Skrajšan zapisnik 
16. skupnega zasedanja družbeno političnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Ru dnik z dne 24. oktobra 1979
Skupno zasedanje zborov je na podlagi statuta občine sklical in vodil predsednik skupščine občine Vili BELIČ.
Tov. Belič je ob pričetku seje pozdravil prisotne dele-gate zborov, predsednika in člane izvršnega sveta skup-ščine občine ter naslednje goste:
-  predsednika IO samoprispevka II ing. Slano,
-  direktorja LIZ, ing. Preglja,
-  vodjo strokovne službe za izgradnje objektov samo-prispevka II ing. Marina,
-  nadzornega organa za gradnjo objektov na območju občine Vič-Rudnik, ing. Vihteliča,
-  namestnika  načelnika   uprave  inšpekcijskih  služb, Toma Paunoviča,
-  predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa v delovni organizaciji Mladinsko klimatsko zdravi-lišče Rakitna, Rada Žitnika ter
-  predsednico skupščine izobraževalne skupnosti Ma-rijo Stanič.
Soglasno je bil sprejet naslednji
diievni red:
1.  Ugotovitev sklepčnosti,
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 15. skupnega zase-danja zborov,
3.  Obravnava poročila o poteku del na objektih dru-gega samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ na območju občine,
4.  Obravnava analize uresničevanja smernic o politiki družbenega plana Ljubljane 1976-1980 z oceno nalog do konca leta 1979 in izhodišča smernic o politiki uresniče-vanja družbenega plana Ljubljane za leto 1980,
5.  Obravnava problematike izvajanja zakonitosti iz pri-stojnosti dela uprave inšpekcijskih služb,
6.  Obravnava informacije začasnega poslovodnega ko-legijskega organa o stanju v delovni organizaciji Mladin-sko klimatsko zdravilišče Rakitna,
7.  Predlog komisije za volitve in imenovanja.
KTOČKI 1. .
Predsednik skupščine Vili Belič je na podlagi oddanih pooblastil in prezenčne liste razglasil sklepčnost skup-nega zasedanja zborov, saj jebilo nazasedanju prisotnih:
-  22 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 30 delegatov zbora,
-  20 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 29 delegatov in
-  30 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora.
K TOČKI 2.
Skrajšan zapisnik 15. skupnega zasedanja zborov skup-ščine občine z dne 26. septembra 1979 je bil soglasno odobren.
K TOČKI 3.
Predsednik IO skupnosti samoprispevka II je podal krajše poročilo, v katerem je poudaril, da poročilo, ki je bilo posredovano delegatom, ni dejanski odraz stanja na področju gradnje objektov drugega samoprispevka na dan 24. 10., saj je delo na nekaterih objektih napredovalo, pri nekaterih objektih pa je zaostanek še večji. Značilnost objektov samoprispevka II na območju občine je v tem, da so predvideni na območjih, ki so izven urejenih urbanih sredin, kar pričetek gradnje po programu vsekakor ote-žuje. Poleg tega pa ovirajo in onemogočajo pričetek grad-nje pri dveh objektih (Dom ostarelih Kolezija in VVZ v Trnovem) še občani, lastniki zemljišč, na katerih je grad-nja predvidena.
V razpravi so sodelovali: Janko GROŠELJ-delegat DK št. 2 (Elektroinštitut Milan Vidmar), Julij PLANINC-delegat KS Trnovo, Franc MALOVRH-delegat DPZ, Stanko JAKI-delegat KS Krim-Rudnik, Franc MLINAR-delegat KS Vna-nje Gorice, Marko VVEBER - član gradbenega odbora OŠ Preserje, Marija STANIČ - predsednica skupščine občin-ske izobraževalne skupnosti, Janko ŠOLMAJER - pod-predsednik IS, ing SLANA in Vili BELIČ.
Pismeno pripombo in stališče pa je podala DK št. 29 - IB Elektroppojekt.
Delegat Janko GROŠELJ je zaprosil za pojasnilo glede pričetka gradTije pri zdravstvenem domu Vič ter za odgo-vor na vprašanje, kakšna bo usmeritev presežka sredstev, ki ga je konferenca delegacij št. 2 postavila na apriliski seji, ob sprejemanju sklepa o potrditvl zaključnega računa sklada Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1978.
Delegat Julij PLANINCje opozoril, da je nujno potrebno na ustrezen način odstraniti ovire za pričetek gradnje vzgojnovarstvenega zavoda v KS Trnovo in v ta namen doseči sporazum s prizadetim občanom ali pa predvideti novo lokacijo za VVZ. Gradnja VVZ je glede na nove priselitve krajanov nujno potrebna.
Delegat Franc MALOVRH je v razpravi med drugim opozoril, da ima vsako odstopanje od sprejetega pro-grama negativne posledice, ki se lahko odražajo tudi v
71
nadaljnjih aktivnostih. Pri pridobivanju zemijišč za grad-njo objektov drugega samoprispevka bi moral v večji meri priti do izraza družbeni interes gradnje teh objektov, hkrati pa bi morali zagotoviti čimprejšnjo komunalno opremljenost za objekte samoprispevka II. Projektna do-kumentacija bl ne smela blti vzrok zamudan pri izvajanju sprejetega programa.
Delegat Stanko JAKI je v imenu KS Krim-Rudnik posre-doval pripombo, da predloženo poročilo o poteku del na objektih drugega samoprispevka ni popolno. Predlagal je dopolnitev z nekaterimi konkretnimi podatki (kar je pred-ložil v pismeni obliki), hkratl pa je opozoril na stanje prostorskih pogojev osnovnošolskega izobraževanja v KS Krim-Rudnik.
Delegat Franc MLINAR je podal kritiko na izvajanje del na VVZ Vnanje Gorice (neupoštevanje pripomb gradbe-nega odbora, podaljševanje roka izgradnje, nepravilna informacija o otvoritvi WZ). Postavil je tudi vprašanje, kdo bo zagotovil sredstva za delavce, ki so predčasno začell delati v vrtcu ter ali bo Marles za zakasnitev plačal penale.
Marko VVEBER je kot član gradbenega odbora OŠ Pre-serje tudi opozoril na neizpolnjevanje dogovorjenih ro-kov, na premajhno povezanost med gradbenimi odbori in ostalimi, ki sodelujejo prl izgradnji šol ter na to, da poro-čilo ne vsebuje pravih podatkov o cenah.
Predsednica občinske izobraževalne skupnosti Marija STANIČ je opozorila, da je bilo v pripravah na samoprispe-vek II dogovorjeno, da se z odpravo problemov, ki so nastopali pri izgradnji obje.ktov prvega samoprispevka, zagotovi tekoče izvajanje programa ter v večji meri racio-natizacijo in tipizacijo gradnje. Z obstoječim stanjem pri gradnji objektov samoprispevka II na območju Viča ne tnoremo biti zadovoljni, saj prihaja do zamud v gradnji, stroški gradenj naraščajo, itd. Vsekakorjepotrebno vzpo-staviti povezavo tudi med gradbenimi odbori, KS in nepo-srednimi uporabniki objektov ter strokovnimi službami in institucijami, ki izvajajo program.
Poročilo je vsekakor potrebno opremiti z vseblnskimi analizami, s stališči občinskega operativnega štaba in izvršnega sveta do obravnavane problematike ter ugoto-viti vzroke, ki pogojujejo subjektivne in objektivne težave, ki se pri izvajanju programa pojavljajo.
Konferenca delegaclj št. 29 - IB Elektroprojekt je podala pismeno stališče k poročilu, v katerem opozarja na pro-blem osnovne šole Krim-Rudnik. Po mnenju konference delegacij je izbira lokacije tega objekta neprimerna glede na slabe talne razmere.
Hkrati DK predlaga:
-  da se v bodoče izogibamo lokacijam na slabih tleh,
-  da se, če je lokacija na slabih tleh, temu ustrezno zasnuje objekt,
-  da se skrajšajo lokacijski postopki in s tem racionali-zira gradnja,
-  da se še v večji merl tipizirajo objekti tako, da projek-tiranje ne bi bilo »cokla« gradnje.
Janko šOLMAJER je v imenu delavcev TTKS podal popravek k navedbi, da je eden izmed vzrokov, da se šola Krim-Rudnik ne gradi, tudi telovadnica. Poudaril je, da so sredstva za gradnjo telovadnice zagotovljena, da pa pro-jektant, ki projektira šolo, ni zaključil projekta telova-dnice. Popravek naj se vključi v poročilo.
Predsednik 10 skupnosti samoprispevka II ing. SLANA je ponovno sodeloval v razpravi in podal pojasnila na
vprašanje, predloge In stališča iz današnje razprave.
Predsednik skupščine, Vili BELIČ je zaključil razpravo in predlagal v sprejem naslednje predloge in sklepe:
1.  Ker zajema posredovano poročilo o poteku del na objektih drugega samoprispevka samo proplematiko v skrajšani obliki, gradnja objektov iz programa samopri-spevka pa je Interes vseh občanov in delovnih Ijudi, se naj kompleksno poročilo, dopolnjeno z vso problematiko, in s predlogi delegatov ponovno predloži skupščini na seji 26. 12. t. I.
2.  3-mesečna poročila skupnosti samoprispevka II naj se v prihodnje obvezno obravnavajo na skupnem zaseda-nju zborov skupščine. V obravnavi naj se poseben pouda-rek nameni objektorn z območja Vič-Rudnik,
3.  skrbeti je potrebno za to, da bodo izvajalcl del in projektantske organizacije dosledno izpolnjevale pogod-bene pogoje. Morebitno nepravočasno izpolnjevanje do-govorjenih pogojev naj se materialno ovrednoti,
4.  pristojni upravni organi in Izvršni svet naj štejejo ureditev zemljiške problematike in komunalne opreme za objekte samoprispevka II kot prednostno nalogo, kateri dajejo v reševanju prednost pred ostalimi zadevami,
5.  gradnja objektov samoprispevka II je pogosto ovi-rana, ker z lastniki zasebnih zemljlšč, na katerih naj bi se zgradili objekti družbenega standarda, ni mogoče doseči soglasje. Zato naj se tako primeri predlože skupščini, ki naj razsodi, kateremu interesu je dati prednost, družbe-nemu ali zasebnemu. V primeru potrebe naj se pristopi k razlastitvi zemljišč,
6.  v izvajanju programa za leto 1980 naj komunalne organizacije v Ljubljani namenijo prednost:
-  vodarni Brest, na katerem je vezana polovica objek-tov samoprispevka II,
-  ureditvi kanalizacije v dveh krakih, in sicer Škofljica in Tržaška cesta,
-  razrešitvi  problematike elektroenergije za vse ob-jekte, pri čemer se je treba opredeliti za toplotni vir na vseh območjih (plin, nafta, toplarna, itd.).
Navedene naloge naj se uvrstijo kot prednostne tudi v smernice mesta-Ljubljane za leto 1980.
SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli predla-gane predloge in sklepe od 1-6.
KTOČKI4.
Uvodno poročilo k analizi uresničevanja smerinc o poli-tiki družbenega plana 1976/80 z oceno do konca leta 1979 je podal predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Janko JAPELJ. V njem je poudaril, da ana-llza obsega pregled razvoja po področjih, s poudarkom na gospodarstvu.
Hkratt seznani skupščino, da je izvršni svet sprejel k analizi naslednje pripombe:
-  pri pregledu pomembnejših investicij bl lahko bila omenjena investicija SOZD BIVET delovne organizacije llirija Vedrog, saj gre za investicijo v skupni vrednosti 180 milijonov din,
-  v poglavju »agroživilstvo in preskrbazživili«, vzvezi s farmo v Boštanju niso navedeni točni podatki, saj se gradnja še ni pričela,
-  v poglavju »promet in zveze in prometna infrastruk-tura« naj se vključi vsebinsko tekst, sa se bo še v letoš-njem letu pričela graditi Tržaška cesta,
72
-  v poglavju »trgovina« bi bilo umestno navesti, da je v tej gospodarski panogi zaslediti razvojni zastoj in da se ta problematika posebej izpostavi v izhodiščih za razvoj v naslednjem letu,
-  v poglavju »gostinstvo in turizem« velja analogno kot za poglavje »trgovina« s tem, da je problem gostinstva in turizma še bolj pereč kot pri trgovini,
-  v poglavju »komunalno gospodarstvo«, glede cen-tralne sanitarne deponije na Barju, izvršni sveti in njegove strokovne službe niso seznanjene o zamisli, kako nai bi se ta problematika rešila,
-  v  poglavju   »stanovanjsko  gospodarstvo«,   kjer je omenjena  morebitna izgradnja 100 vrstnih  hiš v VS-103Murgle, izvršni svet ugotavlja, da se gradnja ne bo pričela v letu 1979,
-  v poglavju »materialna osnova družbenih dejavnosti - investicijska dejavnost na področju družbenih dejavno-sti« ni omenjeno, v kakšni fazi je izgradnja Kulturnega doma Ivana Cankarja. Prav tako izvršni svet sodi, da bi bilo umestno , da se navede, da se je že pričela gradnja ŠRC Svoboda, v skladu s programom, ki je bil sprejet na SIS za telesno kulturo ter, da je treba poudariti, da se pričeta investicija prenaša v naslednje leto.
V razpravi je sodeloval delegat Stanko JAKI - Krim-Ru-dnik, ki je posredoval naslednje stališče delegacije.
- k III. poglavju točka 5 - trgovina delegacija pripomi-nja, da se ne strinja z ocenami o vzrokih zamud oz. neizgradnji trgovin, ker so navedena dejstva, ki so bila znana že ob sprejemu planov, a niso bila upoštevana. Delegacija zahteva, da se dopolni s predlogom ukrepov, na osnovi katerih bo možno sprejete plane realizirati. Pri predlogu ukrepov morajo biti navedeni roki in odgovorni nosilci za njihovo realizacijo,
- k točki 4 - promet in zveze ponovno opozarja delega-cija, da je potrebno takoj sprejeti oz. pristopiti k reševanju prometne varnosti ter celotne ureditve Dolnjske ceste, ker je število nesreč že alarmantno. Za krajane je nesprejem-Ijivo večno izgovarjanje pristojnih občinskih in mestnih organov, da je to republiška pristojnost. Krajani ob Do-lenjski cesti žive v občini Vič-Rudnik in v mestu Ljubljani, zato zahtevajo, da navedena organa nemudoma pristopita k realizaciji del, ki niso bila opravljena ob rekonstrukciji, s posebnim poudarkom na življenjski varnosti občanov.
SKLEP: Zbori so k analizi sprejeli predloge izvršnega sveta in predloge delegacije KS Krim-Rudnik.
SKLEP: Zbori so sprejeli poročilo uprave inšpekcijskih služb s pripombo DK št. 2, na katero naj UIS poda pi-smeno pojasnilo, ki bo objavljeno v delegatski prilogi.
K TOČKI 6.
Krajšo informacijo o delu začasnega kolegijskega po-slovodnega organa v delovni organizaciji Mladinsko kli-matsko zdravilišče Rakitna je podal predsednik tega or-gana, Rado ŽITNIK.
SKLEP: Zbori so soglasno sprejeli informacijo s pripo-ročilom, naj začasni kolegijski poslovodni organ uskladi program svojega dela z rokom, ki ga je določila občinska skupščina, t. j. 18. januarjem 1980.
KTOČKI7
Na predlog komisije za volitve, imenovanjain kadrovske zadeve so zbori sprejeli sklep o imenovanju Marje Mihelič za namestnika sekretarja skupščine občine.
S tem je bil dnevni red skupnega zasedanja izčrpan. Zasedanje je bilo zaključeno ob 17.45 uri.
Zapisnik izdelala: Marja Mihelič, 1. r.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Vili Belič, 1. r.
K TOČKI 5.
Namestnik načelnika uprave inšpekcijskih služb, Tomo PAUNOVIČ je podal rezime problematike izvajanja zakoni-tosti iz pristojnosti dela uprave inšpekcijskih služb. Pri tem je poudaril predvsem naslednja področja: obrt in šušmarstvo, zaposlovanje delavcev iz drugih krajev in drugih republik, problematiko izgradnje lokalnih cest, problematiko mestnega prometa, prekrške v avtošolah, problematiko trgovin z živili, obrate družbene prehrane, problem centralnega odlagališča, nedovoljenje gradnje itd. Hkrati je opozoril, da si je uprava inšpekcijskih služb zadala nalogo, da bo opravila razgovore z vsemi organi, ki so zainteresirani za reševanje te problematike.
V razpravi je sodeloval Janko GROŠELJ, delegat DK št. 2, ki je opozoril, da iz pgročila uprave inšpekcijskih služb niso razvidni ukrepi na področju varstva okolja.
73