski izletniki so ho-dill pit izvrstno domace vino. Moderna prometna sredstva pa so polozaj kore-nito spremenila. Za mali trzaski turi-zem ini za skromnejse letovanje priha-jata danes v postev le Furlanska rav-nina in Kraska planota. Lanska sezona je bila na Krasu pre-cej zivahna, letos pa se ni prav nic ob-nesla. Neugodno vreme, gospodarska kriza in brzkone tudi nezdrave politione razmere so potisnile tujski promet skoraj do nicle. Sicer pa je treba priznati; da se Kras se ne zaveda vaz-nosti tega vprasanja. Trzaski urad za turizem pa je za Kras brez pomena: v njem sploh ni nasih Ijudi. Nasi Kra-9evci so prisiljeni delati na lastno pest. Toda njihova delo ni povezano ter je brez splosnega nacrta in sirsih vidikov. Za splosni gospodarski napredek vsega ozemlja nima torej posebne vaznosti. Kraske vasi zivijo glede na tujski promet prav tako, kakor so zivele pred 50 leti in se prej. Tedaj so prihajali na Kras vecinoma le bogati trzaski trgov-ci s polnimi zepi denarja; ti niso gle-dali na cene, ampak so se ponasali s . tem, da lahko mnogo potrosijo. Korist od tega so imeli predvsem gostilnifiarji in krdmarji, tudi nekateri kmetje so dobro sluzili z oddajo sob. V nekaterih bolj prometnih vaseh je bilo skoraj nemogoce najeti stanovanje ali posamezne sobe za stalno bivanje. Gospodinje so trdile, da zasluzijo z le-toviscarji v nekaj mesecih mnogo ve£ in imajo mnogo manj skrbi in sitnosti kot s stalnimi najemniki v enem letu. Tako so se Ijudje po vaseh razvadili in cene so sle navzgor. Dandanes so se razmere korenito spremenile Za bogatase z lastnimi av-tomobili je Kras preblizu in premalo »nobel«, Tudi ne nudi razvajeni mestni gospodi vseh tistih udobnosti, glede katerih meni, da ne bi mogla brez njih ziveti. Taksne udobnosti, ceprav slano placane, so na razpolago v razkosnih alpskih in kopaliskih hotelih. Ceprav ni na Krasu vee bogate go-spode, so cene ostale gosposke. Srednji sloji, t. j. uradnistvo in inteligenca sploh, mali trgovci in obrtniki in tudi bolje placani specializirani delavci pa ne morejo placevati gosposkih cen V ne-ki bliznji kraski vasi n. pr. so letos olacevali za preprosto sobo v kmecki hisi 20.0001 lir na mesec. Dodati je treba se stroske za prehrano. Trzaski ma-lomesfani Ijubijo Kras in bi ga radi uzivali, toda ne morejo ga doseci, ker jim lezi previsoko. .. Znaneo, ki sem mu priporodal Kras za nedeljske izlete in kratke pocitnice, mi je odgovoril: »Vem, vem, rad bi sel, toda nimam toliko denarja. Na Furlan-skem dobim dvakrat toliko za isti de-nar.« Morda je nekoliko pretiraval, vendar ostane dejstvo, da je v Trstu javno minenje o Krasu tako. Temu je treba odpomoc; predvsem s tem, da se cene prilagodijo malomescanskim zepom, in s primerno propagando. Znacilen za sedanje case je tudi raz-voj letovanja pod lastnimi sotori. S ta-borenjem si skusajo pomagati revnejSi sloji, ki bi se radi nekoliko razvedrili v prosti naravi in se osvobodili nezdra-vega zivljenja v prenapolnjenih me-stih. V gostilne in vaske sobe bi te lahko privabili z znizanjem cen. Zato pa je potrebna organizirana ak-cija. Polreben bi bil odbor za kraski turizem, v katerega naj bi prisli pred-stavniki vseh treh trzaskih obcinskih svetov in tistih kraskih vasi, ki spadajo v trzasko oziroma dolinsko obcino. Tak odbor bi reseval vsa vprasanja, ki so vazna za povzdigo kraskega turizma in kratkih izletov na Kras. V Trstu bi moral imeti lastno pisarno s telefon-sko zvezo z vsemi kraskimi vasmi. Tu bi interesenti zvedeli, kaksni bi bili pogoji za letovanje na Krasu. Danes tozijo gostilnicarji, da so ves teden skoraj brez gostov, ob nedeljah pa je taksen naval, da ni mogoce vsem gostom pravocasno postreci; zaradi tega se mnogi uzalijo in odidejo Kar zadeva cene, pa naj bi 'veljalo staro pravilo, da mnogo majhnih do-bickov vec zaleze kot zelo redki visokl dobicki. Zmerne cene privabljajo, vi-soke pa odbijajo. Gostilne naj bi z dobro postrezbo privabilp izletnike ne le ob nedeljah, ampak tudi med tednom na vecerjo. Ako ne bi bile gostilne vec odvisne samo od svojih nedeljskih gostov, bi se rezijski stroski razmeroma zmanjsali in vse poslovanje bolje ure-dilo. Vec gostov bi. prineslo vec zivljenja v kraske vasi, ki bi postale v ve-£ernih urah zivahnejse in bolj privlac-ne. Cez dan skrbi sama priroda za le-toviscarje: mirno zivljenje, cisti zrak, zanimivi sprehodi, krasne pokrajinske slike in uzivanje narave sploh; vaski veceri pa imajo za letoviscarje zeio kratkotrajno privlacnost in postanejo kmalu pusti in dolgocasni. Nekdaj se o takih stvareh ni moglo niti sanjati, moderna vozila pa so ves polozaj korenito izpremenila. Mescani iz srednjih slojev bi sii po svojem du-Secem delu zvecer radi ven — v svo-bodno prirodo. Toda kam? Zunaj se je treba nekje ustaviti in se okrepcati. Tisocakov. pa ni na razpolago. In tako se dogaja, da se vozijo na svojih mo-torckih v kraske vasi, ne da bi se kje ustavili, nakar se vracajo v mestne gostilne. Novi casi postavljajo nove naloge in tako bo treba cimprej resiti ludi za-devo malega kraskega turizma za rev-nejse sloje. Dovolj bi bilo, da bi ena izmed kraskih obcin daia pobudo za ustanovitev domace turisticne organi-zacije, pa bi se zadeva nekako uredi-la; saj je splosno znano, da so Krasevci izredno. pridni, bistri in napredni. Do zdaj se ni bilo storjenega nicesar v tem pogledu. Znana sta nam le dva neorganizirana, zasebna primera. O ba-zovskem smo ze porocali, drugi je re-pentaborski. Pravzaprav ne stoji novi hotel na Repentabru, temvec pod njim ob glavni cesti, ki vodi z Opcin skozi Dutovlje v Gorico — na Poklonu, ki so ga domacini nekdaj imenovali tudi Kr-jepa. (Repentabor se imenujejo le raz-valine starega gradu na vrhu, kjer je sedaj repentaborska zupna cerkev.) Na Poklonu so konec lanske letne se-zone odprli moderen hotel s 6 sobaml, kopalnico, veliko in malo gostilnisko Solski vrt pomeni cinitelja, ki ima na nas, ziasti na mladino, velik vpliv. Lepo urejeni vrt ne ucinkuje na nas samo s svojo lepoto, temvec nas vzpod-buja k vecji delavnosti, Cim bolje ie vrt urejen, tem vecji je njegov uci-nek Sicer pa velja pravilo: Ali vzo-ren solski vrt ali nic! Solski vrt ima dvojno nalogo: ta je razvidna v opredelitxi, da je vrt za oko in za zelodec. Ocesu sluzi morai-no, zelodcu materialno. Njegova nalo-ga ja torej vzgojno poucna. Temu primerno naj bo solski vrt tudi urejen. Ne moremo se spuseati v podrobna izvajanja o njegovi ureditvi in se ome-jimo na opredelitev pojma lepota. De-po, to je prijetna custva vzbujajoce, je to, kar je simetricno (somerno) in barvno skladno. S tem hocemo podcr-tati, da je treba vrtu odmerjen pro- V mnogih predelih nase celine in seveda tudi v nasem mestu se ziasti v poletnih mesecih zrak tako nasiti z vlago, da postane zivljenje v taksnih prostorih neznosno. Clovek se ne po-£uti dobro, se poti in njegova storil-nost se zniza. Tu ne pomaga ventila-cija, ki povzroca samo gibanje zraka in ne zmanjsuje vlaznosti. V ta namen so izumili nov aparat, mehanicni se-salec vlage. Ti moderni aparati za znizanje vlaznosti se ziasti uporabljajo v stranskili prostorih bolnic, hotelov, dalje v pi-sarnah, knjiznicah, arhivih, kuhinjah in tovarnah. Tudi v kleteh in skladi-scih, kjer se hranijo kovine, les, pa-pir in tobak, opravlja tak aparat svojo nalogo prav do-bro. Mehanicni scsalec vlage zmanjsuje tudi nevarnost ples-nobe, trohnobe in rje, preprecuje ples-nobo lesa, usnja, tekstilij; preprefiuje razkrajanje in, duh po plesnobi. Toda zrak se ne izsusi popolnoma, vlaznost zraka se samo zmanjsa za priblizno 509c. Pri tem pa je zrak prav prime-ren za stanovalce, ki se gibljejo v teh prostorih. 1) hladilne naprave, 2) zgoscevalnik, 3) hladilnik, 4) ventilator. 5) posoda, 6) odtok kondenzata. Mehanicni sesalec zraene vlage, 30 cm sirok, 50 cm globok in visok zadostuje za prostor s prbstornino do| 220 m^. Ventilator vsesava prostorninski zrak in ga zene k zadaj lezefiemu hladilne-mu elementu. Voda iz zgoscevalnika (kondenzatorja) tece v spodaj nastav-Ijeno posodo, ki jo je treba odi casa do dvorano, obsirno kuhinjo s teraso na strehi in veliko podzemeljsko v skalo izklesano kletjo. Sobe so okusno oprem-Ijene, imajo seveda elektricno razsvet-Ijavo in mrzlo in toplo tekoco vodo. Topia voda prihaja iz kuhinjskega ste-dilnika, ki ga je napravil mojster Volk iz Gorice, Nacrt za zelo lepo zgradbo je napravil inz. Sosic z Opcin; sezidal jo je lastnik Mdlic v lastni reziji. Lansko leto je bilo poyprasevanje po sobah zelo veliko, na zalost se ta izvrstna konjunktura ni mogla izkori-stiti. ker ni bil hotel se dokoncan. Letos je bila konjunktura mnogo slabsa. Letosnja kriza naj nam bo v resen opomin, da je razvoj turizma zadeva skupne organizacije. Smotrno organizirani turizem bi imel na Krasu vse pogoje za razvoj. Kras niso Alpe, vendar ima nekaj, kar bi tezko nasii dalecj naokrog, Vsa Kraska planota nekako objame cioveka ze na prvi pogled; tu se cuti osvobojenega od sumecega sveta, vendar pa ne odtuje-nega od njega kakor v dolinah in na vrhovih visokih gora. Cloveku se zazdi, da mu nic ne manjka. To je tisto, kar cioveka mika in vabi na Kras. Ne samo hotelcki, ampak tudi veliki hoteli se bodo v doglednem casu gradili na Krasu. Ako se ne bodo Krasevci pravocasno lotili te zadeve, bodo prisli tujci, ki jim bodo morali delati na lastni zemlji kot< hlapci. stor urediti skladno z njegovo povr-sino in obliko (stirjak, pravokotnik, trikotnik itd.) in to £im bolj umno. Miti se nam ne zdi potrebno omeniii, da je pravokotna oblika najbolj ideal-na oblika vsakega vrta. Poti (steze) naj so toliksne in taksne, da zadoscajo svojemu namenu in ne jemljejo prevec prostora. 2e tukaj pricnemo z lepsanjem vrta. Robovi (stranice) posameznih oddelkov naj bodo cim bolj solidno urejeni. V ta namen uporabljamo cernent, opeko, ka-menite plosce, kamenje in travo. Danes prevladuje cernent; vendar je tc dovolj trdno in lepo tudi luknjicasto kamenje s primerno travno zvrstjo^ ali cvetjem. To je izvedljivo pri nas, kjer lahko dobimo luknjicasti apnenec. Se pred to razporeditvijo moramo vedeti, koliko povrsine bomo odstopili casa izprazniti, Ce-je sesalec trdno vde-lan, odvajamo vodo po cevovodu, ki ga priklopimo na vodni odtok. Po ohla-ditvi sprevedimo zrak skozi kondenza-tor in kompresor nakar se zrak ponov-no segreje. Mehanteni sesalec zrafine vlage uporabljamo tudi za hitro izsusevanje novozgradb; pri tem cas izsusevanja kurjenih prostorov (pri zaprtih oknih) lahko znizamo na polovico. Potrosnja toka je pri tem malenkostna, saj zna-sa samo okroglo 150 watov za pogon-sko uro. Aparat lahko priklopimo na svetlobno mre2je ali pa na dozo s ka-belskim vodom. Ker je aparat maj-hen, ga lahko udobno prenasamo in postavimo na poljubno mesto. Noge aparata se lahko tudi premestijo in zato celo na vegastih tieh deluje brez vibracije in brez suma. SPLOVITEV NAJVECJE LADJE IZ VARJENIH PLOSC V ladjedeinicah Vickers Armstrong v Barrow in Furnesu so nedavno splovi-li. najvecjo ladjo sveta iz varjenih plosd, 28 tisodtonski avstralski preko-mornik »Orsova«. Ladja, ki lahko sprejme v prvem in dxugem razredu 1498 potnikov in je brez jamborov, je stala kakih 5 rnilijonov luntov sterlin-gov. Kljun in krma sta podobna tistim pri starih jadrnicah. AMERISKA PROIZVODNJA JEKLA V MAJU AmeriSki zavod za zelezo in jeklo objavlja, da je ameriska proizvodnja jekla v maju dosegla skoraj 10 milijo-nov ton, kar je druga najvedja meseS-na koliCina v zgodevini jeklaxske in-dustrije. Majska proizvodnja je zao-stajala samo za i70.0;0 ton za rekord-no produkcijo vseh casov, ki so jo do-segli Ictos v marcu. Kolicina v prvih petih mesecih 1953 izdelanega jekla je za priblizno 13% visja, kot je bila v istem obdobju lanskega leta. posameznim kulturam (povrtnini, cvet-licam, sadnemu drevju itd.). Ce ima vrt za vse dovolj povrsine, ne smemo nikoli prezreti potrebe po vzgoji sad-nega drevja. Ce pa ni za to dovolj prostora (vsaj okrog 100 kv. m), je nujno potrebno posebno zemljisce — ce le mogoce, cim blizal sole — za dre-vesnico. Pravi vzgojitelj, ki, se zaveda, kako sta ziva in mrtva priroda medsebojno povezani in odvisni, bo nedvomno po-skrbel na primernem kraju ob vrtu za rejo drobnih zivaii (kokosi, kuncev. cebei). J. Furlan SADiTE TRTE NARAZEN! Med avstrijskimi vinogradniki jc zbudil veliko obcudovanje 48-letni to-varis Lenz Moser, ki pridela okoli 16.000 kg grozdja v svojem vinogradu v Rohrendorfu blizu Dunaja. Drugim kmetom se posreci pridelati kvecjemu 6000 do 8000 kg grozdja na 1 ha. Moser je radovednim casnikarjem razlozil svojo »tajno« priblizno takole: Kot mladenic je pred 30 leti na juz-nem Ogrskem (verjetno v Banatu) opa-zii pri nekem kmetu 60 cm debelo trto, ki je ze stoletja rasla pred domaco hi-so in se je na iatniku svobodno razbo-hotila ter vsako leto donasala obilen sad. Prisel je na misel, da je treba trti dati vec svobode, vec prostora, da bi se lahko prosto razvila in rodila vec. Ko je pozneje doma odkopal dve trti, ki sta ze umirali, je ugotovil, da sta imeli 9 m dolge korenine. Tudi ta okol-nost je potrdila njegovo prepricanje, da je treba trte saditi bolj narazen in ne morda v razdalji kaksnih 80 cm, kakor to delajo navadno — da se korenine lahko prosto razsirijo in tako do-vajajo trti cimvec hrane iz zemlje. Od-kopani trti je vnovic vsadil, toda v razdalji 3 m. Trti sta se kmalu krasno razvili in mu se danes, po 25 letih, obilno rodita. Po teh izkusnjah je svo-je vinograde popolnoma preuredil. Trte je presadil v vrste, ki so 3,5 m narazen, in jih oprl na kole in zico v vi-sini 1,20 m. Tako je med brajdami dovolj prostora za traktor, poleg tega si vrste ne delajo sence druga drugi. Med vrste poseje travo ali zito, toda ko do-sezejo bilke primerno visino, jih zaor-je. Tako se ustvarja v zemlji potreben oglenec, ki ga zemlji ne moremo doda-jati niti z umetnimi gnojili. Podjetni avstrijski kmet je tudi napi-sal knjigo o vinogradnistvu pod naslo-vom «Weinbau einmal andersa, ki mu je noben zaloznik ni hotel zaloziti. Knjigo je nato zalozil sam. Bila je ze v treh izdajah popolnoma razprodana. UNICEVANJE MRCESA Z ELEKTRICNO SVETILKO Neka britanska tovarna je izdelala nov tip elektridne svetilke za unifieva-nje mrCesa z izparevanjem dolodenih kemikalij. Skupaj z Sarnico poslje tovarna tudi 15 tablet, ki jih damo v posebno odprtino eiektricnih zarnic nove konstrukcije. 2arnieo nato privije-mo v navaden navpifini oicvir in vklju-cimo tok. Vseh 15 tablet razvija Zu-zelkam Skodljiv dim deset do d vana j st ur. Para iz elektridne zarnice se razvija na prostora 38 do 41,5 kub. metra. Ose, komarje in molje unici para, ze v 6Q do 90 minutah, druge vrste zuzelk, kot crnega zu«ka in lobaderja, pa v treh urah. Para uCinkuje 10 do 30 dni. ZARNICE Z ZJVIM SREBROM V MADRIDU Madrid je prvo evropsko mesto, v katerem so vpeljali ulicno razsvetlja-vo z zarnicami z zivim srebrom. Svet-loba je modrobela in sveti z 80 »luksi», medtem ko sveti navadna zarnica 750 wattov komaj s 24. Spanija ima nam-i-ec mnogo zivega srebra, da ga lahko uporablja tudi v ta namen. Zarnice z zivim srebrom bodo vpeljali se v dru-gih spanskih mesiih, kakor v Barce-loni Bilbau, Sevilli, Saragozi in Liz-boni. NOVA SMOLA ZA OBLOGO KOVIN Kemicna druzba Reichold je obja-vila, da izdeluje novo sinteticno smo-lo «hydrophena, m bo nudila industri-ji boljso povrsinsko oblogo za avto-mobile, poljedelske stroje in druge ko-vinske predmete. Nova obloga je pla-stiCna lenolinska smola. Kemiki druz-be so prepricani, da pomeni hydro-phen konec nevarnosti pred ognjem zaradi isker in eksplozij v industriji gotovih izdelkov. Industrijci bodo s tem prihranili io—25 % sedanjih stro-skov za obloge. Namen in ureditevsolskegavria ^ehnicjne Mehanicni sesalec vlage A 4 I UOVENMUGA fOMOKjCAKA I‘ATA MORGANA PRED ODHODOM IZ LAS PALM AS A Ko sem se to no6 vrnil na ladjo, me i ■ tam Cakalo sporocilo iialijanske-ga. konzula, s katerim me je ta vabil na sestanek, na katerem naj bi reSili rprasanje mornarskih plac. Vabilo je pregnalo vse lepe vtise in ,goibki so se mi zadnje dni vtlsnile v ypomin. Priklicale so me k stvarnosti. Tako je Las Palmas postal zame prav navadno pristanisbe, kot so pab vsa ostala; brez prelepe plaze Las Cante-rus, in brez zanimivega predmestja La Veguete, katerega zanimive zgodbe so me tako privlabevale. Mladi konzul je bil obiten nasprot-nik birokracije in mi je vpribo zabude-nih mornarjev nasvetoval, naj zadevo Piat kar sami uredimo na ladji; mor-r.arje je opozoril, da bi njihova zahte-va, da zadrbijo ladjo v luki, utegnila Skodovati bolj njim samim kot pa lastnikom ladje. Razburjene duhove med nasimi mor-r.arji je sicer ze dodobra pomirilo bla-go otoSko ozrabje in brhka Spanska deleleta, ki jih je bila vedno polna ladja. K popolnemu miru pa je pripomogla brzojavka druzbe iz Trsta, ki je na-znanjala, da so svojci mornarjev pre-jeli ne le zaostanek plac, pab pa tudi precej&en znesek na racun. Ker je tudi ta mevihtau bila za na-mi, smo se mrzlicno pribeli pripravlja-ti za nadaljevanje potovanja. 'vkrcali smo polne zaloge pogonskega goriva, ki smo ga tu prav z lahkoto nabavili. Le z zivili je sio malo teze, ker nismo v vsem mestu mogli iztakniti tako pri-Ijubljenih makaronov. Zato pa smo se dobro zalozili s sladkimi bananami in drugim sadjem, ki naj bi nadomestilo zelenjavo in preprebilo Urjenje skor-buta, ki sino se ga najbolj bali. Med terni pripravami se je neko po-poldne vmesal v nasa vsakdanja opra-vila skrbno polizan in elegantno oble-cen mladenib. Ko je stopil v mojo ka-bino, je zadisalo po nestetih disavah. Zdelo se mi je, da sem se nenadoina znasel v oblacilnici kaks primadone. Medtem ko mi je samozavestno ponu-dil svojo vizitko, je izbrbral celo vrsto zvenebih imen. Sprva sem ga malo v zadregi pogledoval, ker nisem vedel, zakaj mi pravzaprav nasteva vsa ta imena. Ko sem s pogledom osinil vizitko, sem opazil, da je tudi ta prav vsa popisana. Zabelo se je nekako takole: Alvarez Rodriguez Jorge Gomez Guil-lermo Campos Salva ■ de Oliveira ter konbalo z vsemi bastnimi naslovi, ki jih je ta moz posedoval. Dotlej nisem namreb vedel, da je velika mnozica imen pri Spancih pravzaprav nekaka bolezen. Cim vaSnejsi polozaj zavzema neka oseba, tem vecje stevilo imen se-stavlja njegov priimek. Toda vrnimo se k mojemu obisko-valcu! Kar brez povabila je preSerno sede! na edini stol v kabini in me za-bel obsipati z najbolj razlibnimi vpra-sanji. Hotel je vedeti toliko stvari, da sem ze zabel v sebi premisljati: kaj pa be ta vioi ni v sorodu s policijo in bi na ta nabin hotel od mem izvedeti kaj takega, kar ni v skladu z zapletenimi Spanskimi zakoni? Dolgo sem ga po-irpezljivo poslusal in mu odgovarjal, toda konbno sem se le navelibal. Pri-zgal sem si cigareto, sedel na posteljo in ga kar odkrito vprasal, po kaj je pravzaprav pritiel. Skrbno se je ozrl okrog sebe v stra-hu, da ga kdo ne bi slisal in mi razlozil svoje namere: Obljubil mi je vi-soko ceno za ladjo, katero je na vsak nabin hotel kupiti. Znesek, ki mi ga je zaSepetal na uho, me je skoraj vrgel z mojega udobnega sedeza. ZnaSal je namreb tobno stirikratno vrednost ladje. V mislih sem si i.e predstavljal moj vesel povratek v Trst in zadovoljstvo lastnikov ladje ob tako ugodno skle-njeni kupbiji. Toda ... podjetni Alvarez me je kmalu zopet zbudil iz pre-misljanja, ko mi je zabel tolmabiti, pod kaksnimi pogoji je pripravljen iz-placati omenjeni znesek. Pod njegovim vodstvom bi morali iz Las Palmasa odpluti v Karibsko mor-je. Vkrcati na enem Antilskih otokov vdragocen tovoni in se nato vrniti v Spanijo, kjer bi mi izplabal vrednost ladje in vse ostale stroske; potem bi se lahko vrnili domov. Razumljivo je, da so taki pogoji za mene bili nespre-jemljivi, prav rad pa priznam, da sem jih le nerad odklonil, ker sem Vedet, da v teh visokoletecih naertih zgovor-nega Alvareza tibi le nekaj resnice. Ko bi se Jzpolnilo samo polovico njegovih obljub, bi bilo za nas siromake vec kot dovolj za celo zivljenje. Alvarez je gotovo opazil v mojih oceh blesk pozeljenja po tolikem bo-gastvu in mi kljub temu, da sem njegovo ponudbo odklonil, izjavil, da mi da en dan casa za premiSljanje. Bil sem tako zamiSijen, da nisem niti opazil, kdaj je odSel. Za njim je v moij kabini ostal samo moban vonj po vseh mogobih disavah, ki ga ni mogel Se dalj casa pregnati niti vsemogocni DDT, s katerim sem unibeval vsiljive mnogonozce v svoji postelji. Dan pred naSim odhodom je preob-Ijudena vGenovan dobila se dva prebi-valca. Argentinski konzul v Las Pal-masu mi je na vse nabine prigovarjal, da vzamem na brod 18-letnega mlade-niba-domacina iz Las Palmasa, ki se je s trebuhom za kruhom namenil v Argentino. Ker mi je za to uslugo po-nujal lep znesek dolarjev in ker mla-dih rok na brodu ni bilo nikoli pre-veb, sem se konbno vdal. Tako se je stevilo nesrebnih dus na nGenoviv. po-vebalo na 14. Novodosli potnik je bil na videz kaj preprost fantic in je prvi dan svojega bivanja na brodu pokazal tudi dobro voljo za delo. Ker je bil najmlajSi in ker je zadnji priSel v naSo pestro druz bo, mu je prvi castnik iakoj ob priho-du potisnil metlo v roke, kar je pome-nilo, da bo njegovo najvaznejse opra-vilo bisbenje vseh prostorov, med ka-tere sta spadali tudi obe stranisbi. K. P. SILVIO SERIN Import ' ExportX T R I E S T E VIA MAOONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE E D A RULLI Utensileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglitai in valjcni lezaji HOTEL „JELOVICA” BLE D Sodobno urejene sobe z vsem komfortom. Restavracija na senenati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijaCe. V neposredni blizini jezera in kopalisca Za prenotacije za skupine in posameznike obracajte se na upravo hotela, telefon st. 316. Palace Hotel PORTOROZ 200 luksuzno opremljenih sob ; prvovrstna postrezba. Vse speciaiitete rib. Sprejemamo n a r o c i 1 a banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. NOCNIBAR - TENIS IGHISCA Garaze — Vsak dan izleti z lastnim motornim colnom Vse informacije in prenotacije neposredno pri upravi hotela PORTOROZ, — Telefon stev. 44 Bell - Balni oiiroi itoalni obroclti za vse viste molorjev za avtomobile, motocikIe, za plovbo ter motorje industrijskih in pc-Ijedelskdi strojev Pooblasceni zastopnik; TUFANI doti. G1USEPPE Trst — Ul. Gatteri st. 38 Tei. st. 94-273 EXPORT-IMPORT GIUSEPPE MASU MILANO VIA G. e C. VENINI, 81 (gid Via Settembrini, 147) Telefono N. 287-833 IMPORT - EXPORT MiUToviarjE in vseh vrst izdelkov Posluzujle se pri Vasit potovanjih v iaozemstvo (Svica - Avsirija - Jugcslavija itd.) TURISTlfiNE PIS&RNE M. V» S. SL T. DEFICIO VIAGGI SVIZZER0 IRIESIIN0 TRST, ullca Fabio Filii It 5, t*l. It. £5 19 Informacije ' hotelske rci.ervacije . turi* stilne individualne in kolektivne v i z e Trgovina z lesom na drobno in na debelo iVIQZE VLADUV3IR Skladisce in pisarna: Trst - Unca Boccacclo 5t. 21 - Tei. 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plosfi in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! Uvozno in izvozno podjetje ]>. MERI TRST Ul. XXX Otlobre 8, tel. 29-812 Uvazamo in izvazamo predvsem plutovine ter vse vrste lesa Tsleg. RAPI A. Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPOR T-EXPORT ZALOGA BLAGA Za4 ZFNSKE IN AiOZKB OBLEKE IN PODLOGE RIVA TRE NOVEMBRE 9 - TELEFON 2-48-63 STTELEGRAM!: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE I P ii d, §< b: t: st V; k 6 k S. P. A. L. C. A. izkoriSCanje poljedelskih proizvodov, lesa, premoga in sliCno UVOZ IZVOZ TRST = Inu!: Utica B. Ceilini 2 - Tel. 78-67 (Izcen urnika 90-0S5) Skladisce: Ul. F. Gioia IS (SILOS) - Telef. 88-S4 Pod etje: MARSANG0 DI CAMPO S. MARTIN0 (Padova) Telef. S PODRUZNICE: PADOVA: Via Paolo Sarti 10 - Telef. 30-277 VENEZIA: Cannaregio 3614/3816 • Telef. 30-667 k t h 2; t ii d 1; i V f E E V EXPRESS TRADING CORP. EXPORT - IMPORT 27-18 40lh Avenue, Long Island City I. N. Y. Telephone STilwell 6-9083 posilfa preko svojega zastupstva v Trstu „R U N E X I M“ Ulica GHega 2 - Tel. 22-363 vsakovrstne DARILUE PARETE. = Ako imate svojce v Ameriki, pisite jim, naj se posluzujejo nase tvrdke. i S: V n d i: .t s t i; I S s ) 1 s 1 Tako boste najhitreje in tocno postrezeni B O R Koper (postaja) Tel. st. 96 — Telegr. B0RR0PER VELETRGOVINA Z LESOM, DRVMI in PREMOGOM Ima na zalogi vse vrste mehkega in trdega lesa. ‘Smreko, bor, tesane jelove trame, hrast, jesen, brest. Parjeno in nepaijeno bukovino. Veza-ne plosce iz parjene in neparjene bukovine ter lesonit. VrSi kvalitativna in kvantitativna posredovanja za mehki les v FNRJ za inozemstvo „GO SA D“ LJUBLJANA - PRECNA ULICA ST. 4 TELEFON.- 20- 721 - TELEGR.: GOSAD, ■LJUBLJANA 1ZVAZA: Sube gobe, zdravilna zeliSca — Izvrstne Cajne mesanice iz domacih zdravilnih ze!is£ — Zeliscne mesanice za farmacevt-sko, likersko, kozmetiCno in prehrambeno industrijo ter aro-matifna olja in esence. UVAZA: vse v stroko spadajoce blago SOCIETA PRODOTfl EDILI AFFINI Soc. a r. I. llroil in skladisce Trst nl. F. Severo 23 Telefon 63-53 Stavhni materia! s Opeka - Krovne plosce razne vrste - Korci domace in Jugoslovanske proizvodnje - Ob-lozne plosce bele in barvane - Podne plosce - Reramicni zdrob - Zivo in gaseno apno - Soski pesek in gra-moz . Amiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DhBELO D. z o. j. Trst, ul. Pascoli st. 13 Telefon St. 90=978 Smrekov les Trdi slavonski les Slai/onski parketi UVOZ - IZVOZ Rabljeni amerisiti pisalni stroji UNDEWOOD - ROYAL R E M I N G TON Popravljeni v najboljsem porabnem stanju Neposreden uvoz iz Amerike Za izvoz na razpolago vsaka kolicina - Zahtevajte sezname in ponudbe pri tvrdki A. CRASSO Trieste - Piazza della Borsa stev. 7 Telefon St. 24-267 S. A. FAdeeiCA ACCUMULATORI najboljSa baterija MILANO Sctlez in uprava i Via Tertulliano, 70 Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 Poslovalni ca: Viale Bligny, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Principi D’Acaja 57 - Tel. 7.04.94 - Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma -Viale Aventino N. 88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 - Napoli Via Ugo Foscolo N. 4 -Tel. 6.07.26 C. C. Mitano 238881 C. C. Roma 14B198 C. C. Napoli 139488 Uriiagodljliosl amerl$ke indnstrljc feusmeriiev za pripravo obrambe io povraleb b proizvodnli za civilne polrebe . ,.(GUY SIMS FITCH) ^eriski gospodarstveniki so prepri-d a resnicen in trajen mir vodi) ls se ne doseienega razdobja fjpdarskega napredka, od katerega tristi narodi vsega sveta. iv ? Verujejo, da amerisko gospodar-arii ahko P°dpre miroljubna prizade-q ^a’ kl l*! omogocila tak napredek ta-j ^Pneriki kot v drugih dritavah. to° n^kovo prepnicanje ne temelji sa-cs n® ^ejstvu, da je sedanje poletje v ar -?arskem pogledu najuspesnejse, BOTimijo Zdruiene driSave, kljub fiaci ernU Premiriu 1“ postopnemu ■td' an^U °ljratnl>ne izgradnje, ampak ala na P^tbkla izkustva, ki so doka-fj, ’ se amerisko gospodarstvo zna iagoditii slehernemu novemu polo- aiu ■ “ ■ sienernemu novemu polo-jjw.i? Preusmeriti svojo povefiano pro-, tvjio zmbeliivost v tvonip miro- I.k‘^0 zmogljivost v tvome, miro-namene. en 6 h firug(> svetovno vojno so Zdru-'oia'v^ave Preusm€rile proizvodnjo v 'QJdS . nalnene in jo povecale za 60%. brezposelmimi so bili skoraj samo taki, ki so bili dela nezmozni, ali taki, ki so v svobodnem ameriskem gospodarstvu hoteli zamenjati staro zaposlitev z novo. V juniju 1949 je povpredni industrij-ski delavec zasluiil 54,51 dolarjev na teden, v juniju 1950 pa 58,85 dolarjev. Zanimivo je, da je indeks cen pri pro-dajah na drobno, to je cen, ki so jih Ijudje placali za blago, katerega so kupili, ostal skoraj neizpremenjen. V juniju 1949 je znasal 188,3, v juniju 1950 pa 187,3. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da je bijo povecanje produkcije, dohod-ka in zaposlitve stvarno in ne iluzor-no. Predstavljalo je dejansko izboljsa-nje iivlenjske ravni in ne nihajoce in-flacionisticne teznje. Obrambni program po napadu na Korejo je bil ucinkovit, a ne dobro- dosel, Spremljalo ga je neizogibno nad-zorstvo nad proizvodnjo in prodajami ter prekinil je napredek. rednega.miro-. Ijubnega gospodarskega.razvoja- Poleg tega so druge svobodne drzave, ki so si bile ze nekoliko opomogle .od posledic druge svetovne .vpjne, postale spet bolj odvisne od ameriske pomodi, da so lahko zacele. izgrajevati svojo obrambo. • .. Z odstranitvijo : ali vsaj omilitvijo napetosti v svetovnem poloiaju hi lahko mnoge vire, ki: jih svobodne drzave. zdaj uporabljajo za obrambno pripray-, Ijenost, porabili za druge tvome namene. Kot je poudaril predsednik Kisenhn- , wer, si ameriskii narod 2eli, da bi kmar,, lu napocil dan, ko bo, lahko genij svo.rt jih Ijudi in vire v polni .meri, namehii: za gospodarsko izboljsanje sveta, ki se mu ne bo vec treba bati napada. , i 'tni pa ie Povecana industrijska «tr^0*111^ sPet miroljubnim ■ai 6barn in se je se nadalje povece-^45 2acetka druge polovice leta Ved- i naPa da i® Amerika ob 6asu, ko je \D3« :k0l2Vr3en naPad na Korejsko repub-t-i ii' na:Incravala povzrocitd gospodar-p motnie. UlCCi^a biaga in uslug ie v 3unijU ' e4i dosegla letna raven 258 milijonov in? Abv ieV’ v iuniiu 1950 Pa 272 milijo-" a Wo3d0lariev- Indeks industrijske pro- J$klcai' 9 Kava iJZIato ftSwbho Q Premog _ Trr vrvrT . rJev• inaeKs industrijske pro-nfTMl n^e se v Prinieri s povprecjem, dosegel v letih^935-39T dvignU ab-i ‘a looy 1949 za 70'#’> v inniju 1950 pa " ?!g«^iiUniiu 1949 3e IrSttaT ijudi' v juniju 1950 p; 1 «ofei» 000- Brezposelnost se je zmanj. HSI h a od 3,787.000 Ijudi na 3,384.000. Med bilo zaposlenih juniju 1950 pa Abesinsko gospodarstvo stopa v zadnjem casu vedno bolj na medharodneArge. V zadnjem casu je Abesinijo obiskalo tudi posebno jugoslovansko odpo-slanstvo, da bi navezalo gospodarske stike z Addis Abebo. O tem obisku smo ie porofiali. Naravna bogastva Abesinije so ogromna in niso bila doslej se dovoij izko-riscena. V Abesiniji so leiisfia mineralnega olja premoga, metana in bakra (na nasem zemljevidu je lezisce oznafeno z »ba«). Dana je tudi mo^nost po-spesitve poljedelstva. V Abesiniji uspeva tudi kava. V povojnem 6asu je abesinska vladavlozila mnogo denarja za pospesitev gospodarskega razvoja in za zboljSanje prometnih zvez. Foskrbela je zlasti za dobre mednarodne letalske zveze. enij Mednarodna trgovina Btjl8* s afH i -«I wiiv Tczaski lesni Irg «I!2* tori6 l5a4e’ da ie v zadniem casu ne. IBAitf*1* ° °zivela trgovina z lesom. Nekaj PovPrasevanja po lesu je 'udi z Se n^ega vzhoda. Zaradi tega so se ce-in IiPkvdi^,J okrepile. Avstrijci vztraja-t,. pri svojih cenah. V italijanskem kli-ngu prodajajo svoj les po naslednjih “Qovnih cenah: jelove deske 0-111 ‘4000-22.500 lir kubieni meter, neoca-.‘njeno fco Trbi2, deske III 18-20.000, 17.300; tramovi 12.500. Jugoslovan-; ,e Ponudbe zahtevajo naslednje tene: '‘ovina O-III 23.000. I1I-1V 19.000-19.500, tatnovje 13.000-13.500 lir za neocari-ien° blago fco postaja Sezana. V tran-dni ^ Pr°metu stane avstrijski les 38 iarjev fob Trst za obicajne mere povprasevanje H° papirju 2 ®v®dski izvozniki izjavljajo, da je v «dnjem casu naraslo povprasevanje ? Papirju na svetovnem trgu. V an-eskih listih se pojavlja cedalje ve6 °eiasi ‘ckoci °v zai nakup papirja. V I. polletju . -cga leta so svedski izvozniki izvo-, 1 okoli 330.000 ton papirja Uansko le-v, 470.000). Povecal se je zlasti izvoz v 2 ‘neijo, Holandijo, Belgijo in Dansko. a 2daj ne racunajo s poviSanjem cene Papirju. c£ne celuloze V Stockholmu so mnenja, da je cena . ‘Woze, ki je y zadnjih mesecih padla j, 0 10%, dosegla svojo najnizjo tofi--0, Prepricani so, da ne bo vec naza- CENA FSENICE V JUGOSLAVIJI V Srbiji je v zadnjem casu padla cena psenice pri pridelovalcih. V Nisu znasa cena 20 dinarjev, v Leskovcu 22, v Prokuplju in Aleksincu 18, v Pirotu pa 22. Zito odkupuje .pqdjptje sZito- , promet». Nazaduje tudi cena jecmena. ki znasa v Nisu 22 din, v Leskovcu 23, v Aleksincu 18, v Prokuplju 17 din za kg Cena koruze je znasala v Nisu 22, v Leskovcu in Aleksincu 16 din. IZVOZ IZ JUGOSLAVIJE OLAJSAN Jugoslovanska vlada je ukinila prepo-ved izvoza nekaterih kmetijskih pridel-kov kakor sena, slame, grasiee, tropin, krmne pese, buc itd. Za izvoz teh pri-delkov je potrebno dovoljenje uprave za zunanjo trgovino. KONKURENCA GRSKEGA VINA V NEMCIJI Grsko vino, ki so ga prideli- izvaiati v Nemiijo po dolocenih cenah, ima nizje cene kgkor so cene italijanskega vina v Nemfiiji. Tako je nastala nevar-nost, da Nemcija ne bo kupila vsega italijanskega vina, 'A je bilo doloceno v kontingentu. TOVARNA LESENE EMBALA2E V 1ZRAELU V Hajfi gradijo Izraelci tovarno za izdelavo lesene embala2e za prevoz po-maranc in limon. Surovino bodo nabav-Ijali v Zahodni Afriki. Danes potrosi Izrael 5-6 milijonov dolarjev na leto za nabavo lesene embala2e. PRIDELEK KROMPIRJA V SLOVENIJI V okolici Kranja bodo letos pridelali okoli 250 stotov krompirja na hektar, v nekaterih krajih celo1 400 stotdy. V okolici Kranja so posebne povrsine (okoli 130 hektarov) dolocene za pri-delovanje semenskega krompirja. V' te-ku nekaj let bodo posaddli v tem okraju -okoji 2000 ha,orne zemlje samo S krqm-,, pirjem, ki ga bodo uporabili za seme. KLOBUK NAJ PRIDE ZOPET V MODO! ■ »■ Prve dni septembra* je bila v Buxto- nu na Angleskem posvetovanje evirop-skih Izdelovalcev klobukov. PosvetoVa-li so se predVsem o tem, kako naj se organizira propaganda za vecjo potros-njo klobukov moskih in zenskih, da bi se tak preprecilo propadanje* klobudne industrije. Dit7\Z\r* 5 MILIJARD DOLARJEV ZA ZAME- NILNOST FUNTA •Angleski listi porocajo, da je za uvedbo zamenilnosti funta sterlinga po. trebno jamstvo 4-5 milijard dolarjev. Po najpovejsih vesteh je Mednarodni denarni sklad pfipravljen jamciti za znesek 2 miiijard dolarjev, ostali 2 mi* lijardi pa bi prispevale ZDA. Ta denar bo samo v rezervi in ga bodo uporabi-li le v skrajnem prlmeru, ko bi .nastala nevarnost za funt. Funt sterling se je v zadnjem casu utrdih okoli. 2;81 1 osmino ameriskega dolarja za funt in 2,77 % kapadskega dolarja. j ■* 64(ve*a' <'alutoza za papir stane danes 660 svedskih kron fob svedska pri- stanisca. POCENITEV ALUMINIJA v ANGLIJI t- julija je uvoz aluminija v An- 811] o i Pregled Italijanskega gospodarstva Prost. Odkar je bila trgovina spro- eaa> se je aluminij pocenil za 11 fun- £‘crlingov pri toni. Kanadski alu- v palicah se zdaj prodaja v Lon- Po 150 funtov tona, medtem ko P°Prej stal 161 funtov v svetu narasca proizvodna zmoglj;-177« v tem ^etu se 120 dvignila od p'0.000 ton v 1. 1952 na 2,300.000 ton. t- ^ so lansko leto proizvedle 935.000 i > toda ze v Zafietku 1. 1953 je nji-toi^3 ZIr‘08Livost narasla na 1,285.900 ■ Kljub temu ZDA se vedno uvaia- io -.otrcbe, Uvoz znasa 8%. Kanada jc aluminij, ker ne morejo kriti svoje ?*avni izvoznik aluminija. Lansko leto Proizvedla 454.000 ton, doma je P» samo go.soo ton; 243.000 je izvo» 35 00o An8li30* 104-000 ton v ZDA ton v evropske driave. ALBMINIJ V NEMCIJI 10nnnsko ^eto 50 v Nem^iji potroSili s6a ' ton a'ummi)a. Potrosnja nara- l«ta Icta 1951 je znasala 74.000 ton in 28.000. Zaloge baksita so na-[n c Za okoli 11 milijonov nemskih ., rk na 30,5 mil. Cena aluminija zna- sa j Y Nemeiji 2,23 DM za kg, v Zdru-t0 _ drzavah pa 1,90 nemske marke. rt^.bcmeni, (ja, je Cena v Nemcijj na-as'a v primeri HZDA Pa za z letom 1938 za 68%, 3%. f^PQSiPESITEV IZMENJAVE '"ALIJA-2DA ntl rner’3ka v‘ada ie dodelila genera!-V(, ,nu konzulatu v MJlanu posebnega iz-t>l d'1-28 v carinskih zadevah. Ta naj stn a^a* h^lijanskim' izvoznikom obve-am!! 8leb delavniklh: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, *7.30, 19.30; ob nedeljah; 10.00 (12.40 s “roseka), 14.00, 18.30, 21,00; SKLADISC3 jProsek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnii Ln BriSCke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavniklh: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SA-,EZA v TRST ob delavniklh: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; Iz LESNEGA SKLADI-SCA v TRST ob delavniklh: 5.50 (iz Rep-ii£a), 16.55; ob nedeljah: (iz RepniJa) f.45, 10.50. 5 d h o d 1: Iz TRSTA v VELIKI RiPEN ob delav-likih: 10.00 (skozi Ferneie), 1230 (sko-(I FerneCe in Repnli), 10.00 (skozi Rep-ii£); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; tEPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi FerneCe), 14.00, 16.30, 18.30, !0.30 (skozi FerneCe). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikib: 1.00, 11.05 (skozi FecneCe), 14.00 (skozi FerneCe), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz REPENTABRA V TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (sko->i FerneCe), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leCe), od 3. maja do 27 sept. ob 9.10, 10.30, Odhodi: Iz TRSTA V CEROVLJE ob delavniklh: 1.30, 15’00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v VABRE2INO ob delavniklh: 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v ’raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 ido trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sa-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Wavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, 16.30 (trg), 17.30 (Sv. Krii), 20.30, 22.30, 13.40. Tz CEROVELJ v TRST ob delavniklh: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz ■ >RAPROTI ob delavniklh: 6.00, 14.00; iz 3EMPOLAJA ob delavniklh: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-iXNE-SANATORIJ ob delavniklh: 6.10, 8.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: 1.50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; 'z NABREZINE-TRG ob delavniklh: 7.05, .1.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne-deljah; 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavniklh: 6.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, (9.30, 10.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavniklh: 5.15, 6.00, 6.30, '.00;- 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, U.40, 12.50, 14.00. 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30. 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob «edeljah: 6.Q0, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, 11.30,12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; 17.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; .12.00, 23.20, 00.20. privabila tudi razne druge (ovarne, zla sti kemiene, Vsako leto se priseli v Bocen okoli 3.000 novih italijanskih delav-cev. Juzno-tirolska Ijudska stranka je na zadnjih volitvah sicer pridobila 10 tisoc glasov v primeri z letom 1848, toda delei njenih glasov je padel od 63 na 60 odstotkov. Nemee je silovito zadeio ludi izselje-vanje na podlagi dogovora med Hitler-jem in Mussolinijem. Tedaj je odslo 80.000 Nemcev, doslej pa se jih je urad-no samo 7.000. Poleg tega racunajo, da se je leta 1943 skrivaj vrnilo okoli 10 tisoc mladih Nemcev. Rado bi se vrnilo se 40.000 Nemcev, toda italijanska oblastva so to onemogocila z raznimi izgo-vori, kakor na pr., da ni zanje stanova-nja ne dela. Nemci racunajo, da je Mus. solini namesto vsakega Nemea, ki se je izselil, naselil 2 Italijana. V0ZNI1ED PARNIKA ..VIDE' Trst 14.— 9.— Koper 15.— 8.— Koper odh. 16.10 6.45 •Izola 16.45 6.15 Piran 17.70 5.40 Savudrija 17.50 5.20 ■ Umag 18.35 4.40 GEQMETRR izdeluje n a c r t e za hise in vile, zemljeknjizne (tavolare) in katastr-ske mape ter meri in preverja zem-Ijisca - Urnik pisarne od 17. do 19. TRSF-UI; Coroneo 1/111 solia 14 - Tei. 59 60 F. SPADARO SPEDITERSKA TVRDKA SPECSAL1ZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA STEV. 2 TEL. 57-83 in 31-0-87 SCALO LEGNAMI - SEEV0LA TEL 96 8.47 , SCALO LEGNAMI - PR0SECC0 3- PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Postni predal 184 Tei gr.: SPADSPEDIT ISTBSKA Vm, Mm in Wki TEDAN ima na zalogi po ugoinih cenah LAlICOLAISmm di Pieri e Losappio TfiST-UL FONDERIA B ■ IEL 93-200 TOVARNA SODA VICE in zastopnik piva DREHER Za naroCila pokli ice nas na ria$o telefonsko Stev. 22'50.3 Se priporoCa Frankovic Leopoid NABREilNA ST. 73 Elektro-instalacijsko podjetje V V' Trst, Ulica Boccaccio st. 10 Sprejemamo vsa popravila in na-rocila za nove instalacije vseh vrst elektricnih napeljav PokliCite naso telef. stev. 29-322 Se priporocamo! Stavbeni in gradbeni izvedenec Carit-Ifroli Milio l£ Trst, Trg Ponterosso 5/III tel. 29-060 -»\JjEvrsuje vsakovrstne naerte za zasebnB, .. industrijske in kmetijske gradnje, opremo, ureditev, preureditov, prilagoditev- Sestav-Ija ocene preskrbi vknjizbe, ugotovitve, pri-pravlja listine za gradnje po Aldisijevem naertu, vodi delo in prevzema odgovornost za gradnje. Proti nizkemu pla^ilu JKUm L1JSKA PLDVIOBA DIREKCIJA- RIJEKA Telegromi: 3UGOLiNi]A - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-61 l/ZDRZUJE REDIUi P0TWISR0 BEftliO™ PRllME f IZ .liUIRiUil U: SEVERN0 AFRIR0 IN SEVERNO EVR0P0 VSAKIH 7 DNI TURCIJ0 IN GRCIJ0 „ 7 DNI BLI2NJIVZH0D „ 7 DNI SEVERNO AMERIR0 „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-20 Uradi: TRST, Ptszza Duca degli Afaruzzi stev. 1 wvoozffiucwcuBtnnct- -jaBKS TURIST RESTAVRACIJA in kopalisce S\/. NIR0LAJ (ANRARAN) Prvovrslna hrana in vsakovrstne pijace drevored. sportno iffriSce. bar. itd. - Weekend hisice, krasna plaza ob sobotah "V:% Upostevajte redni vozni red! Ob nedeljah vozi painik vsako uro Placiia v vseh valutah Cene zelo ugodne. G0STILM *fcE\ ESSARO4* I-V/a Huiftuc Jmf* TRST - UL. CARDUCCI SI. 41 (JJ/oumlja Vim L JUBL J AN A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONi 20-182 20-121 BRZOIAV: VINEXPORT Ljubljana ®SS.®0 bviiMsi asa fls4-r$S5.a •«'ima. tl®if Ss.a*ai6I&i keffasa - iSftSiEaao aa®. sailoga aaaJssdlEifi-saefgm Ibffilla s®5rtlstia sil®fiSfl®saaigsaa is SssifeffsK® ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV S1RUPOV IN 7 GAN JA S PE CIA L ITE T A KREMA MARSALA IN SLIVOVKA TRST ULICA XIDIAS ST. 6 - TELEFONO 90-3-32 Sprejemamo vsa naroEla in dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom. Postrezba toCna ' Cene ugodne H % $ H N9 fi 8) r® ° • Co pa-g o ^ s ^ ^ “ Q Ci § N) 2. P3 - N O sra («( fi fi M fi 0 p © «3 c?a =3 S-l M zn H3 s t» ■BORLETTI M I L A N 0 Via Washington 70 y 50 ibi «isdte meciznosli. MOHi SIVAINI STROJI BORLETTI - Milano - Tel. UB-9S1 - Telegr. B0RVE6LIA . |-*ii«7-Tn .»,irinMTi«ini«i wi*»ifiinwi"* 1111 i»— lini i m TRZNIPREGLED Trzaski trg KAVA TRST. Povprecne cene na vim pro-izvodnje: brazilska kava v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 3 56,50; Santos Superior 66,50; Sentar extra prime cri-vello 18 69,50; Victoria 5 good to large bean 51,50; srednje-ameriska kava, v dolarjih fob; Haiti naravna XXX 62,75; Salvador 64,50; Kostarika 65; arabska kava: v silingih za 50 kg cif: Gimma 425, Moka Hodeidah 1 474; indonezijska kava: v holandskih florintih za 100 kg cif: Baii Robusta' 10-12% necistoce 365; afriska: v silingih za 100 kg cif: Ugan-da prana in preciscena 378. Cene ostalih vrst kave na trzaskem trgu so naslednje: Minas 2 crivello 18/19 57,90 dolarja za 50 kg fob kraj proizvodnje. Minas 2/3 crivello 18 57,60l dol.; Minas 2/3 crivello 17 57,15 dol.; Rio 5 good to large bean 55,30 dol.; Santos extra prime good to large bean good cup 67,60 dol.; Santos crivello 18 69 dol.; Kenia naravna 440 silin-gov za cwt cif Trst; Kongo Robusta 3 B pripravljeno v Anvers 53,50 bel-gijskih frankov za kg cif Trst; Java Robusta WIB, pripravljeno blago v Ge-novi 450 holandskih florintov za stot cif Trst; Sumatra EK 1 3/5 triage 385 florintov za 100 kg cif Trst, Sumatra EK 2 3/7% triage 375 florintov, Sumatra EK 3 10-12% triage 363 florintov; Bal; 10-12% 365 florintov; Sumatra 20-25% 335 florintov. SLADKOR TRST. Madzarski kristalni sladkor kvotira 120 dolarjev za tono netto po-novno tehtano fco Trbiz ali fco prevoz Trst. Ceskoslovaski sladkor stane 42 funtov sterlingov za tono; sklepanje kupcij je zelo ovirano, ker Cehi zahte-vajo placilo v valuti ali kompenzaciji. se visja cena je angleskega sladkorja, ki stane 45 funtov sterlingov za tono, cif Trst proli takojsnjemu vkrcanju in 44/4/6 funta sterlinga proli vkrcanju v oktobru. Sladkor pripravljen v prosti luki stane 85-88 lir fco skladisce. KAKAO TRST. Kvotacije na viru proizvodnje so naslednje: Accra good fermen-ted main crop, blago pripravljeno v Ev-ropi, 335 silingov 50 kg cif Trst; Accra good fermented new crop proti izroci-tvi v oktobru-decembru 282/6 silingov, proti izrocitvi v novembru-januarju 270 silingov, proti izrocitvi v decembru februarju 267/6, proti izrocitvi v ja-nuarju-marcu 265 sil.; proti izrocitvi v marcu-maju 257/6 sil. za 50 kg cif prr-hod. Trinidad Plantation 380 sil.; Fine Estate Grenada 375 sil.; Superior Epo-ca Arriba 38 dolarjev cf; Ceylon EAi 325 silingov za cwt cif Trst; Ceylon A1B1 mesani 312/6 sil.; Ceylon BB1 280 sil.; Smals 250/6; Standard 20 303 sil. ; Francoski kakao stane: mid crop Ca-merun 265 frankov kg cif Amsterdam; Togo good fermented 275 proti vkrcanju v septembru; Camerun fair fermented 262,50 franka cif Genova proti vkrcanju v oktobru-novembru in 260 frankov proti vkrcanju v oktobru-decembru. FORER TRST. Poper vrste Sarawak black, special London quality 675 silingov cwt cif proti vkrcanju v septembru, proti vkrcanju v oktobru 665 sil., proti vkrcanju v novembru 655 sil.; Malabar f. a. q. 875 sil. proti vkrcanju v septembru; proti vkrcanju v oktobru 865; Muntok beli poper f. a. q. 780 sil. za cwt cif Trst proti vkrcanju v septembru. Italijanski trg Trg s kmetijskimi proizvodi je ne-uravnovesen. Tako je n» pr. v zacetku tedna cena prasicev naglo padla na mnogih vaznih trziscih, ze sredi tedna pa se je opomogla in ustalila. Na trgu klavne zivine v srednji Italiji vilada se vedno mrtvilo, docim se cene ugodno razvijajo v Severni Italiji. V Siciliji je trgovanje z ollvnini oljern zivahno; v Laciju je cena nekoliko padla. Mehka psenica pridobiva na ceni zaradi vec-jega povprasevanja, cena trde psenice pa se vedno nazaduje. Cena vina ni uravnovesena; na nekaterih trgih bele-zijo nazadovanje, na drugih pa dviga-nje cene. Zaloge vina so picle; tako proizvajalci ilahko vztrajajo pri svojih zahtevah, z druge strani trgovci onie-jujejo sklepanje kupcij, ker dvomijo, da bi potrpsniki lahko placevali vino po prefiranih cenah. ZITARICE REGGIO EMILIA Za Slot fco. gro-sist: mehka psenica srednje kakovostl prodzv. 1953 7000-7200; koruza 5800-5900; inozemska koruza 5500-5600; ne-olusceni jecmen 5100-5300; riz navaden 10.400-10.700, srednje vrste 13.500-13.800, fin 15.500-15.800, extra 16.500-16.800; pse-nicna moka (fco miln) tipa »1« 8300-8400, vrste »0« 8500-8700; koruzna moka 690C(-7100; pstenlidnj zdrob (gres) vrste »0« 11.100-11.300; testenine (fco tovarna) navadne 11.800-12.000, iz moke vrste »0« 10.800-11.000; testenine z jajei 28.000-30.000 lir. 21VINA LODI. Cena za kg zive teze brez dav-kov fco stala, klavna zivina: voli I 260-350 lir, II. 230-265, III 160-225; krave debele 1. 220-310, II. 170-215, III. 115-165; biki I. 265-325, II. 210-260, III 130-205; junci in junice I. 270-320, IT 250- 285, III. 200-245; teleta I. 440-480, II. 310-430, 111. 220-20. Zivina za rejo: voli za delo 250-310.000 lir par; vprezni junci 1-2 let starosti 130-190.000 lir par; teleta do 1 leta starosti 70-95.000 lir gla-va, molzne krave 70-170.000 lir glava; junice 60-75.000 lir glava; telice za rejo 40-55.000 lir glava; mladi biki za oploje-vanje 130-200.000 lir glava. Prasicki za rejo 18-20 kg 360-370, 25-30 kg 350-370, suhi prasici 40-80 kg 320-340, 80-100 kg 310-330; debeli prasici 130-150 kg 320-325; 150-180 kg 320-330; nad 180 kg 325-330; svinje za zakol 290-300; svinje za rejo 380-420 lir kg. PERUTNINA MILAN. Race zive 450-500 lir kg, mrtve 500-550; zajci zivi 300-360, mrtvi s kozo 420-460, mrtvi brez koze 440-480; pegatke zive 675-725, mrtve 950-1000; kokosi zive 500-550, inozemske zive 425-475, itallijanske mrtve 725-775, inozemske mrtve zmrznjene 500-525; gosi za rejo 600-1200; golobi zivi 600-650, mrtvi 850-900; piscanci zivi lom-bardski 750-800, piscanci I. 750-800, II. 625-700, inozemski piscanci 650-700, piscanci mrtvi I. 10'50-1150, II. 900-950, inozemski mrtvi piscanci zmrznjeni 700-750; purani zivi 55CP575; mrtvi inozemski purani zmrznjeni 500-525; sve-za jajca I. 32,75-33,25; inozemska sveza 25-28 lir komad. MLECNI IZDELKI LODI Cajno maslo 820-830, maslo iz smetane 690-705, maslo II. 620-630, emi-lijsko maslo iz smetane 680-690, III. 650-660; emilijski sir proizv. 1950 maj-ski 990-1010, majski 1952 820-870; trdi sir krajevne proizvodnje proizv. 1950 majski 950-970, zimski proizv. 1951-52 850-880, proizv. 1952 majski 750-770; zimski proizv, 1952-53 760-780; proizv. 1953 majski 720-730; sbrinz z najmanj 45% mascobe 450-470, postan 570-610; emmenthal 45% mascobe svez 490-530 postan 540-560; izvirni svicarski emmenthal 800-850; provolne svez 480-500; postan 530-550; Italico svez 390-420, po- MEDNARODNI Med najvaznejse dogodke, ki so v zadnjem tednu vplivali na razvoj cen na mednarodnih trziscih, pristevajo porocila nastop nenavadne vrocine v Zdruzenih drzavah. Zaradi skode, ki jo je povzrocila susa, so se cene zitu zo-pet dvigniie. Neugodno na cene mnogih vrst blaga strateske vaznosti utegne vplivati znizanje ameriskega kredita za vojaske nabave od 912 milijonov, ki so biili doloceni v prejsnjem letu, na 809 milijonov dolarjev v financnem lelu 1953-54. ZITAHJICE | Silna vrocina v Zdruzenih drzavah je potisnila ceno psenice, ki je padla ze na 181 1/2 konec avgusta, na 190 1/8 stotinke dolarja za busel. Prav tako je napredovala tudi cena koruze. Po do-sedanjih cenitvah bo pridelek koruze v ZDA dosegel okoli 3,182,9 buslov, medtem ko je prejsnja cenitev z dne 1. avgusta napovedovala pridelek 3.30,4 milijona buslov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je ostala neizpreme-njena pri 3,36 stotinke dolarja za funi. Zakljucitev rnednarodnega sporazuma o sladkorju na konferenci v Londonu ni vplivala na razvoj cene. Indonezija noce pristopiti k mednarodnemu spora-zumu, ker ni njegova konferenca upo-stevala njenih zelja. Poroeilo Brazilskega instituta za ka-vo o skodi, ki jo je povzrocila nasa-dom kave zvezni drzavi Pananiji, je potisnilo ceno kave zopet navzgor. Na newyorski borzij je cena v tednu do 4. septembra napredovala od 60,22 na 61,60 stotinke dolarja za funt. Poroeilo pravi, da je mraz unicil 85% novih nasadov in 59% starejsih. Kakao je ostal pri prejsnji ceni 33,5 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Pridelovalci bombaza v Egiptu in Braziliji so sklenili prilagodlti svoje cene newyorskemu trgu: cene bodo vis-je samo za znesek, ki ga predstavljajo prevozni stroski. V New Yorku je cena ostala v bistvu neizpremenjena, saj je nazadovala proti takojsnji izrocitvi samo od 33,80 na 33,75. Temu dosledno je nekoliko padla tudi cena v Aleksan-driji, in sicer cena karnaka od 61,31 na 61,15 talarja za kantar, ki tehta 99 funtov. Asmuni jt/ napredoval od 51.82 na 52,68. Otvoritev sezone s prvo drazbo v stan 430-440; gorgonzola svez 290-300, postan 400-440; taleggio svez 280-300, postan 400-420; sir v skatlah 18 lir ko-scek. OLJE FIRENZE. Olivno alje extra do naj-vec 1 stop. kislme 450-460, do najvec 1,50% kisline 440-450, do najvec 2,5% kisl. 430-440, do najvec 4% kisl. 425-430; dvakrat rafinirano olje tipa »A'< 460, tipa »B« 385-395; semensko olje 345-350; olje iz zemeljskih lesnikov 380-385. VINO MILAN Cen fco. milanska postaja: za hl/stop. Piemonte crno 10,5-11 stop. 660-680, 11-12 stop. 680-690, 12-13 stop. 690-710; Barbera 710-730; Oltrepo pa-,vese 10,5-11 stop. 650-670, 11-12 stop. 670-680; Mantovano crno 630-640; Val-policella in Bardolino 710-730; Soave belo 760-780; Raboso 650-680; Reggiano 10-11 stop 660-680, 11-12 stop. 680-700; Romagna belo 690-710, crno 690-710; Marche crno 690-710; toskansko navad-no 680-700; Barletta extra 13-14 stop. 825-645, navadno 605-625; Sansevero belo 725-745; Squinzano 640-650, Leccese 13-14 stop. 640-650, 14-15 stop. 640-660; plemontski moskat 11.800-12.300 lir stot. KONSERVIRANA ZIVILA MILAN, Dvakrat koncentrirana para-diznikova mezga v skatlah 5 in 10 kg proizv. 1953 225-245 lir kg, v skatlah 1 in 1/2 kg 245-265; trikrat koncentri-rana paradiznikova mezga v skatlah 5 in 10 kg proizv. 1953 240-260, v skatlah 1 in 1/2 kg 260-280; olupljeni paradiz-niki v skatlah 1200 g 150-160, v skatlah 600 g 160-170; grah v skatlah 1 kg 190-200, v skatlah 1/2 kg 205-215; fizol v strocju v skatlah 1 in 1/2 kg 175-190; gobe v kisu v skatlah 5 kg 1100-1200; gobe naravne v skatlah 1 kg 900-1000; cebulice v kisu 220-250; marmelada boljse vrste v skatlah 5 kg 230-260; v skatlah 1/2 kg 260-280; mesana marmelada iz sliv in jabolk v sodckih 175-185, v skatlah 5 kg 210-220 lir kg. Sydneyu je prinesla nazadovanje cene volne v New Yorku. V ZDA je v teku silna gonja za mocnejso zascito ameri-ske volne z uvedbo nove earine v visini 7% za funt. V New; Yorku je cena nazadovala od 156,5 na 144. Nasprotno je reagiral londonskl trg, kjer so cene na podlagi porocil iz Sydneya napredovale za okoli 5%. Na franeoskem trgu (Rou-baix) kakor tudi v Anversu, je pod vti-som manjsega povprasevanja v Avstra-liji padla cena, in sicer v Roubaixu od 1565 na 1510 frankov: za kg, v Anversu pa za vrsto «Anvers» od 201 na 196, za vrsto Avstralija od 212 na 204 proti izrocitvi v septembru. Juta je v Kalkuti za vrsto First Pakistan nazadovala od 123 na 117 indijskih rupij za maund, ki tehta 82 funtov. KAVCUK Cena kavcuka se je v Londonu nekoliko ucvrstiia in je za vrsto RSS napredovala cd 18 3/4 na 18 7/8 penija, za funt (prejsnja cena je bila 18 3/4). Iz-vedenci cenijo, da bo ameriska potros-nja naravnega in sintetienega kavcuka dosegla to leto 1,375.000 ton, to je 9% vec kakor leta 1952 KOVINE Splosno navajajo porocila, da se je cena nezeleznih kovin utrdila. Med Zdruzenimi ameriskimi drzavam; ;n Bo* iivijo so v teku pogajanja za sklenitev pogodbe glede dobave bolivijskega ba-kra in cina na podlagi svetovnih cen. Na-povadana so pogajanja med ZDA in Cilejem za dobavo bakra. Americani ponujajo 29 stotink za funt, medtem ko zahteva Cile 31 stotink. Cile se je pogcdil z ZSSR za dobavo 20.000 bakra. Cena elektroliticnega bakra je v New Yorku napredovala od 25,50 na 25,90 stotinke dolarja za funt proti izrocitvi v oktobru. Cena svinca je ostala neizpremenjena pri 14. Antimon La-redo Texas stane 34,50, se pravi, da je cena ostala neizpremenjena. Lito zele-zo 56,76 dolarja za tono (cena neizpremenjena), Buffalo 56,50 (neizpr.); prav tako je ostala neizpremenjena cena staremu zelezu pri 54,58. Neizpremenjena je tudi cena zivega srebra 188-193 dolarja za steklenico; cena cina v Londonu je za malenkost napredovala od 612 1/2 na 615 funtov sterlingov za tono. Napovedujejo konferenco o cinu pod kriljem OZN. Cene kovin v Zab. Nemciji dne 5. septembra: svinec 129,78 DM za 100 kg, cink 97,34, baker 291,00 in cin (99,9%) 762,00. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 11/VIII 25/VIII 8/IX Psenica (stot. dol. za busel) 184 — 188 V2 188 Vs- Koruza (stot. dol. za busel) 144 V* 161 - 156 % NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 30.— 30,— 30,- Cin (stot. dol. za funt) 78.50 82.25 83.— Svinec (stot. dol. za funt) 13.80 14,— 13.80 Cink (stot. dol. za funt) 11.50 11.50 10.50 Aluminij (stot. dol. za funt) 21.50 21.50 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt) 60. 60,- 60,— Bombaz (stot. dol. za funt) 34.85 33.80 33.75 Zivo srebro dol. za steklenico • 192. 191,— 101,— LONDON Cin (f. ster, za d. tono) 583 7s 012,— 617.72 Cink (f. ster, za d. tono) 74 71.V2 71 - Svinec (f. ster, za d. tono) 96 95.3/4 96- SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 240.70 254.40 251,- VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 26-8 7-9 Min. Maks. Funt slerling 6.650 6.650 6.650 6.675 27-8 8-9 Min. Maks. Napoleon 5.600 5.600 5.575 5.600 Dolar 627 628 626 628 Juzna zeleznica 1.400 1.395 1.375 1.421 1' rancoski frank 155 156 155 156,50 Splosne zavarov. 13.800 13.500 13.400 13.850 Svicarski frank 146,25 146,50 146 146,50 Assicuratrice 3.650 3.650 3.650 3.700 Funt st. papir 1.670 1.670 1.660 1.670 Riun. Adr. Sic. 5.980 5.850 5.850 5.980 Avstrijski siling — 24 23,8C l 24 Jerolimic 4.900 4.900 4.900 4.900 Zlato 747 745 744 747 «Istra-Trst» 827 827 827 827 «Losinj» 8.000 8.000 8.000 8.000 BANKOVCI V CURIHU Martinolic 4.150 4.150 4.150 4.150 7. septembra 1953 Premuda ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,25 Tripkovic 10.400 10.400 10.400 10.400 Anglija (1 f.st.) 11,43 Holand. (100 fi.) 109,25 Openski tramvaj 1.525 1.530 1.525 1.530 Francija (100 £r.) 1,06 Svedska (100 kr.) 73,— Terni 222 216 215 222 Italija (100 lir) 0,67% Izrael (1 f.st.) 1,75 ILVA 286 274 286 273 Avstrija (100 s.) -6,45 Spanija (100 pez.) 9,82% Zdr. jadr. ladjedel. 435 448 435 448 Cehoslov. (100 kr.) — Argent (100 pez.) 19,40 Ampelea 800 800 800 800 Nemc. (100 DM) 97,50 Egipt (] 1 f.st.) 9,75 Arrigoni 1.000 1.000 1.000 1.000 ittrm KMECKE ZVEZL SEDEZ ; TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 I. - TELEFON S T. 54-58 Trgatev je resno in lepo delo To ni poziv, ampak je samo pripra-va na letosnjo trgatev. V kleti in stiskaliscu je vse v naj-lepsem redu, kakor naj bi sicer vedno bilo. Cistoca je prvi pogoj zdravega kletarstva, glavna zapoved, ki ji vsa-kdo lahko zadostfi. Pdsoda, stiskalo, stroji, orodje in sploh vsi pripomocki za branje in obdelavo branja morajo biti cisti, da dostojno sprejemajo no-vega gosta y svoje varstvo. Vsaka rec bodi na pravem mestu in kazi lepo lice skrbnega, umnega vinogradnika! Orna kletna plesen (rhacodium cellare), kletna ctnjaca, ki je vedno suha in brez vonja, sicer se cuti nekako za-metasta, je znamenje dobre vinske kleti in naravnost koristna; pomaga cistiti zrak, uravnavati vlaznino in posebnc) tudi toplino v kleti. Izkuseni vinograd-nik je ne zatira, razen na lesenih pred-metih, zlasti na sodih in podvalkih, ki jih erna kletna plesen pac tudi razjeda kakor vsaka druga plesen. (Na sodih s kisom, torej v kisarnah, erna kletna plesen ne raste). Lesenino prepleskaj s 5% raztopino modre galice, ki jo pri-redis — brez dodatka apna — v kaki stari leseni posodi. Potem bos imel delj casa mir pred vsakrsnimi plesnimi in gobami v zamokli kleti. Tudi nadlez-ni »volk« tako hkrati preganjas. Ko-der se pa erna plesen ne zareja, ker ni pogojev za to, pac pa druge plesni, ki niso zazelene, popleskaj obeasne ti- ste ploskve stropa, sten in tal z navad-nim belezem, v katerem razmocis malenkost modre galice. Ko je klet preciscena in prezracena, pa jo dqbro zaprto — zazveplaj! S tem jo cez kako noc in dan tako rekoc raz-kuzis, nakar jo zopet prezracis. Pre-zracitev kleti ima se drug velik pomen, to je dosega ustrezne letne topline ka-kih 15 stopinj C za zdravo povretje mo-sta. Ce je klet premrzla, prezracuj jo kolikor mogoce ob toplih urah, ce pa je pretopla, pa jo prezracuj ob cim bolj hladnih urah. Premajhna kakor prevelika vrelna toplina je skodljiva. Izravnava vecjih razlilc topline v kleti s toliko predmeti je dolgotrajna, a nadvse vazna, kakor vedno poudarjamo. Vinogradnik se mora zavedati, kaksno' stalno topilino zahteva mlado zivlenje mosta, ki ga je treba tako voditi in vzgajati kot ne-bogljenega otroka, da bo res kaj lepega in koristnega iz njega. Pametni vinogradnik za trgatve ne vabi in ne sprejema gostov, pametni clavek pa tudi ne hodi k njemu v go-ste, dokler ni branje obavljeno in ob-delano. Hoditi v branje brez sodelez-nosti pri delu ni spodobno. Trgatev je resno delo, no., ob lepem vremenu go-tovo tudi lepo, veselo delo, ki ga pa povabljeni in nepovabljeni gostje brez-delniki le silno motijo in ovirajo. Konec trgatve pac pogosti na obicajen na- limet in vrtnar v septembru Vazna ‘kmecka dela sredi septembra Na njivi in na polju. Ne odlasaj vec z izkopavanjem krompirja tudi pozne sorte, ker te pozneje pri teni delu lahko mocno ovira dezevje in zacne krompir gniti ze na njivi. Tudi koruzo moras pobrati pravocasno, ce ni naj-kasnejse srte. Prosto zemljo preorji in zasej jo z ustrezno mesanico zelene kr-me ali pa z zitom, v kolikor se se to izplaca v nasih krajih, Jesenske kulture — zelje, ohrovt, re-pa, korenje itd. moras se enkrat dobro opleti in okopati. Tem rastlinam po-trosi tudi cilskega ali apnenega solitra (50 kg na hektar), se pred okopava-njem, da se bodo mocno razrastle in dale obilen pridelek. Soliter moras tro-siti ob suhem, vetrovnem vremenu, ker sicer to gnojilo. ob rosnem vremenu lahko ozge rastlinske liste. Na vrtu. Sej cim vec motovilca in spinace, ki dajeta v bozicnem casu navadno dober izkupicek. V bolj zavetne lege pa sej se radie in solato rezivko ter presejaj solato endivijo. Za presa-janje brokelj in zimske glavnate solate je tudi ze skrajni cas. Polze moras pridno zatirati s pripravkom «LIMA-NEX« ali pa s prahom zivega apna. Gomoljasto zeleno zalij z-razredceno gnojnico ali vsaj z apnenim solitrom, da bo hitreje rastla in se debelila. V kleti. Pripravi vse potrebno za bliznjo trgatev. Preden zacnes s trgat-vijo, razkuzl vso klet in vso potrebno posodo z zveplenim plinom, da bo po-tekalo tudi kipenje mosta v najlepsem redu. Ako je ob trgatvi precej gnilega grozdja ali nagnilih jagod, tedaj pri-mesaj grozdju se pred kipenjem ka-lijevega ali pa natrijevega metabisul-fata. v kipelni kadi po vec dni (3 d 4) na tropinah zrobkanih jagod. Crno grozd-je moramo zrobkati z robnikalnikom (diraspatrice) ali pa na pocinkanl mrezi, da ne dobi vino prevec trpkega okusa po pecljih. Zrobkane jagode — tropine moramo veckrat potlaciti v cr-ni most, da se nam prevec ne ogrejejo in da dobi vino lepso rdeco barvo. Ce trpin ne potlacimo dovolj pogostoma v most, se nam lahko prevec ogrejejo in skisajo, kar nam pokvari tudi vino v posodi. Belega mosta ne puscajmo dolgo kva-siti na tropinah in ga pretocimo v so-de, dokler je se sladak in topel. Tak most bo v sodih polagrana dokipel v okusno vino z lepo, svetloriimeno barvo. Most iz ernega grozdja pa pustimo V shrambi. Shranjeni pridelki in prostor, v katerem iste hranimo, morajo biti veckrat zraceni. posebno v hladnih noceh Ako so se razpasli v shrambi mrces in misi, moras prve nemudoma zatreti z ustreznimi pripravki (oglji-kov zveplec in tetraklorid, ceregama itd.), druge pa s pridno macko pa z dobro pastjo. V hlevu. Goni zivino na paso cim delj mogoce in ce le vreme dopusca. Hlev naj bo vedno cist in zfaeen. Ka-dar mora zivina ostatj v hlevu, moramo ji pokladati cim vec zelene krme, ker je treba s senom/ stediti za zimske mesece. Razkuzi od casa do casa te-meljito hlev proti raznim boleznim in mrcesu. Dobra razkuzila so vodna raz-topina modre galice (2 do 3% ali. pa navadne sode 5%). Tej raztopini pri-mesas se priblizno 1% raztopljivega DDT pripravka, s to mesano raztopino poskropi ves hlev z navadno trtno skropilnico. Odrasle praslce krmi mocno z odpad-ki krompirja, s peso, z deteljo in z dru-go zelenjavo, kateri krmi moras pri-mesati nekoliko koruzne moke ali pa oljnatih tropin. Tako prasicem kakor drugi zivini ne pozabi primesati h krmi tudi klajnega apna in drugih rud-ninskih soli. Kadar kupujes mocno kr-mo: otrobe, moko, odpadke testenin, suh kruh itd., pazi, da niso te tvarine pokvarjene, ker zivini lahko vec sko-dijo kot koristijo. * v cin in po danih razmerah trgace, in druge delavce, ki so ti pridno pomaga-li pri spravljanju dragocenega sadu! Ceprav imas za branje ze vse lepo v redu, le odlasaj trgatev, kolikor mores, da grozdje cim lepse dozori. Stiri do sest dni pred splosno trgatvijo si pripravi naravnega «Itvasnega mosta» iz zdravega grozdja, ki ga po potrebi lahko uspesno rabis namesto umetno vzgojnih vinskih kvasnic; Pobiraj in odbiraj grozdje po- dobro premisljenem naertu: najprej rano, potem. poznejse grozdje, kakor pac drugo za drugim zori, in kolikor mozno o lepem in suhem vremenu! Upostevaj: Prevelika kipelna toplina, ki je razme-roma najbolj obeutna v vecjih sodih, je kvarljiva. Zato beri Ob prevrocih dnevih samo v jutranjem ali vecernem hladu. Prav tako je skodljiva' premala kipelna toplina. Zato beri ob preveliki hladnoci po moznosti v lepi soneni to-ploti, klet in most pa umetno ogrevaj! PRODAJA STHBEIGS liATERIJAU Stavbeni les - zelezo -omet - cevi ETERN1T cementne cevi i. t. d. Kupujemo storo ielezo in ko vinske odpadke Prevzem in dostava na dom E. UGUSSI (ex Michelli) Trst. ul. deiristria 155 (Sv. Ana) TEL. §T. 93-459 POPRAVI LA w , PREDELAVA KA R O SE R □. BBMBI45 "B A R V A N 3 E ARTURO RtTSSIAJf TAPECIRAN3E USI, ULCULOGNA 5[ 48 - TELEFON 52-32 (PARK HOTEL" na Bledu Mednarodno znani hotel, ki lezi tik ob prayljicnem Blejskem jezeru, nudi cenjenim gostom s svojim kQmfortom, priznano, izborno kuhinjo in odlicno postrezbo prijefen oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike nepo-sredno pri upravi hotela, telefon st. 338 in 248. 200 lezisc — Tekoca hladna in topia voda — Kavarna — Bar v kazino — Lastne garaze in tenisko igrisce. IMPEXPORT Trst, ulica Cesare Battisti st. 23-Tei. 44-208 UVAZAMO : Gradbeni material in vsakbvrsten les IZVA^AMO : Tekstile, kolonialno blago in vsakovrstne stroje IN MOPSIVA’ ROSCH - MARRIiLiI - RBR< B1>BH Dovrseno opremljena delavnicQ za popravila elektricnega pribora in nadomeslnih delov za automobile. TRST UI. CORONEO. St. 39 - Tei. 24-955 STJDEXPORT E. JOSIPOVlC IMPORT - EXPORT TRST - UL. MAZZINI ST 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 IzVrsujemo Vse posle trgoVinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle Posiljamo DARILNE PAKETE z vsakovrstnimi predmeti. - Za kitro in torno dobavo obracajte ^se na nas PreVzemamo zastopstVa posloVnih interesoi) KO O P E R AT IVA - S L OVE N13 A ZADRUZNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 L J U 3 L J A N A, M. I K L O S I C E V A C. 6/il. P. P. 75 OdlBlLtapusf© im Igvaga vs© vrsft© Saga-im t : TRST ULICA CRISPI STEt/. 14 - TELEFUA 93-502 S IU AI O ][ S 1E : ULICA DELLE Mi LIZIE ST. 17-19 TEL. 96-510 UVOZ IZVOZ M 1Z A R J ! 1 ^ske smre-.... ■ „..0. S nove, mace-KMETO.mlCI g! snove in trdih PODJETNIKI @ lesov, teame in pafhete nudi najugodne i e CALIA ' PWZNSMA STAVEEN0 P0HISTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohistva SPREJEMAM0 N0UA NAR0CILA IN P3PRA I'!LA - NPDIM0 PIAClLNE PIAJSaVE Priporoca se PRACEK MARTIN Shedeni - ULICA DI SERV0LA 124 Tei. G.M. COLOiMLIO 90441 j R S T Viale Sonnino, 24 UVOZ-IZVOZ Oddaja avlumobilov v uajem za prevoz PliUTOVIlTE in IZDEEKOV potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC Trst, Ulica i. della Uroce 4. Trst, DI. Timens st. 4 - Tei. 90-2B6 TEL. 94-570 v uradn - Tei. 33-113 doma ■Tlgr. C0LINTER - TRIESTE CENE UGODNE 1 CENE UGODNE | s