Poftnloa platana t (otorlitl II. izdaja. Cena Din 1*— Izhaja rgak dan zjutraj razven T ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletne 2‘—: me-•ečna naročnina Din 20‘—, za tujino 80-—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva B0-70. 80-69 tn 30-71 Jugoslovan ftokopfao« at rraSam* Oglasi po tarifi (a dogovora Oprava r Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Maribora. Al ek-landrova cesta SL 24, tel 29-60. V Celju: Slomfiko* trg 4. Po5t. ček. raHt Llnhllana 1R.621. St. 112 Ljubljana, nedelja, dne 17. maja 1931 Leto II. . G. Milan Nikolič, novi ban Dunavske banovine. Visoka romunska odlikovanja našim višjim oficirjem Beograd, 16. maja. AA. O priliki proslave neodvisnosti Romunije in velikih vojaških svečanosti, ki jim je prisostvovala tudi vojaška delegacija naše kraljevine, je kralj Karol odlikoval vso delegacijo, in sicer šefa delegacije ar-mijskega generala Milana Milovanoviča, načelnika glavnega generalnega štaba, z redom romunske zvezde I. stopnje, divizijskega generala Petra Kostlča, prvega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba, z redom romunske krone I. stopnje, brigadnega generala Dimitrija 2ivkovica, načelnika operativnega oddelka glavnega generalnega štaba, z redom romunske zvezde II. stopnje, In brigadnega generalštab-nega generala Mihajla Bodlja, načelnika obvestilnega oddelka glavnega generalnega štaba, z redom romunske zvezde II. stopnje. Položaj na Romunskem Bukarešta, 16. maja. r. Jorgin list »Neamul Romanescu« je objavil članek, v katerem je ostro napadel občinske in oblastne svete, ki jih Je uvedla vlada dr. Maniua. V tem članku dokazuje, da je treba te svete ukiniti, ker bi sicer tnacijonalno-kmetska stranka, ki ima v teh svetih večino, ovirala delo vlade. BukareSta, 16. maja. n. Profesor Cusa in njegova »Železna liga« sta hotela izzvati nemire v nekaterih mestih. Notranji minister je izdal na-redbo, da se ustavi delo »Železne lige«. Bukarešta, 16. maja. n. »Lupta« poroča, da bo bivši vojni minister Čihovski imenovan za načelnika glavnega generalnega štaba. Sedanji načelnik Sansonovic«i postane poveljnik armije v Sibinju. Poveljnika orožnikov Nilcolescua bodo odstavili in na njegovo mesto pride mož, ki uživa zaupanje vlade. Vprašanje »Kreditanstalta« v Ženevi Ženeva, 16. maja. d. Kontrolni odbor avstrijskega posojila Društva narodov je z avstrijskimi odposlanci obravnaval avstrijski predlog o izdaji zakladnih bonov, ki je potrebna zaradi ohranitve Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Odbor je dobil od avstrijske vlade potrebna pojasnila. Njeni predlogi so bili prav •ugodno sprejeti. Odbor pripravlja pritrdilno odločitev glede udeležbe banke za mednarodno izravnavo plačil. Predsednik kontrolnega odbora odide jutri s predsednikom avstrijske narodne banke dr. Reiscbem v Basel, da se tam z banko za mednarodno izravnavo plačil pogovorita o modalitetah in se domenita o možnosti plasiranja zakladnih bonov. Kontrolni odbor ee v ponedeljek vnovič sestane, da da svoj konč-noveljavni pristanek k prošnji Avstrije. Konferenca mednarodnega urada za delo Beograd, 16. maja. AA. Odbor mednarodnega urada za delo je sklenil sklicati mednarodno konferenco, ki bo razpravljala o vprašanju zboljšanja metod dela za ugotovitev kupne moči denarja v posameznih državah. Ta konferenca bo 22. maja v Ženevi. Našo državo bo zastopal načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje Dušan Jeremig, inšpektor za delo banske uprave savske banovine Ivan Vili:-5 in uradnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje Postojič. Incident med Rusijo in Finsko Moskva, 16. maja. A A. Sovjetska vlada je vložila pri finski vladi protest, ker so dijaki demonstrirali pred sovjetskim poslaništvom v Helsingforsu. Gospodarska kriza pred evropsko komisijo Razprava o carinah in brezposelnosti - Vprašanje nemško-avstrijske unije se bo obravnavalo najprej v svetu Društva narodov - Sestanek ministrov Male antante Ženeva, 16. maja. AA. Evropski odbor je začel danes razpravo o gospodarski krizi r Evropi in brezposelnosti. Sejam prisostvujejo zastopniki Turčije, Sovjetske unije in Islandske. Briand je delegate imenovanih treh evropskih držav, ki niso članice Društva narodov, pozdravil zelo prisrčno. Nato se je začela generalna debata. Za Nemčijo je govoril zunanji minister Curtius. Dejal je, da je Nemčija izredno zainteresirana na zboljšanju razmer in zato pripravljena, da na mednarodnem polju sodeluje pri gospodarski konsolidaciji. Naglasil je vpliv, ki ga imajo vsestransko mednarodni dolgovi. Naglašal je gospodarske koristi na podlagi sistema carinskih unij. Edini pot, ki vodi k rešitvi Evrope, je po Curtiusovem mnenju ta, da istočasno skleneta dve ali več držav bilateralne pogodbe in sporazume. Ženeva, 16. maja. AA. Na snočnji konferenci med Hendersonom, Briandom, Cur-tiusom in Grandijem je zmagalo stališče Brianda, da se vprašanje nemško-avstrij-ske carinske unije razpravlja najprej pred svetom Društva narodov in nato šele v odboru za evropsko unijo. O vprašanju unije bo v Svetu Društva narodov govora v ponedeljek, diskusija o carinski uniji v odboru za evropska vprašanja pa bo v torek. Tako so se ognili nevarnosti, da bi odbor za evropska vprašanja vplival na sklepe Sveta Društva narodov. Ženeva, 16. maja. d. Na današnji seji evropskega odbora je rekel francoski zunanji minister Briand med drugim, da je brezpogojno potrebno, da se izognemo vsemu, kar bi moglo motiti miroljubno in zaupno sodelovanje med narodi. Glavni problem niso carinska vprašanja, ker ta niso vzrok krize, temveč samo njen učinek. Z delnimi rešitvami poskušajo nekateri zato, ker nimajo zaupanja v skupno rešitev. Proti carinski zvezi, ki jo je predlagal dr. Curtius, se je Francija že jasno in odločno izjavila. Francija ostane trdno v tej opoziciji, je dejal Briand s povzdignjenim glasom, in Francija pristaja na vse carinske sestave, nikoli pa ne na take, ki so v nasprotju s sklenjenimi pogodbami in mednarodnimi dogovori. V tej točki se Briand ne strinja z dr. Curtiusom. Nato je takoj odgovoril dr. Curtius, in sicer prav tako precej ostro, da mora že zdaj poudariti, da je po nemškem pojmovanju avstrijsko-nemški carinski načrt strogo v mejah mednarodnih pogodb in dogovorov. Seja evropskega odbora se je končala ob 4. uri popoldne. Ženeva, 16. maja. AA. Predstavniki držav Male antante dr. Vojislav Marinkovič, dr. Edvard Beneš in Titulcscu so imeli danes sestanek. Razpravljali so o vseh vprašanjih, o katerih se bo vodila razprava v Svetu Društva narodov in v odboru za evropsko unijo. Rim, 16. maja. n. Posvetovanja v Ženevi spremlja fašistični tisk z nenavadnim zanimanjem. Vsi fašistični listi naglašajo, da je delovanje fašistične diplomacije v polnem zamahu. Grandi se pripravlja, da uspešno izvrši veliko in delikatno nalogo, ki mu jo je poveril Mussolini. »New York Heerald« piše, da je Grandi stavil Briandu in Hendersonu pozornost vzbujajoč načrt. Italija pri teni odločno odklanja avstrijsko-nemški carinski sporazum, ker je preveč političen. Isti ameriški list trdi, da bo Grandi v Ženevi sta- vil Briandu in Hendersonu še nek drui senzacionalen predlog, ki se v prvi vrst; nanaša na pomorski sporazum. Grandi bo zahteval baje, da se pomorska pogajanja prekinejo. Pariz, 16. maja. AA. Pertinax piše v sEcho de Pariš«, da je gotovo, da se Briand ne bo protivil kandidaturi Hender-sona za predsednika splošne konference za razorožitev, ker podpirata Hendersona tudi Curtius in Grandi. Glede razprave o priključitvi Avstrijo k Nemčiji pravi Per-tinax, da s- bo iskala kompromisna formula, da se odstranijo težkoče. Avstrija in Nemčij moreta svobodno nadaljevati svoje delo, toda do izvršitve konvencije ne sine priti prej, nego se Društvo narodov ne izreče o tem vprašanju in haaško razsodišče ne da svoje sodbe. London, 16. maja. AA. Listi poročajo, da je bil v razgovorih med angleškim zunanjim ministrom Hendersonom in nemškimi državniki v Ženevi določen program poseta nemškega kancelarja Briin-ninga v Londonu. Dr. Briiiining in Curtius prispeta v Anglijo 5. junija v petek zvečer. Gosta se bosta peljala v soboto z avtom v Chequers, kjer bosta prebila konec tedna pri ministrskem predsedniku Macdonaldu. Razpravljala bosta z Macdonaldom o raznih zadevah, ki zanimajo Anglijo in Nemčijo. To bo prvi sestanek med Macdonaldom in Briinningom. V ponedeljek zvečer bo banket na nemškem poslaništvu. Nemška državnika se vrneta v domovino 9. junija. Ženeva, 16. maja. AA. Henderson demantira vesti nekih listov, da bi bil v zvezi z versaillskimi volitvami poslal Briandu kako osebno poročilo. Grozote izgredov na Španskem Dvesto samostanov in cerkva požganih - Pustošenja se nadaljujejo - Reakcija prebivalstva proti požigalcem Madrid, 16. maja. AA. Po še ne potrjenih vesteh je bilo pri izgredih razdejanih do 200 samostanov in cerkva. Podivjani izgredniki so pri tej priliki uničili neprecenljive dragocenosti in umetnine, Madrid, 16. maja. AA. Po izjavi predsednika vlade bodo poslanske volitve 21. ali 28. junija. Madrid, 16. maja. AA. V Malagi so prijeli več ljudi, ki so nosili okoli posodo s petrolejem in bencinom, hoteč zažgati cerkve in samostane. V vsej državi so aretirali več sto oseb. V Canaveri so hoteli republikanci imeti zborovanje, pa so jih razgnali monarhisti pod vodstvom domačega župnika. V Canaveri je bila izvoljena čisto monarhistična lista. Pariz, 16. maja. AA. Havas poroča iz Granade v Južni Španiji, da so neznanci v me3tu Santa F6 zažgali tamošnji jezuitski samostan. Požigalci so pobegnili z avtomobilom. Policijo, ki jih je hotela aretirati, so sprejeli požigalci z revolverskimi streli. Požigalcem se je posrečilo pobegniti v avtomobilu. Policija je o tem obvestila bližnjo vas, proti kateri je krenil avtomobil, naj kmetje zaustavijo avtomobil in primejo požigalce. Kmetje te vasi so res prišli na cesto ter pričakovali avtomobil. ■ Ko se je približal neki avtomobil z veliko j brzino, so ga hoteli kmetje ustaviti, toda iz avtomobila je bilo oddanih nekoliko revolverskih strelov, ki so dva kmeta ubili, dva pa ranili. Toda avto ni prišel daleč, ker je zadel ob neko drevo in se razbil. Zdaj so šele ugotovili, da v avtomobilu niso bili požigalci, temveč neki industrialec s svojo ženo in hčerko, ki je mislil, da ga hočejo kmetje napasti, in je zato streljal. Policija je izdala za požigalci tiralico. Nova izjava prvakov bivše SDS Sestanek v Belem polju — Resolucija proti federalističnim zahtevam bivših voditeljev Zagreb, 16. maja. Dne 3. maja t. 1. so se sestali v Belem polju (srez korenički) prvaki tamošnje bivše samostojne demokratske stranke in izdali izjavo, ki se glasi: Na sestanku v Belem polju, srez korenički, danes 3. maja 1931 smo sprejeli tole izjavo: Do 15. aprila t. 1., to je 2 leti in 3 mesece, nismo vedeli, da so naši bivši voditelji zahtevali nekako federalistično državo, o kateri nismo niti sanjali, kaj šele, da bi si jo bili želeli. O tem smo zvedeli šele iz izjave, ki so jo dali v Zagrebu 15. aprila t. 1. dr. Petar Zec in tovariši. Pred to izjavo nismo imeli niti pojma o takem delovanju bivših voditeljev samostojne demokratske stranke. Mi smo imeli idejo, ne pa ljudi, da bi nas vodili po svoji volji, in nismo voljni, da bi zaradi koristi kogarkoli zoper svoje prepričanje šli v borbo proti naprednemu režimu samo za to, da bi komu pomagali do oblasti. Dovolj je bilo partizanstva in brezplodne medsebojne borbe, ki je vsem prinašala škode, največ pa kmečkemu prebivalstvu. Naši predniki so se borili za našo svobodo v dobi četovanja po Bosni pod vodstvom blagopokojnega kralja Petra, takratnega Petra Mrkonjica. Naši bratje in sinovi so se borili za osvoboditev in združitev od leta 1912 do 1918 kot dobrovoljci. Tisti, ki ima največ zaslug za edinstvo naše države, tisti, ki to edin-stvo še dalje ščiti in čuva, je naš voditelj Nj. Vel. kralj Aleksander I., ki mu hočemo ostati zvesti tudi v najhujših razmerah, čc bi nastopile, obenem pa hočemo braniti naš narod in državo pred napadi, naj že pridejo od koderkoli. Nikomur ne bomo dovolili, da bi v našem imenu kaj zahteval, česar nismo želeli in tudi ne bomo želeli. Ne maramo, da bi se spet vrnile stranke, da bi razdvajale rodne brate, tem manj, ker živimo danes v miru in slogi, prepričani, da bo naš vzvišeni kralj z idejo edinstva in enakopravnosti vseh državljanov ostal zmagovalec. Živel kralj Aleksander I.! Živela kraljevska vlada! Živela Jugoslavija! — Belo polje, 3. maja 1931. Podpisi: Stevan Ognjanovič, bivši predsednik krajevne organizacije bivše SDS, Miloš Delič za vas Ferkaši, Djordje Vojvo-dič za vas Grabušič, Jovo Zigič za vas Gornji Grabušič, Dijo Delič za vas Pojane, Jure Žigič za vas Tuk, Iso Topalovič vas Kolčenica in Nikola Ivaniševič za vas V odašiš. Holandski novinarji predsedniku vlade Bled, 16. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve armijskl general Peter Zlvkovič je sprejel od holandskih novinarjev, ki so rotovali po naši državi, z B' da tole brzojavko: »Bled. Predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkoviču. Ko se bližamo po 14-dnevnem potovanju jugoslovanski meji z najlepšimi spomini o delu, bogastvu, aktivnosti in pacifizmu jugoslovanskega naroda in države, Vas najprisrčneje pozdravljamo v imenu ho-landr':h novinarjev.« Sv. oče je čital novo encikliko v radio Rim, 16. maja. AA. Na 40. ^ 'etnlco encikliko Rerum novarum, ki Jo je ’"’al papež Leon XIII, in ki obravnava tedanje socijalne razmere, je včeraj papež govoril v radiju in pr -čital novo encikliko, ki izpopolnjuje encikliko njegovega velikega p-ednika. Po r-vi encikliki naj bo cilj socijalne politike ta, da proletarce oprosti njihovega proletarstva, kar bo moči doseči samo s pravičnimi ln primernimi mezdami. En-ciki.l - obsoja brezmejno kopičenje gospodarske moči v rokah posameznikov. Varšava, 16. maja (d). Včerajšnji papežev govor v radiju Je baje na vzhodu Evrope neka oddajna postaja zelo motila. Posebno poljski poslušalci radija so mogli papežev govor le okrnjen slišati. Strokovnjaki trde, da vzrok motnje ni bil v ozračju, temveč da je morala tisti čas delovati velika oddajna postaja. Obletnica BrianJove Panevrope Dne 17. maja 1030 je francoski zunanji Bwnisler Aristide Briand poslal 26 evropskim državam in Zedinjenim državam Sev. Amerike svoj panevropski memorandum. Danes praznujemo tedaj prvo obletnico velevažnega dogodka, ko je bil prvič v modemi evropski zgodovini stavljen evropskim državam oficijelen predlog, da se združijo v Panevropsko unij«. Ideja Panevrope je s tem definitivno zapustila svojo romantično dobo in stopila v realno znanstveno - politično fazo svojega razvoja. Razvoj evropskih narodov je dospel tako daleč, da so začutili, da je njih nadaljni napredek mogoč le, ako se združijo in organizirajo. Evropski narodi niso več čreda poedincev, ki morejo živeti drug poleg drugega, ne da bi si svoje politično, gospodarsko in kulturno življenje in medsebojne odnošaje uredili. Evropska solidarnost, ki se od dne do dne jača, je posledic« evropske medsebojne odvisnosti. V veliki človeški družbi drug od drugega odvisnih in vezanih ljudi in narodov ni mogoč« normalno življenje, ako ni urejevano po določenem pravnem redu. Ideja Panevrope je ideja prava v sožitju evropskih narodov. Brez prava ni sožitja, temveč je le boj. Kakor je vsakomur jasno, da ljudem po-edincem danes ni več življenja in napredka izven države in brez prava, tako prodira povsodi tudi zavest, da je kulturno življenje evropskih narodov odvisno od njih mednarodne pravne organizacije, od ustanovitve Panevrope. Briand je bil prvi, ki je iz tega spoznanja izvajal konsekvence s tem, da je danes pred enim letom pozval evropske države, da se združijo in razpravljajo o možnostih in oblikah osnovanja vseevropske državne zveze. Evropska komisija Društva Narodov, sestavljena iz najboljših politikov in pravnikov ter gospodarskih strokovnjakov držav razpravlja poslej o realizaciji Briandovega panevropskega predloga. Poleg tega delajo na načrtih osnovanja Panevrope številna mednarodna udruženja. Tako je komisija mednarodne pravniške unije (Union juri-dique internationale) sestavljena iz mož, ki uživajo svetovni sloves kot Alvarez, de la Barra R. P. de la Brifere, Hanotaux, de Lapradelle, Larnande, La Fur, Matter, Mil-lerand, Politi«, Spalajkovič in Truchy, objavila 1. septembra 1930 projekt za osnovanje Panevropske unije, ki predstavlja osnutek nekega panevropskega statuta, analogno Paktu Društva Narodov. Mnogi znanstveniki obdelavajo v obširnih razpravah načrte za ustvaritev Panevrope. V kar verujejo najresnejši znanstveniki, za ka- delajo najboljši politiki svetovnega slovesa, to se pa zdi vse previliki množici evropskih narodov le nedosegljiva utopija. In vendar ni dvoma, da se Panevropa ne da ustvariti brez sodelovanja velikih mas evropskih narodov, katerim je namenjena in ravno tako ni dvoma o tem, da vsakdo, ki ne veruje v nastanek Panevrope in ne dela zanj, ovira možnost nje ustvaritve. Vse velike ideje so našle svoje uresničenje šele z voljo milijonov ljudi in ravno taka volja je potrebna za ustvaritev evropske zveze. Ljudje gledajo z veliko skepso v delo, ki ga opravljajo voditelji panevropske misli m ne pomislijo, koliko dela je treba opraviti in koliko ovir je treba premagati, da »e uresniči ali tudi samo približa k uresničenju tak načrt, kot je načrt osnovanja Panevrope. Da se pa privede la načrt do popolnega uresničenja, je treba dela in volje milijonov, treba je napora vseh plasti vseh evropskih narodov. Ko bode resna volja in odločna zahteva teh vseh, da naj se ustvari Panevropa, takrat bode šele vstala Panevropa, a takrat bo tudi resnično vstala. Vsakdo je poklican, da po svojih močeh pripomore k njenemu nastanku. Ustvariti pravo razumevanje panevropske ideje in splošno voljo po nje ustva-rtfrvi je namen »Panevropske unije«, mogočne organizacije, ki ima svojo centralo na Dunaju in je razširjena po vsem evropskem kontinentu. Panevropska unija v kraljevini Jugoslaviji ima svoj sedež v Beogradu in ji predseduje naš bivši zun. minister Ninčič. Nje organizacije pa so razširjene po vseh večjih mestih Jugoslavije. Ustanovljena je bila 1. 1!)30 in ima močne sekcije zlasti tudi v Zagrebu in Ljubljani. Pripadajo jim naši najuglednejši možje — znanstveniki, politiki, gospodarstveniki in pripadniki vseh slojev. Naj končno še omenimo, da priredi v proslavo prve obletnice Briandovega panevropskega memoranduma ljubljanska or- Sanizacija Panevropske unije za kraljevino ugoslavijo predavanje svojega predsednika g. ministra dr. Gosarja v ljublj. radiju. Ni dvoma, da bo imel panevropski po-kret, čigar visoki cilj je ustvaritev mirne in složne Panevrope, čedalje več pristašev in da se bo velika Briandova zamisel prej ali slej uresničila na blagor celega našega kontinenta. Proces proti zagrebškim teroristom Zagreb, 16. maja. k. Danes se je proces proti Hraniloviču in tovarišem nadaljeval. Sodišče je odbilo predlog Hranilovičevega branitelja, da bi s svojim varovancem nekaj minut govoril. Zatem se je nadaljevalo zaslišanje ob' iženca Hra-niloviča. Ta je izjavil, da je bil zaslišan na policiji, in je pripovedoval, kako je prišlo do njegove lastnoročne pismene izpovedi. Predsednik mu je pokazal rokopis s policije in naglasil, da se po pismu nikakor ne more pripo-znati, da bi ga bili prisilili podati pismeno izjavo. Hranilovič je pa preklical tudi to, da je bil, ko so njega zasliševali o "moru detektiva T-enskega, prisoten tudi Soldin. Predsednik mu je nato pokazal uradno poročilo direkcije pošle in telegrafa o priporočenih pismih, ki so prišla j .j'--gov naslov iz inozemstva. O pismih, hi so prisl" Skadra in Trsta, je dejal, da niso bila sanj nego za njcr~ - n:nter, ki si V dopisovala s svojim« sestrami. Glede ostalih pir m pa je dejal, da jih je dobil od znancev iz Amerike. Predsednik ga je nato vprašal, kako je mogel vedno razpolagati s tolikim denarjem, da se je vozil z avtomobilom in plačeval svojim tovarišem za pbačc in zabavo, kakor so to potrdile nekatere priče. Odgovoril je, da ni živel samo od svoje piače, ki jo je dobival kot stavec, marveč da se je bavil tudi z elektrotehničnimi posli, da pa si v ostalem ni privoščil nikakega drugega luksusa, razen da se je kakšenkrat vozil z avtomobilom in plačal prijateljema 2 deci vina. O pismu ki ga je pisal iz zapora svoji materi in v katerem jo je prosil, naj mu pošlje stare liste, ki so pisali o njem in o tem, da je Iirlžnjak vse priznal, je dejal, da ga je pisal po diktatu Stefeka. Tedaj mu je predsednik očital da se sklicuje na Stefeka, ki je že v grobu Hranilovič pa je odvrnil, da bi se skliceval nanj, tudi če bi bil še živ, kakor se je skliceval tudi na druge priče. Dalje je tajil, da bi bil kdaj raznašal razstrelivo po onih kovčegih, ki jih je z avtomobilom peljal v Ze-bičevo gostilno. Dejal je, da je to napravil po prošnji Pospišila, ki mu je rekel, da je prišla neka njegova znanka z vlakom. — Nato je prosil za odmor, češ da je truden. Po odmoru je sodišče ugodilo prošnji braniteljev. du obtožencu čordašiču ni treba hoditi vsak dan k razpravi, ker to škoduje njegovemu poslu. Obtoženec je nato zapustil dvorano in predsednik ja dal nato zaslišati Hraniloviča o revolverju in strelivu. Nato Je obtoženca kon-frontirai z obtožencem Horvatkom. Horvatek je Hraniloviču pripovedoval, kako je bilo s prenašanjem orwja. Hranilovič je zavračal njegove izjave, toda Horvatek je vztrajal pri svojem. — Nato je predsednik zaključil zasliševanje. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. Prenos trupla čsl. književnika Dyka v domovino Dubrovnik, 18. maja. k. Dubrovnik in Lopud sta danes počastila posmrtne ostanke češkega književnika dr. Dyka, ki je umrl predvčerajšnjim, zadet od srčne kapi. Njegovo truplo so s parnikom prepeljali v grušlio luko, kjer so ga sprejeli zastopniki državnih obtastev in Sokola in Cehostovaki. V imenu Čelioslovakov je imel nagovor štefanek, režiser Narodnega gledališča v Pragi. Krsta s truplom pokojnega, ki je bila ovita s češkoslovaško zastavo, je bila nato s parnikom »Prestolonaslednik Petar« prepeljana v Split. Pokojnikovo truplo je spremljala njegova žena. V Splitu so krsto naložili na vlak, jan Šmitov in Statev. Javnost se vprašuje, zakaj niso šli v katbinet že 3. maja, šaj se ni od takrat nič izpremenilo. Kako je zdaj mogoče to, kar pred 10 dnevi ni bilo mogoče? Ia vsega tega se vidd, da demokratdčeeki zgo-vor mi zavzel novega stali&Ča. To pomeni, da sta Smilov in Statev obrnila plašč. »Zname« g. |rfali nova ostro napada koalicijo Šmitova in Ljapčeva, kd je po njegovem koalicija starega narodnjaštva, in se čudi, da liberali podpirajo bolgarske hillerjevce. Volilna zmaga egiptovske vlade Kairo, 16. maja. AA. Po prvih neuradnih poročilih je imela vlada pri parlamentarnih volitvah nepričakovano dober uspeh. Volilo ie veliko več volilcev kot pri zadnjih volitvah. Kairo, 16. maja. A A. Pri zadnjih nemirih je bilo ubitih 24 oseb. Lepa proslava v francoskem instituta Velika počastitev našega Otona Župančiča Ljubljana, 16. maja, Danes opoldne 9e je vršila v društvenih prostorih Francoskega instituta intimna proslava 10-letnace, odkar predseduje društvu naš veliki pesnik in poboruLk slovensko-francoskega kulturnega zbližan j a g. Oton Župančič. Ob tej priliki je bila poklonjena g. predsedniku njeanu in njegovim delom posvečena knjiga, kd jo je napisal bivši lektor francoskega jezika na ljubljanska univerzi g. Louis Tesni er e. V dvorani instituta so se zbrali k slovesnosti zastopniki skoraj vseh naših znanstvenih in kulturnih ustanov. Prisoten je bil francoski konzul Neuville, dekan filozofske fakultete g. dr. Kelemina, univ. prol. dr. Zupančič, ravnatelj drame g. Golia, profesor g. Vey, dr. Windisfher, do1. Zarnik i. dr. V lepem pozdravnem govoru je očrtal prof. Vey Zupančičeve zasluge za razvoj Fraineoskega instituta in je omenil, da je Tes-nierovo delo še vedno nezadostno priznanje za njegove zasluge v francosko-slovenskem zbliža-n.ju. Imelo pa bo la uspeh, da bo Francoze seznanil z deli našega velikega pesnika in pisatelja. Za g. Veyem je povzel besedo dekan filozofske fakultete dr. Kelemina, kd se je tudi v toplih besedah zahvalil Zupančiču za njegovo vztrajno delovanje. G. Župančič se je • toplimi besedami zahvalil za iskrene čestitke, na kar mu je bila izročena krasna, v luksuzno usnje vezana knjiga, ki jo je prof. Tesndere poklonil njegovemu duhu. Ing. Anfon Podgornik petdesetletnik Ljubljana, 16. maja. V petek 15. t. m. je dopolnil petdeseto leto načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine g. ing. Podgornik. Rodil se je pod kmečko streho v Cepovanu na Goriškem. Visokošolske študije je končal leta 1906 na kmetijski visoki šoli na Dunaju, v septembru istega leta je že prakticiral na deželni kmetijski šoli v Gorici. Leta 1907 je bil imenovan za strokovnega učitelja na isti šoli, kjer je deloval do 15. februarja 1916, ko je prevzel vodstvo goriškega deželnega urada v Ajdovščini. Dne 31. decembra 1918 je bil vpokojen, nato pa konfiniran. Za aktivnega strokovnega učitelja za Goriško je bil zopet imenovan 1. januarja 1924. Na tem mestu je ostal do februarja 1927. V marcu tega leta je prevzel ravnateljsko mesto na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, kjer je ostal do 2. decembra 1929. leta, ko je bil imenovan za načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine. Na vseh službenih mestih je deloval z neizčrpno vztrajnostjo in vnemo za vsestransko po-vzdigo slovenskega kmetijstva. Oral je vedno na globoko, prevdarno in prepričevalno, toda z ljubeznijo in mirnostjo, ki je le njemu lastna, zato pa tudi uspešno. Njegovo delovanje se ni omejilo samo na zavode, za katerih vzorno ureditev je vse žrtvoval, da so vzor našim kmetovalcem, temveč je vzgajal, izoblikoval in navduševal za umno kmetijstvo tako gojence zavodov, kakor tudi vse kmetovalce, s katerimi je prišel v stik. Vsepovsod, kjer je deloval, so vidni sadovi njegovega uspešnega smotrenega dela. Kmetijska šola na Grmu se je pod njegovim vodstvom prerodila in tako preuredila, da je v resnici v vsakem oziru postala žarišče naprednega kmetijstva, skratka, zavod, na katerega smo upravičeno lahko ponosni! Pozitivno uspešno delo jubilanta je želo priznanje tudi na višjih mestih. Zato mu je bilo ob postanku banovine poverjeno težko in odgovornosti polno mesto načelnika kmetijskega oddelka, kjer deluje z vso vnemo v korist in prospeh našega kmetijstva. Gospodu načelniku k njegovemu jubileju naj-iskreneje čestitamo k uspešnemu delu in želimo, da kljub vsem težavam krepko deluje še naprej za prospeh našega kmetijstva v blagor ljudstva in domovine! Na mnoga leta! Anton Guerra t Ljubljana, 16. maja. Tragifiua smrt je doletela na državni cesti nied G razom in Wildonom priljubljenega športnika gosp. Antona Guerro, uradnika v zdravilišču Slatina-Radenci, kakor smo včeraj na kratko poročali. Iz Slatine Radenci, kjer je bil pri svoji teti Luizi VViltschnigovi, se je odpeljal po cesti proti G razu. Na poti skozi vas Karls-dorf ga je nenadoma zadela srčna kap, omahnil je z motorja in na mestu izdihnil. Truplo mrtvega Guerra so odpeljali domačini na obmejno postajo Radkersburg, od tam pa k njegovi teti v Slatino Radenci, odkoder bo danes pogreb na Kapelo pri Radencih. Tragično preminuli mladenič je bil jedva 20 let star, mirnega in plemenitega značaja ter povsod priljubljen. Udejstvoval se je zlasti v športu in pri Sokolu. Bil je vnet smučar in pla ninec, članTK Skale. V Slatino Radenci je pri-Sel pred tremi leti, kjer je postal takoj priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Vsa narodna društva so izgubila v njem požrtvovalnega in vnetega člana, ki ga bodo danes korporativno spremila na njegovi zadnji poti. Simpatičnemu mladeniču bodi ohranjen svetel spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje. Popis prebivalstva v Ljubljani Prvega maja 1931 je štela Ljubljana 63.2G4 prebivalcev Ljubljana, 16. maja. Izvršeni popis izkazuje, da je bilo o polnoči dne 1. aprila 1931 v Ljubljani 59.768 oseb. Popisovanje se je vršilo pred velikonočnimi prazniki, ko je odšlo nekaj tisoč osnovnih, meščanskih, srednješolskih, visokošolskih dijakov in učencev, gojencev, gojenk in dijakov drugih različnih šol in zavodov na velikonočne počitnice. Vsi ti žive v Ljubljani itak le kot začasno prisotni in se v ljubljanskem štetju niso mogli vpoštevati. Vrhutega je prav tiste dni odhajalo na svoje domove vojaštvo, ki je odslužilo kaderski rok in se takisto ni moglo več popisati, vojaki-no-vinci pa prihajajo v mesto šele po 1. aprilu in jih v Ljubljani ni bilo popisati, ker so bili že popisani po svojih domovih. Tako je bila Ljubljana prav v dneh popisovanja po dijaštvu in vojaštvu maloštevilnejša, kakor je v normalni dobi, in je podpisni odbor točno dognal, da je štela Ljubljana dne 1. maja 1931 63.261 prebivalcev. Zaradi pomanjkanja primernih in cenenih stanovanj pa je prisiljeno prav mnogo rodbin in tudi posameznikov, sicer po domovinstvu pristojnih in v Ljubljani tudi trajno zaposlenih, da prebivajo izven našega mesta po okoliških krajih. Tudi ti se v Ljubljani seveda niso mogli popisati. Med popisanimi 59.768 osebami je 28.466 moških in 31.302 ženski. V Ljubljani je torej 2.836 žensk več kot moških. Po državljanstvu je 57.432 Jugoslovanov in 2336 tujih državljanov. Po materinem jeziku je 54.147 Slovencev, 3.097 Srbohrvatov, 1.467 Nemcev, 111 Italijanov, 50 Madjarov, 896 Čeho-slovakov, Rusov i. dr. Po narodnosti je 58.138 Jugoslovanov, 747 Nemcev, 22 Madjarov, 101 Italijan, 760 raznih. Po veroizpovedanju je 57.076 rimokatolikov, 1.917 pravoslavnih, 272 evangelikov, 20 starokatolilcov, 65 judo v in 418 raznih, vštevši brezkonfesijonalce. Poljedelskih gospodarstev je 494. Stanovanjskih hiš je 3.307. Drugih obljudenih zgradb pa je 364. Popisovalni matcrijal je bil odposlan statističnemu uradu v Zagrebu, ki sestavi še podrobnejšo statistiko. Poučna ekskurzija učiteljev za risanje Bled, 16. maja. »Jugoslovan« je poročal pred kratkim o poučni ekskurziji učiteljev risanja na Dunaj, ki jo je napravilo naše učiteljstvo, službujoče v Dravski banovini, pod osebnim vodstvom direktorja srednje tehniške šole gospoda dr. Jožefa Reisnerja iz Ljubljane. Učiteljstvo je odpotovalo z nočnim dunajskim brzovlakom in je dospelo po 9-urni vožnji na cilj. Na kolodvoru jih je čakal direktor Ronge, ki jih je sprejel nad vse ljubeznico ter odpeljal s pripravljenim avtobusom v Scliiller-herberge v Unteraugarten Strasse. V dunajskem narečju je pozdravil dobrodošle goste ter jim odkazal prostore. V imenu učiteljstva se je zahvalil gospod direktor Reisner. Nemški učitelji so bili silno ljubeznivi. Ves čas so posvečali našim največjo pozornost, za kar zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Naši učitelji so si ogledali na Dunaju vse tipe modernega obrtnega šolstva, pred vsem obrtno-nadaljevalne strokovne in delovodske šole, ki so nudile veliko zanimivosti, in posebnosti zlasti pri metodi poučevanja. Izjave dunajskih učiteljev, ki poučujejo na teh šolah, pa tudi inženirjev in strokovnih mojstrov so ob pouku svojih učencev jasno svedočili kulturen napredek in smisel delovnega pouka. Teoriji sledi praktičen pouk. Učenec napravi najprej sliko, nato ob navzočnosti svojega mojstra skuša napraviti in ustvariti ono, kar je V Vašem inlevesu je cenjeni gg. trgovci ... ... da se pravočasno pobrigate, kako boste v bližajočih se dnevih nakupovanja za Binkošti povečali svoj promet! Marsikdo sl bo še kupil novo obleko ali nove čevlje ali nov klobuk. Mnogo je še birmancev, ki sl žele lepo birmansko darilo. AH ne bi vsem tem postregli tudi Vi v svoji trgovini? Gotovo! Zato je treba, da jih ves teden pred Binkoštmi opozarjate na predmete, katere jim lahko nudite. To storite najbolje v »Jugoslovanu«, če oglašate v tednu pred Binkoštmi in posebno še v binkoštni številki, ki bo izšla v zelo veliki nakladi in bo imela obilo zabavnega in pestrega štiva ter bo tri dni v rokah vseh številnih naših naročnikov in čitateljev. Pa zato bodo imeli Vaši oglasi v tem času velik uspeh, ker bo po praznikih otvorjen tudi velesejem. Ker Vam hočemo ustreči, ker bi radi Vaš oglas čim lepše sestavili in ker bi Vašemu oglasu nakazali čim lepši prostor, Vas prosimo, da nam čimpreje pošljete naročilo. — Uprava »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4. Telefon 3068. poprej narisat. Razstava vajenških risarskih, kakor tudi praktično izvršenih del ima v vsaki šoli stalen prostor v obsežni dvorani, kjer ima dostop vsak, ki se zanima za razvoj in napredek tega šolstva. Razstavni predmeti se menjajo mestoma vsak teden, kar je velikega vzgojnega pomena. Učenci so namreč radi tega primorani, da se potrudijo in posvetijo svojemu učenju največ pozornosti in marljivosti, saj je njihovo delo izpostavljeno strogi, toda objektivni kritiki. Razstava je torej najboljše vzgojno sredstvo k vzpodbujanju učencev. Kako pa je s strokovnimi učitelji? Strokovni učitelji imajo potrebno izobrazbo, ki po več let prakticirajo na zavodih, razvijajoč svoje teorije pri pouku, se tudi udejstvujejo pri praktičnem delu. lloteč dati izdelku umetniško vrednoto, poučujejo na zavodih tudi umetniki. Da so v stalnem stiku z napredkom sodobnih, modernih delovnih šol. prirejajo v razdobjih poučne ekskurzije, eksperimentirajo ter utirajo pot izdelkom na domačih zavodih. Pri tem stremljenju pa jim gredo oblasti vsestransko na roko. V ta namen jim votirajo in žrtvujejo večje vsote denarja, zavedajoč se, da jim je omenjeni kapital naložen najvarneje in najbolje. Glede učnih načrtov je omeniti, da so v veljavi še stari avstrijski, ki vsebujejo samo preveč tvarine, ki pa jo znajo vešči učitelji prilagoditi tako, kakor zahtevajo potrebe sodobnih obrtnikov. Vsak vajenec ima svoje učne pripomočke, kar brezdvomno gotovo pospešuje pouk. Disciplina je velika. Zamuda šolskega pouka, ki je neopravičena, se striktno kaznuje po zakonu. Pouk se vrši ves dan, dopoldne je navadno teorija, združena s strokovnim risanjem. temu sledi praktično delo. Sobota popoldne in nedelja je namenjena oddihu in počitku vajencev, ki se udejstvujejo v tem času v različnih telesno-kulturnih, športnih panogah, po načelu zdrava duša v zdravem telesu. Glede medsebojnega podpiranja med šolo in obrtniki, je omeniti važno dejstvo, da je šolski kuratorij v stalnih stikih z najraznovrstnej-šimi obrtniškimi panogami, ki tako z vzajemno pomočjo zasleduje eminentne izsledke vzgoje in pouka ter praktičnega dela. katere skuša Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998 po učiteljskih močeh uveljavljati na svojem zavodu. Skratka, ves pouk na obrtnih šolah je silno moderen in se poleg mnogih duhu časa prikrojenih učnih pripomočkov ozira na učenčevo individualnost. Učiteljstvo si je med nešteto drugimi šolami ogledalo centralno obrtno-nadaljevalno šolo, ki je po svoji impozantnosti gotovo ena največjih na evropskem kontinentu, saj ima v njej prostora 80 različnih strok z nad 1200 stalnih vajencev. V njej dobe vodstva podeželskih obrt-no-nadaljevalnih šol vsa potrebna navodila in smernice ter učne pripomočke. Vrše se hospl-tacije od strani tega učiteljstva, kjer dobe tudi inicijativo in duh modernega pouka. Nad vse umestno in potrebno bi bilo, da bt naše prosvetne oblasti slej ko prej ustanovilo sličen zavod v Ljubljani. Zavod naj bi bil matica obrtno-nadaljevalnega šolstva, odkoder naj bi šle direktive modernega obrtno-nadaljevalnega šolskega pouka. O tej važni kulturno prosvetni ustanovi je naše učiteljstvo že mnogo razpravljalo s svojim vodjem g. dr. Reisnerjem, ki je v naklonjenosti do teh šol izjavil, da bi bil najpripravnejši prostor baš na stavbišču ljubljanske srednjo tehniške šole ter da bo po svojih močeh skušal podpirati omenjeno akcijo, kalikor bo le mogoče. Poučna ekskurzija učiteljev risanja na Dunaj je v vsakem pogledu uspela nad vse zadovoljivo. Naj bo izrečena na tem mestu javna zahvala vodji ekskurzije g. dr. Reisnerju in predsedniku tov. Hofbauerju, ki sta, prežeta ljubezni do nove šole, skrbno zastavila vse svoje sile v prid ekskurziji. Končno naj pohvalno omenim prizadevanje vseh ostalih odločujočih činiteljev, ki so kakorkoli pripomogli našemu strokovnemu učiteljstvu, da je v izpopolnitvi vrzeli naših šol storjen zopet korak dalje. R. B. Konfekcija Prešernova priporoča, da sl ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih Ljubljana 99 ulica 7 — 9 In moških plaščev ter oblek Cuidaj Fciriiincr ‘Roman 73 Divji vihar je vnovič zanesel z morja klic ua pomoč, ko je lord izigral zadnjo karto ter dobil partijo kakor navadno. Ko je dvignil pogled s kart, se je srečal z Luciliji-nimi očmi. S čudnim izrazom je strmela vanj. Začudenje, očitanje in žalost je izdajal njen pogled. Njej ni nikoli tako govoril; še nikdr se ji ni pokazal s slabe strani, ki jo je na njem ravnokar odkrila. Njegovo brezsrčno govorjenje jo je zbodlo v srce, zakaj ona je sočustvovala z vsem, kar diha in živi, celo cvetlice na travniku je pomilovala. »Nekam žalostna si, Lucilia,« je rekel Farnmor mlademu dekletu, ko je vstal izza igralne mize in pristopil k njej. >Ali se tako bojiš nevihte?« Sedela je zunaj sijajnega kroga ostalih gostov in nihče ni bil v njeni bližini, ko je prijazno položil roko na njeno rame. Odgovorila je: »Ne bojim se, toda spomnila sem se nesrečnežev tam zunaj na morju, ki so v nevarnosti. Tudi isem pomislila, da sami ne verujete, kar sle ravnokar rekli. Jaz sem uverjena, da bi brodolomcem radi pomagali, če bi mogli. Meni se zdi nekaj strašnega, da mi tu sedimo brez skrbi iu v veselju, ko se morda tam zunaj naš bližnji bori u smrtjo. Nekaj strašnega je umreti nasilne smrti!« Roka mu je zdrknila z njenega ramena. Ta roka je nasilno pretrgala nit življenja njenega očeta. Njene besede so ga tako pretresle, da je zapustil udobno sobo ter stopil v samoto temne, nevihtne noči. Ni deževalo, in če se je veter za hip polegel, je bilo tiho, še celo pljuskot valov je utihnil. Farnmor je stal gologlav na terasi ter pogledal na morje, ko je blisk razsvetlil okolico. Plemenita, od kesanja izmučena duša moža, ki ga je svet imel za brezsrčneža, je bila prava predpodoba razjarjenih elementov v naravi. Iz usten se mu je odtrgal bridek vzklik: »Bodi milostljiv meni, ubogemu grešniku, Vsemogočni v nebesih!« Tedaj je vnovič zaslišal obupen klic na pomoč nekoga, ki se je boril z življenjem na morju. Ta klic se mu je hkrati zazdel kot neko poslanstvo. Izmučeni duh je prešinila misel: »Tvoja roka je uničila eno človeško življenje — zadosli svojemu grehu s tem, da rešiš človeško življenje!« Cecil Farnmor je korakal v vetru k morju, ne vedoč, da,mu sledi Lucilia. Ko je razburjen zapustil dvorano, je šla za njim, in ko je stal na terasi in se boril z Bogom, ga ni več pustila izpred oči. Obrežje s pogozdenimi klečmi je bilo skoraj neobljudeno. Na kilometre daleč ni bilo nikjer ribiške vasi in razen šibkih športnih čolnov ni bilo nikjer močnejše ladje. Majhna skupina mož — drvarjev, gozdarjev, kmetov in grajskih služabnikov — se je zbrala na obrežju. Imeli so najboljšo voljo pomagati, tudi so prinesli s seboj dolge, debele vrvi, toda bili so brez moči! dokler je razsajal vihar, niso mogli plavati na odprto morj* in vrvi so bile brez koristi. Spoštljivo so se umaknili, ko 130 zagledali na razpenjenem obrežnem pesku svojega grajskega gospoda. Tedaj je ognjena kača vnovič švignila po nebnem svodu. V njeni čarobni svetlobi so videli ladjo, ki jo je voda poganjala k skalovju, in slišali so obupno vpitje njih, ki so gledali smrti v obličje. Hkratu je pridrvel nad ladjo težak, kakor hiša visok val ter nagnil ladjo na bok. Razlegel se je glasen tresk, ki ga je spremljal obupen krik: ladja je nasedla na skalo in obtičala. V siju naslednjega bliska so videli razbito ladjo. Njeni boki so štrleli iz vode kakega pol streljaja od obrežja. Bila je to črna, brezoblična gmota, ležeča na skali. Več kakor tretjina ljudi, ki so bili na njej, je popadla v valovje, ostali so se oprijemali počenih desk iu obupno vpili na pomoč. »Prinesite mi takoj vrv!« je rekel Farnmor možem, ki so stali poleg njega. »Vrvi so tu, mylord,< je rekel nekdo. »Toda z njimi ne opravimo ničesar,« je rekel neki najemnik. »Bog mi je priča, da bi se rad podal v nevarnost, da bi rešil nesrečneže iz vode. Toda tudi še tako močna ladja, se ne prebije skozi valovje, mvlord.« Lord Farnmor ni nič odgovoril. Okoli stoječi so ga prestrašeno gledali, ko je slekel suknjo, si privezal na rame svetiljko ter se opasal z vrvjo. Nihče si ni upal ugovarjati. Sam se je zavedel, v kakšno nevarnost se podaja, toda bil je trdno odločen, da opere v lej besneči vodi svoje, s krvjo omadeževane roke, pa če bi ga ttidi smrt prehitela. Jz Dravske banovine d Avstrijska prometna znanstvena družba priredi od 8. do 13. junija t. 1. na Visoki šoli za svetovijo trgovino na Dunaju II. prometni znanstveni teden. Prireditev namerava nuditi udeležencem v vrsti predavanj odličnih strokovnjakov iz teorije in prakse prometa pregled času primernih vprašanj železniškega, notranjega, plovilvenega iti avtomobilskega prometa. Ob sklepu tedna bo skupna vožnja udeležencev v Passau k ogledu tamkajšnjih kolodvorskih in donavskih prekladnih naprav itd. Udeleži se tedna lahko vsak, ki ima za obravnavana vprašanja primerno zanimanje. Vnanji udeleženci uživajo za vožnjo tja in nazaj na ladjah Prve donavske parobrodne družbe in na progah avstrijskih zveznih železnic 50"/o popusta. Vprašanja naj se naslovi na »Oester-reichische Verkherswissenscha!tliche Gesell-schaft, VVien XIX11, Hochschule ftir Welt-handel«. d Izlet Jadranske straže Ljubljana na morje. Izletni odbor .Jadranske straže Ljubljana ponovno obvešča udeležnike binkoštnega Izleta, da je odhod iz Ljubljane točno ob 16. uri. Izletniki naj bodo vsaj en četrt ure pred odhodom vlaka na peronu, da prejmejo izletne dokumente. Vagoni dolenjskega vlaka bodo imeli napis »Jadranska straža, Ljubljana«. Izletniki naj Imajo pritrjene na svojih kovčegih listke e polnim naslovom. Prijavljenci, ki niso do danes vplačali zneskov, naj to store nemudoma. Odbor jih smatra za obvezne, ker do 5. maja niso odpovedali ivojih prijav. Natančen in podroben program prejme vsak ob odhodu vlaka. Izletniki, ki stanujejo na progi Ljubljana -Novo mesto - Karlovac - Sušak, lahko vstopijo na svojih postajah. Izletna pisarna, Ljubljana, Vogelna ul. št. 3. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike ln manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo 685 tovarna J os. Reich. d Zahvala. Prosvetni oddelek mestnega ua~ čeetva ljubi j. si iteje v prijetno dolžnost, 6e zahvalili o pr i Miki prazno van ja »Materinskega dne« vsem p. u. tvrdkam cvetlic, kakor tvrdki Bajt, Bizovičar, Heramansky, Keše, Pavlin, Šimenc Ivan, Šimenc Pavel in Vatovec — za darovano cvetje, ikii so ga poklonile pnidnj in ub ožni ljubljanski deoi s plemenitim namenom, vzbujati v otroški du?4 ljubezen in spoštovanje do svoje mamice in vzgojiti deco v duhu jugoslovanske matere. Vsem darovalcem še enkrat najlepša hvala. d Filharmonična družba v Ljubljani je sklenila podaljšati do 1. septembra 1931 rok za vpo-šiljanje onih skladb, ki prihajajo v poštev pri tekmovanju zaa nagrado 15.000 Din, razpisano maja meseca 1930 za najboljšo kompozicijo, pisano za veliki orkester, zbor in eventualno soliste. d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 420 d Volna, bombaž, uogavice in pletenino v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Tudi Vi se lahko udeležite kongresa Brezalkoholne produkcije na Trsatu pri Sušaku, ki se vrši na binkoStiio nedeljo. Na binkošlno soboto vozila dva posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora ter se lahko vrnete že v ponedeljek, tla binikoštne praznike izrabile. Izlet na otok Krk! Informacije daje brezplačno Brezalkoholna produkcija, Ljubljaua, Kolodvorska ulica 3 (nasproti Mestnega kopališča). d Ob 5-letnici odkritja »Zupanove Permetove jame« se vrši velika veselica, združena s plesom im prosto zabavo v senčnatem gozdu pri jami na binkoStni ponedeljek. Izstopna postaja Grosuplje. 1186 d Sprememba krajevnih imen. Ime kraja in občine Oslica, sre/. Kranj, sodni okraj Škofja Loka, se je spremenilo v ime Oselica. — Ministrstvo za notranje zadeve je odobrilo spremembo imena občine Murski vrh - Zasadi v ljutomerskem srezu v Murščak. d Ukinitev pomožne pošte Rožni dol. Savska direkcija je ukinila s 30. aprilom pomožno pošto Rožni dol, nadzorna pošta Semič. — 1. maja je bil izločen iz okoliša pošte Trebnje Kamnji potok in priključen okolišu pošte Velika Loka. Iz okoliša pošte Osilnica so izlo Peni kraji Belica, Bezgarji, Papeži in Žurge, ter so priključeni okolišu pošte Plešice. d Telefonski promet z vso Madjarsko. Po odloku ministra za promet veljajo od 28. aprila v telefonski službi med Jugoslavijo in Madjarsko spremembe v toliko, da je telefonski promet razširjen na vse področje Madjarske. Jugoslovansko ozemlje je razdeljeno na tri pri stojbinske pasove, Madjarska pa na dva. d Itibarski sestanek v Bohinjski Bistrici bo v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. v hotelu »Triglav«. Povabljene so vse ribarske organizacije iz kraljevine, zlasti pa iz Dravske banO' vine. Znižani vozni listki zasigurani. Zborova nje bo v soboto 23. maja ob 19. Dnevni red zborovanja: Otvoritev in pozdrav, razprava o načrtu ribarskega zakona, razprava o potrebi razdelitve ribarskih voda v ribarske revirje v bivši mariborski oblasti, predavanje g. dr. Krausa, predavanje g. Vlad. Kapusa, razgovor o tesnejših stikih med ribarskimi organizacija mi, slučajnosti. V nedeljo 24. maja: od 7. do 9. nadaljevanje zborovanja (ako bo potreba), od •. do 12. ogledovanje banovinskega ribjega ta voda pod vodstvom upravnika tega zavoda g. inž. Rcjica, ki bo obenem tudi razkazoval in pojasnjeval vse naprave. Ob 12. skupno kosilo v hotelu »Triglav«. Kosilo bo stalo 16 Din (juha, pečenka, 2 prikuhi, močnata jed). Prenočišče v hotelu ali depandansi 10 Din za osebo. Ribarsko društvo v Ljubljani vljudno vabi vse člane ribarskih organizacij, da se u-deleže tega zanimivega sestanka in ogleda banovinskega ribjega zavoda, ki je pruvkar bil dovršen. Prijave sprejema do petka 22. t. m. ob 11. Ribarsko društvo v Ljubljani. »PAN« OVRATNIK NI TREBA PRATI NE LIKATI. 943-16 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 763-2, termometer 14-6, relativna vlaga 8OV0, smer vetra NE, jasno. V Mariboru je kazal barometer 759 4, termometer 17-6, relativna vlaga 69°/o, smer vetra WNW, jasno, drugod po državi je bilo večinoma vetrovno in jasno. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 252 (132), v Mariboru 22-4 (138), v Mostaru 263 (132), v Zagrebu 27-6 (13-7), v Beogradu 279 (14-4), v Sarajevu 271 (10-2), v Skoplju 27'6, v Kumboru 238 (15), v Splitu 24-4 (15-7), na Rabu 24 (148), na Visu 236 (137). V oklepajih je označena najnižja temperatura. po znižanih cenah pri L. Vilhar, urar Ljubljana, Sv. Petra 36 gistratni direktor dr. Zarnik, zastopniki raznih društev in korporacij, oddelek gasilcev, dobrovoljci in ostalo občinstvo. 8taremu pobor-niku jugoslovanskega pokreta je Izkazala zadnjo čast tudi naša vojska, ki Jo je zastopala četa vojakov pod poveljstvom podporučnika, in oficirji ljubljanske garnizije s polkovnikom na čelu. Ob mrtvaškem vozu so korakali na vsaki strani po 4 podnaredniki s sabljami v rokah. ■ Francoski institut v Ljubljani vabi na predavanje o indoevropskih jezikih, ki ga bo imel v ponedeljek 18. t. 111. ob 18. uri znani profesor pariške univerze g. A. Meillet. Predavanje znamenitega učenjaka bo v univerzitetni zbornici. Vabimo. nastop gdč. Pirčeva, ki jo tatoko Štejemo med najmarljivejše in najipriljubljenejše šentjakobske kulturne delavke. S svojo pridnostjo je dosegla krasne uspehe. Vstopnice bodo od torka pili g. Milošu Kamičniku na Starem trgu. Še do petka opoldne oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlo-likanje perila zgotovi sigurno do binkoštnih praznikov tovarna Jos. Reich. Zobni atelie Lamberf Bruckner, Bled je zaprt od 18. do 31. maja Ejuhljana Nedelja 17. maja 1931. Pask. Pravoslavni 4. maja, Pelagija. Ponedeljek 18. maja 1931. Venancij. Pravoslavni 5. maja, Irina. ' * Nočno službo imata danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in K ura! 't na Gosposvetski cesti. Jutri v ponedeljek lekarni Trn-k o c z y ua Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi ceBti. * ■ Novinarske legitimacije. Uprava ljubljanskega velesejma je naročila vsem svojim or-gf.nom, da imajo novinarji, ki se izkažejo s predpisano legitimacijo Novinarskega udruže-nja, vsak čas svoboden vstop v vse velesejm-ske prostore. Zato velesejmsko ravnateljstvo letos redakcijam ne bo pošiljalo velesejmskih legitimacij, ker zadostujejo novinarske. XI. ljubljanski velesejem se vrši od 30. maja do 8. junija. ■ Dva pogreba. Včeraj popoldne ob 15-30 se je vršil izpred mrtvaške veže splošne bolnice pogreb prvega slovenskega župana v št. Jakobu pri Rožu na Koroškem Franceta Ko-benterja. Pogreba so se udeležili v velikem številu zlasti v Ljubljani bivajoči Korošci s predsednikom Koroškega kluba dr. Fellacher-jem na čelu. Ob 17. uri se je vršil izpred hiralnice na Vidovdanski cesti pogreb zaslužnega nacionalnega delavca Aleksandra Tomana. Pogreba so se udeležili zastopnik mesta ma- ■ Zaključek tečaja in tekma v damskem fri-ziranju. Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani je priredil trimesečni večerni tečaj za damsko friziranje v Ljubljani, ki se je vršil vsak teden dvakrat po dve uri ter je trajal od 16. februarja dalje. Tečaj se je pravkar zaključil. Zavod priredi obenem v ponedeljek 18. maja t. I. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti kot zaključno prireditev tekmo udeležencev tečaja v friziranju. Na tej tekmi naj se pokaže spretnost, ki so jo tečajniki dosegli. Razdelile se bodo tudi pri-znalne diplome zavoda za 6 najboljših tekmovalcev. Pripominjamo, da je tečaj vodil naš priznani strokovnjak g. Vili Franchetti ml. in da bo o uspehu tekme razsojala žirija treh ljubljanskih mojstrov. Vabimo ljubljanske brivske in frizerske mojstre in pomočnike, da posetijo omenjeno prireditev. Vstopnine ni. ■ Pestri program koncerta Rdečega križa, ki bo jutri ob 20. uri v veliki Unionski dvorani, je tako mikaven, da se upravičeno pričakuje najštevilnejši poset. Glasbeno vodstvo zanimivega koncerta je iz prijaznosti prevzel g. kons. profesor Karel Jeraj. Kdor še nima vstopnice, naj se požuri, da jo čimprej kupi v Matični knjigarni. Cisti dohodek je namenjen za ferialno kolonijo siromašne dece ljubljanskih Sol. ■ Zeissove tovarne v Jeni. Akademski klub geodetov v Ljubljani vabi vse, ki so zanimajo, na predavanje, ki se bo vršilo v četrtek 21. maja ob 20. uri na tehniki. Predaval bo g. inž. Leo Novak o »Zeissovih tovarnah« II. del, t. j. tehnični ustroj tovarn. ■ Gdč. Arkova zopet kot Metka. V nedeljo 17. t. m. zvečer se ponovi privlačna Simončič - Šivi-ceva opereta »Oj, ta prešmentana ljubezen!« V partiji Metke nastopi gdčna Arkova, ostala zasedba kot pri premijeri. Izven abonma. Cene znižane. ■ Priporočamo nakup blaga za obleke pri znani in solidni tvrdki Novak na Kongresnem trgu štev. 15. (Nasproti Nunske cerkve). 1220a ■ Kopališče v Koleiiji se otvori v slučaju lepega vremena dne 17. t. m. to je danes. 1279 ■ Stoti nastop gdč. Pirčeve na šentjakobskem odru. V četrtek 21. maja se bo vršila na Šentjakobskem odru premijera Oskar Wil-de-ove komedije za resne ljudi »Bunbury«. Ze naslov kaže, da je vsebina komedije veleza-Ibavna za posetniike, ki ljubijo izvrstno duhovito satiro. Oskar NVilde je spisal več komedij, v katerih ostro biča javno mnenje, ki hoče pod masko takozvane dobre vzgoje, zakriti slabe strani »Bu,niblM-y« igrajo ravno sedaj na Dunaju. — Pri tej predstavi proslavi svoj stoti J« dvugil1 banovin Tata so linčali do smrti Borba Seljakov z oboroženimi tatovi Zadnje mesece so se pojavili v Mikuličdh pri Zagrebu tatovi, ki so Seljakom naredili mnogo škode. Odnašali so jim kokoši, suho, meso, mast, vino in druge potrebščine, katere ti Seljaki prodajajo na trgu v Zagrebu, da se tako preživljajo. Zene so v tem kraju perice in perejo za Zagrebčane. Tudi perila so se tatovi lotili dn oškodovali tako številne odjemalce peric. Da b| preprečila nadaljne tatvine, so seljakj postavili nočne straže. Predpreteklo noč so ti stražarji zasačili v dvorišču seljaka Marka Stosara dva tatova, dva pa na dvorišču seljaka Mirka Norčiča. Vas stoji ob potoku. Tatovi so preskočili vodo, ko so opazili, da so hiše zastražene. Smno en tat ni mogel čez vodo, ker je bil obtežen z vrečo, v kateri je imel več ukradenih kokoši. Stražarji »o alarmirali vas in Seljaki so obkolili zaostalega kokošarja, drugi so pa lovili ubežnike. Tat se je branil z vojaškim mečem, seljaki so pa udrihali po njem s palicami in koli, dokler se ni onemogel zgrudil s težkimi ranami in notranjimi poškodbami, katerim je tat kmalu nato tudi podlegel. Preden je linčan tat izdihnil, je izdal tudi svoje tovariše. Do smrti pobit tat se piše Anton Kunst. Bil je zidarski pomočnik. Orožniki iščejo zdaj njegove tovariše, ki so kmetom v zadnjih mesecih odnesli nad 600 kokoši. Državni denar je posojal siromakom Žrtev posebne manije V RadoviStu v skladišču nepripravljenega tobaka je pred dnevi izvršil samomor upravnik skladišča Aleksander Novitovič. Ta je upravljal tudi glavno blagajno. Pred dnevi je bil premeščen v Prjlep. Njegov naslednik Bridman Je pregledal blagajno preden j« j« prevzel. Med Lekarna Tmkoczy' Ljubljana, Mesini je v sredo 20. t. m. ob osmih zvečer v Sokolskem domu. Prav škoda, da je ravno ob času, ko bo v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor protituber-kulozne lige, kar smo že pred dnevi poročali. Umestno bi bilo občni zbor preložiti. Na morje! Ponovno opozarja tukajšnji Mestni odbor Jadranske Straže na krasni izlet, ki ga priredi ljubljanski Oblastni odbor Jadranske Straže na naš divni Jadran o binkoštnih praznikih od 23. do 27. maja. Še je nekaj praznih mest. Izrabite priliko za borih 850 Din. Pa nujno I Nesreče. Miha Andrešišen, cirkularist na neki graščinski žagi si je ob krožni žagi zlomil desno roko. Janez Somrak, drvar neke druge graščine se je pri podiranju dreves v gozdu vsekal v koleno desne noge. — Anton Majcen, rudar v Krmelju je med delom padel ter si močno poškodoval desno koleno. Vsi trije so v oskrbi Usmiljenih bratov. Prenos po radiu. Sinočnji Dvofakov koncert Glsbene Matice. Sokolskega orkestra in dijaškega pevskega zbora je iz Sokolskega doma prenašala ljubljanska radio-postaja. Jezik zakrivil nesrečo. V Smolenji vasi je bilo. Rolihov Lojzek, šolarček, je sedel pred skednjom in požvižgaval, pa je prignal mimo živino sosedov fant. Lojzek, ne bodi nemaren, mu je pomolil jezik pod nos, oni pa je zgrabil kamen, in že se je Lojzek držal za glavo in tulil na vse grlo. Nesrečni kamen mu je prebil kožo na levem temenu, da so mu jo morali v bolnici speti skupaj. Mladost je pač norost. Radio-predavanje. Tukajšnji učitelj g. Viktor Pirnat je snoči za to sezijo končal z radio-predavanji. Predaval je skupno osemnajstkrat o dolini gradov in šestkrat o Dalmaciji. Jeseni nadaljuje. Trbovlje Izlet Sokola k Sv. Katarini. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi jutri ob 13. uri izlet članstva in naraščaja k Sv. Katarini, kjer pripravlja kmetsko prebivalstvo Sokolom lep sprejem. To bo prvi sokolski izlet v to kmetsko naselje, kjer se bo vršil večji javni nastop vseh oddelkov. Tud j pri nas se sokolska ideja močno širi in učvršča v vseh slojih naroda. Onemoglega goloba-pisinonošo je le dni našel tukajšnji rudniški zdravnik g. dr. Tone Cizelj in ga izročil tukajšnji žandarmeriji, ki ga je oddala vojaški oblasti v Ljubljano. Go-lob-pismonoša je najbrže priletel iz Italije. Kozaške dirke. V Trbovlje je dospela skupina kavkaških kozakov, ki je priredila na praznik popoldne na sipini Limberk svoje vratolomne jahaške produkcije. Pikov fant, ki je bil v nedeljo 3. t. m. z velikim uspehom odigran na odru Narodno strokovne zveze, bo v nedeljo 17. maja ob 17. uri ponovno nastopil na kulturuo-prosvetnem odru v dvorni ge. Forte. Nesreča nikdar ne počiva. Včeraj popoldne okrog 15. ure si je pri nesrečnem padcu zlomila nogo nad gležnjem tukajšnja posestnica in gostilničarka ga. Božič Marija. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji rudniški zdravnik g. dr. Tone Cizelj. Šoštanj Maščevanje radi kulaka. Ker je šolski upravitelj v Zavodnjem Franc Tvrdy 4. maja pred cerkvijo po maši prečital oblastveni odlok o kuluku in listo kulukarjev, so iz maščevanja in opogumnjeni po obilni pijači delavci Škroba Josip, Rogelšek Karel in Praprotnik Ivan vrgli ponoči v učiteljevo pritlično spalnico skozi zaprto okno dva skoro pol kilograma težka kamna, ki sta razbila 4 šipe in od katerih je eden priletel v omarico, drugi pa na odejo. Upravitelj je napadalce pognal v beg z revolverskimi streli, nato pa z družinico, ženo in enoletnim sinčkom, zbežal na podstrešje, kjer so ostali do jutra. Fantje se izgovarjajo s pijanostjo in valijo krivdo drug na drugega; očividno pa so bili od kakega zaslepljenca k neutemeljenemu napadu nahujskani. motornim kolesom s kratkega izleta, se je zopet močno razburila. Očividno svojih živcev ui mogla več obvladati, zato se je odločila za u-sodno dejanje. Vzela je iz omare večjo steklenico joda ter skoraj vsega izpila. Na bolesten krik so prihiteli mož iu sosedje, ki so obupan-ko spravili v rešilni avto, ki jo je odpeljal v tukajšnjo rudniško bolnico, kjer ji je rudniški zdravnik nudil pomoč. Stanje samomorilne kandidatinje ni obupno, ker je bila zdravniška pomoč pravočasna. Kamniške novice S spremembe voznega reda na Kamniški železnici smo prav zadovoljni, saj je bilo s tem končno ustreženo dolgoletnim željam potnikov, zlasti onim, ki se vozijo v-sak dara z vlakom. Predvsem radi zamenjave opoldanskih vlakov. Potniški vlak, ki je prej vozil ob 2.10 iz Ljubljane, vozi sedaj ob 1.05, mešani vlak pa ob 2.10. Te spremembe so zlasti veseli dijaki, katerim je vožnja skrajšana za 20 minut. Pa saj drugega tudi ni kazalo kakor zamenjati oba vlaka, ker je bil mešanec vedno nabilo poln di-jaštva in potnikov, potniški vlak pa je odhajal prazen. Večerni turistovski vlak odhaja sedaj pol ure pozneje iz Kamnika in sicer ob 20.33. Tudii ta sprememba je bila na mestu. Opoldanski vlak pa vozi sedaj nekoliko preje iz Kamnika, dočim bi Kamničani radi, da bi vozil pozneje. Potnikom, ki se vozijo v Ljubljano po opravkih, bi bilo najbolj ustreženo, ako bi odhajal iz Kamnika ob pol 1. Sedaj pridejo v Ljubljano ob tričetrt na eno — do dveh so trgovine zaprte in so prisiljeni ali postavati po ulicah ali pa iti v kavarno. Večina se jih zato rajši vozi z avtobusom, ki je postal že hud konkurent železnici. Nova planinska postojanka pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva bo v najkrajšem času adaptirala zgornje prostore stare mežna-rije pri Sv. Primožu v malo planinsko zavetišče. Zgradila bo 3 sobe, in sicer eno za jedilnico, dve pa za spalnici, moško in žensko. Vsaka spalnica bo zavzemala 5 krat 5 metrov in bo v njej 5 postelj. Sobe bodo okusno preurejene, vendar pa se jim bo pustil oni domači značaj, ki bo v skladu s starinsko kmetiško hišo. Ohranil se bo tudi stari leseni strop, na katerem še razberemo letnico 1760, ko je bil zgrajen iz okusno izrezljam ih desk. Turisti, ki prihajajo z večernim vlakam, bodo na potu na Veliko planino našli tu udobno zavetje, drugo jutro pa bodo lahko nadaljevali pot. Lovski blagor. Odvetnik g. dr. Franc Trampuž iz Kamnika je v četrtek ustrelil na Krvavcu krasnega ruševca. Čestitamo! Plazovi eo pokončati letos v Kamniških planinah mnogo gamsov. Dosedaj so jih lovci našli 49. Z njimi se masti medved, ki se še vedno potika po Mokrici. Št. Jurij ob južni železnici Nesreča motociklista. V četrtek 14. t. m. proti večeru se je v V r b n e m pri Sv. Juriju ob juž. žel. zgodila nesreča, katere žrtev je postal šofer pri g. VV a g n e r j u v Šmarju pri Jelšah g. Milko Bašič, doma iz Vrbnega. Njegov brat se je pripeljal domov z motornim kolesom. Popoldne ga je vzel Milko, ki je tudi prišel domov, in se odpeljal v Sv. Jurij. Ko se je proti večeru vračal domov, je malo pred domačo hišo hotel pritrditi zračno sesaljko, ki je bila slabo pritrjena, pri tem pa mu je volan, katerega je držal samo z eno roko, kamenje, ki je bilo na cesti, zbilo iz roke in je vozač tako nesrečno padel, da si je zlomil ključnico in se potolkel na glavi. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč tukajšnji okrožni zdravnik, nato pa je bil takoj odpremljen v celjsko javno bolnico. Motorno kolo ni utrpelo nobenih poškodb. Litija Tatvina. V petek 10. t. m. je dvignil g. Franc Dobravec, dimnikarski mojster v Litiji, 3923 dinarjev na pošli v Litiji, nakar se je odpeljal z večjo družbo na Vače. Po vrnitvi iz Vač se je oglasil še »na Pošti«, pa je naenkrat pri plačevanju opazil, da mu je izginil ves denar. Tatvino je takoj naznanil orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Sokolska tombola. Od danes dalje prodajajo sestre gdč. Olga Bizjak in Franja Kusterle tablice za sokolsko tombolo, ki se vrši dne 7. junija 1931. Danes ima sokolska dera Litija-Šinartno izlet v Javorje in Felič vrh. Odhod ,ob 8. zjutraj izpred sokolskega doma v Litiji. V Javorniku na sporedu pogostitev, nastop z deco, igra itd. S. K. Javornik z Rakeka je odigral s S. K. Litijo revanžno tekmo z izidom 5:3 v prid Litije. Sodil je jako dobro g. Pevalek, zato je neumestno od strani publike, da se vmešava v sojenje in s tem moti potek ig.re. Nova redukcija. V tovarni Mautraer d. d. so nastopile s 15. majem nove redukcije. Reducirali so dve pisarniški moči, 1 nadmojstra, 8 mojstrov in 18 delavcev. Škofja Loka Mladinska prireditev. Podmladek Rdečega križa v Retečah pri Škofji Loki uprizori danes ob 15. uri v Prosvetnem domu 6-dejansko igro »Dve Marički«. Nogometna tekma v četrtek popoldne ni nudila pravega športnega užitka. SK Kamnik je bil napram SK Sokolu šibkejši in je morda vprav zaradi tega postala igra v drugem polčasu divja. Cela vrsta igračev pri obeh klubih je bilo blesiranih. Zmago so odnesli gostje z rezultatom 2:4. Nogometnemu odboru Sokola svetujemo, da vabi k sodelovanju le športnike, katerih lepa, fina in vzgledna igra je več ali manj izven dvoma. V nedeljo 17. t. m. ob 16. uri gostuje SK Morava. Vabimo. Nova trgovina. Znana češka tvornica čevljev Bafa je olvorila v Thalerjevi hiši svojo podružnico. Lokal je jako okusno in moderno opremljen ter tudi sicer popolnoma prenovljen. Dve kratki komediji v gledališču Ljubljana, 16. maja. Nocoj se je v dramskem gledališču ob dokaj dobrem posetu vršila prva predstava Schnitzler jeve groteske v enem dejanju: »Zeleni ka-kaduj« in Tolstega dvodejanka: »On je vsega kriv« v režiji prof. Šesta. Obe delci sta na duhovit način posvečeni reševanju socialnih ln življensklh vprašanj in sta ob uspelem tolmačenju skoro vsega dramskega igralskega osebja občinstvo ves čas prav imenitno zabavali. Zlasti mogočen vtis je napravil Daneš v ulogi nesrečnega, prevratno modrujočega, pa vendar pred svojo vestjo ne prav svobodnega potepuha. Sploh je večer prav lepo uspel. Frl... Šah še nekaj besed o simultanki Spielmanna Ljubljana, 16. maja. Če primerjamo rezultat Spielmannove simultanke z izidom simultanke dr. Aljehina (Spiel-mann +18, = 21, —2; dr. Aljehin +26, =7, —2) moramo brez nadalnjega priznati, da stoji svetovni mojster vsaj, kar se tiče simultank za cel razred nad Spielmannom. To uvidimo iz dveh razlogov. Prvič iz primerjave procentu-elnih rezultatov (84‘3% proti 69-5%). drugič pa po času. ki sta ga rabila za prrdukcijo. Spielmann je porabil polni dve uri več. Res je imel 6 nasprotnikov več, toda mnogo partij je bilo danih skoro sredi igre remis in se je simultanka radi tega z ozirom na Spielmannov tempo predčasno poenostavila. Povprečno jo porabil Spielmann za en obhod 12 do 15 minut. Počasen potek simultanke ilustrira tudi sledeči dogodek. Spielmann je v kraljevem gambitu proti nekemu igralcu žrtvoval konja. — Njegov nasprotnik se je variante le medlo spominjal. Treba pa je bilo točnega odgovora. V zadregi pošlje enega od kibicev domu po malega Dufresne-ja (Lehrbuch des Schaspiels) in Spielmann ni prišel niti enkrat okoli, ko je bila knjiga že tu. Partija je šla nato nekaj časa obojestransko strogo po teoriji. Na žalost pa je segala analiza smo do poteze in tako je Spielmann vendar dobil priliko, da uniči igralca v zamotani poziciji. Pokozala se je pa tudi še druga posledica počasne igre. Proti vsemu pričakovanju s^ je. namreč držala grupa nikjer včlanjenih šalii-stov najdelj. Vzrok tiči v tem, da so imeli čas najti najboljše poteze, razen tega so se pa borili z večjo voljo kot člani šahovskih klubov, ki so kar trumoma ponujali Spielmannu remis in to z uspehom. Na drugi strani pa je imela previdna igra Spielmanna to dobro lastnost, da je bilo odigranih več lepih partij. Eno od njih prinašamo ne sicer v celoti, ampak do odločilne kombinacije. Angleška igra Beli Spielmann Črni 1. c2—c4 Sg8—f6 2. d2—d4 e7—e6 3. Sbl—c3 li7—b6 4. e2—e4 Lf8-b4 5. e4—e5 Sr6—e4 6. Ddl—c2 d7—d5 7. e5Xd6 Se4Xd6 8. Sgl—f3 Sd6-f5 9. Lel—e3 0-0 10. Lfl—d3 Tf8-e8 11. 0—0 c7—c6 12. Tal—dl Sf5—e7 13. Sf3-e5 Sb8-d7 14. Ld3Xh7+ Kg8-f8 15. Sc3-e4 Se7-g8 16. c4—c5 Lb4-a5 17. Se4—d6 Te8—e7 18. Sd6Xf7! Te7Xf7 19. Se5—g6+t Kf8—e8 20. Lh7Xg8 Tf7—fO črni ima kmeta manj, držal je brezupno pozicijo še 8 potez. * Simultanka med Spielmannom in celjskimi šahisti Celje, 16. maja. V petek zvečer se je v dvorani hotela »Evrope« ob 25'45 začela simultanka med Spiel-mannoni ter nič manj kot 48 šahisti iz Celja, Šoštanja in Štor. Zanimivo igro je spremljalo mnogo gledalcev. Trajala pa je simultanka do 4. zjutraj. Gg. Diehl Branko, poručnik Juri-mič, Mastnak, Novak Josip, inž, Sajovic ter Verčkovnik so igro proti Spielmannu dobili, štiri partije so bile remi, ostalih 38 partij pa je dobil g. Spielmann, ki je na koncu igre izrazil svoje priznanje celjskim šahistom. Včeraj dopoldne se je g. Spielmann odpeljal v Maribor. Iz kriminalnega predaja Ljubljana, 16. maja. Samski delavec Ivan Z, z Galjevice se je splazil okrog 22.30 ure s 6 m dolgim drogom skozi okno v spalnico svojega očnia Ivana Poženela, delavca mestne elektrarne, stanujočega na Ga-Ijeviioi št. 86, udaril ga po levi strani prsnega koša in mu prizadejal težjo poškodbo. Z. stanuje, oz. živi s Poženelom v skupnem gospodinjstvu, vendar v vedne-m prepiru, ker je vzel brez očmove vednosti na njegov račun oblek za 1229 Din, ki bi jih moral sedaj Poženel plačati za Z. Samskemu delavcu Franou Prelogu iz Most je bil ukraden iz nezaklenjene spalnice v Društveni ulici 32 iz nezaklenjene košare bankovec za 100 Din. Mehaniku v tovarni otroških vozičkov »Pelikan« v Lepodvorski ulici 3 Albinu Čebeli je bila med delom ukradena iz suknjiča, ki ga je imel obešenega v omarici, listnica s 790 Din. Brivskemu mojstru Ivanu Koscu, stanujočemu Za Bežigradom št. 16, je bila ob 0-15 uri ukradena v šelenburgovi ulioi pred bufetom »Rio« iz žepi telovnika »rebrna ura z zlato verižico, vredna 700 D-i«.