uiuan DoSlo Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 06 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 LOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Kritičen položaj v Ameriki Deset milijonov brezposelnih — Strah pred zimo Dokument Odkar je velika francoska revolucija proglasila »pravice človečaustva«, smatra vsaka moderna država za neobhodno potrebo, da si da tako zvano I ustavo. So države, ki so doživele že oelo vrsto ustav, kar je večinoma zvezano s kakšnim krvavim ali nekrvavim preobratom. Četudi imamo na svetu državo, ki je mogočna in se stoletja in stoletja razvija brez vsake pisane ustave, zadovoljujoč se z gotovimi praktičnimi principi etičnega in javnega življenja, ki so po tradiciji in razvoju človeškega duha prešli narodu v telo in dušo — velja na kontinentu dogma, da država brez slovesno proglašene in dekretirane ustave sploh ne moro izhajati. Če pa si vse te ustave, tet so od prve do zadnje proizvod tako zvanega liberalnega duha evropske buržuazije in so druga drugI podobne ko jajce jajcu, brez vsake sentimentalnosti ogledamo, bomo videli, da niso vse skupaj vredne piškavega oreha. Tako ena kakor druga ne predstavlja ničesar drugega kakor s praznim patosom stilizirano neskončno vrsto principov, ki se dosledno kršijo, kadar zahteva »državna potreba«. Bistveni pridržki, ki omejujejo vsak moderen ustaven princip, katerega nam ustavodavci predstavljajo kot absolutno veljavnega in z vsemi mogočimi frazami okinčanega malika, vse te principe že a priori osmešijo in izmaličijo. Zato je notranja avtoriteta in moralna vrednost vseh teh ustav minimalno majhna in kakor vladajoča večina, če ji kaže, ustavo brez pomisleka krši, zabarikadirujoč se za njene dvoumne besede in izrabljajoč njena protislovja, tako opozicija ves čas ne dela nič drugega, kakor da jo očito ali podtalno izpodkopuje, dokler je z večjim ali manjšim ropotom in polomom ne zruši. Z najmodernejšo veleliberalno ustavo je mogoče spretnemu državniku in njegovi večkrat le dejansko manjšino naroda predstavljajoči večini vladati v bistvu prav tako absolutistično, kakor sta vladala Kserkses ali Asurbanipal. To pa zato, ker so v9e te ustave, ki jih smatra »prosvetljeno« meščanstvo za višek političnega in etičnega razvoja človeštva, v resnici le v Iicemerska, neodkrito mišljena in nadvse elastična »načela« odeto orožje, da se vzdrži moč gospodarskega liberalizma, kapitalizma in njegovega čisto materialističnega naziranja. Človek se mora spričo tega vprašati, ali je sploh potrebno in vredno neprestano vznemirjati državo s takimi ustavami? Ali bi ne bilo bolj pametno, če bi se na podlagi že itak ukoreninjenih principov političnega narodovega življenja izdajale enostavne pozitivne postave brez vse slovesne narejenosti in zavarovanja po kvalificiranih večinah in drugih barikadah, ki se itak porušijo, če pride fatalni čas za to? Izikušnja nepobitno kaže, da vse meščanske liberalne ustave končno le ovirajo naravni razvoj, da so večni kamen spodtike in povod neprestanemu strankarskemu razdoru in da se zaradi njih mirni potek političnega življenja vedno prekinja po večjih ali manjših preobratih. Najnovejša ustava na svetu je španska, na katero je ondotni režim s socialdemokrati zvezane veleburžuazije očividno posebno ponosen. Saj je ta neskončno dolgi načrt, ki so ga izdelali sami profesorji, kakor so Ossorio, Ortega y Gasset, Una-muno in drugi, edino delo te indolentne vlade, ki se ukvarja s sliliziranjem »najmodernejših« načel na papirju, dočim andaluški koloni že celo leto stradajo ko kitajski kuliji in čakajo na tisto zemljo, katero jim liberalna republika riše kot fato mor-gano v zraku. Nova španska vlada je že zadosti časa na vladi, da bi bila lahko vsaj začela izvajati agrarno reformo v deželi, kjer imamo veleposestnike, ki posedujejo toliko obdelane in neobdelane zemlje, kolikor znaša površina dravske banovine ali pa solnograškega ,bundeslanda' (piše španski katoliški pisatelj dr. Lope Vinador y Carrero v »Kolnische Volkszeitung«), njihovi najemniki pa zaslužijo po 10 dinarjev našega denarja na dan — kadar pa ni dela, jih živi Bog nebeški. Medtem pa ee na ogromnih kompleksih, ki bi lahko redili na stotine samostojnih kmetov, pasejo gosposki biki za areno. Toda niti ene pedi zemlje vlada gospoda Niceta Zamore še ni razdelila kolonom niti je poskrbela za kmelske delavce, ki so v Andaluziji že celo leto in tudi več sploh brez posla. Pač pa je v svoj ustavni načrt sprejela mojstrsko sestavljena načela o privatni lasti, »ki pa ima v sebi tendenco postopne socializacije in je podrejena višjim zahtevam narodne ekonomije«. Vsak pa ve, da skrivajo te prazne fraze zgolj tendenco vlade, da bi obvarovala posest in dobičke svojih ljubljencev iu podpornikov iz velekapitalističnega in latifun-dističnega meščanstva, dočim zaenkrat rešuje socialne probleme Španije e povečanjem Guardie civil... Uprav klasičen dokaz licemerstva tega laži-liberalnega režima framasonske sekte pa so dolo-5ila ustave o »popolni svobodi, da sme vsak posameznik izpovedati svoje prepričanje in po njem živeti ter se v te svrhe združevati«. To načelo je sveto, la svoboda je v mejah etike absolutna in neovirana, na njej sloni republika. Tako namreč slovesno proglašajo avtorji tega načrta, v resnici pa v isli sapi dekretirajo, da so vsa katoliška redovna udruženja razpustijo, njihovo imetje pa enostavno konfiscira, čeprav sevoda taista ustava proglaša »svetost in nedotakljivost privatne lastnine«, ki se sme v socialne svrlie odtujiti le za polno odškodnino! Toda, nikar ne mislite, da očetje is ta ve tega protislovja niso zapazili. Zato so hitro v krpal i v svoj sloviti načrt še določbo, da se sme lastnina odtujiti tudi brez odškodnine, ako to »klene parlament. Na ta način so ustavno proti duhu ustave legalizirali enostaven rop samo, da udarijo katoliško Cerkev. Saj španski redovi danes ^ ne posedujejo več bogvekaj zemlje, ampak samo ' poslopja, ki služijo karitativnim namenom in pouku London, 20. avg. Poseben poročevalec News Chronicle, ki je na gospodarskem študijskem potovanju po Združenih državah, je bil v ponedeljek sprejet pri predsedniku Hooverju. Predsednik je v živahnem razgovoru obravnaval z njim vprašanje razorožitve, Rusije in predvsem seveda gospodarsko stanje Evrope in Združenih držav. Iz Hoover-jevih izjav je časnikar dobil vtis, da se je nad predsednika razlila vsa nejevolja v velikih pričakovanjih razočaranega in užaljenega naroda. Kakor se to večkrat zgodi pri ljudskih masah, je sedaj predsednika pričelo ameriško ljudstvo označevati kot glavnega krivca gospodarske depresije. »Veliki inžiner«, kateremu je pred nekaj leti pel Hosana ves narod in vse časopisje je naenkrat postal »docela nesposoben«, človek, kateremu manjka pogled za nujne potrebe narodnega gospodarstva. Niti tega mu ne priznajo njegovi nasprotniki, da je on započel akcijo za reparacijski moratorij, ampak trdijo, da so ga o njegovi koristi prepričali šele njegovi ožji svetovalci Dawes, Morrovv in Mellon. Poročevalec je mnenja, da je mnogo kritike pretirane, neiskrene in neresnične. V mnogih gospodarskih krogih so pač pričakovali, da bo treba Hooveru zamrmrati le neko magično formulo, pa se bo nad Ameriko razlilo povoljno blagostanje. Sicer pa je vlada v veliki meri samo odgovorna za sedanji težki položaj. Do sedaj namreč ni poznala druge politike, kakor da je držala plače zelo visoko, hoteč na ta način obvarovati industrijo pred vsakim vznemirjenjem. Medtem pa so pod pritiskom gospodarskih razmer v mnogih industri- jah plače padle zelo nizko, kar posnemajo tudi druge industrijske panoge, ne da bi vlada proti temu opasnemu gospodarskemu pojavu sploh skušala kaj storiti. V tem težkem položaju se res zdi, da manjka Ameriki potrebnega dalekovidnega gospodarskega vodstva, ki ne bi čakalo s fatali-stiono brezskrbnostjo, kdaj se samo po sebi povrne boljša konjunkturna doba. Ree, da so pričeli graditi neka zasilna javna dela, ki naj zaposlijo čim več delavcev. Toda pri milijonski brezposelnosti to skoraj sploh ne pride v poštev in je vlada storila le toliko, da potolaži javno mnenje. Najbolj zanimivo je, da se ameriška vlada še danes upira državni brezposelni podpori, podobna staromodnim industrijcem, češ, da ona ne odgovarja ameriški gospodarski strukturi, čeprav dejansko dobivajo najrazličnejši dobrodelni fondi, iz katerih brezposelni uživajo podporo, do 80% svojih dohodkov iz državnih davkov. Dopisnik svojim izvajanjem dostavlja zanimivo ugotovitev nekega velikega ameriškega časnikarskega koncema, po katerem bi polovico ameriških zveznih držav sploh ne imelo nikakili sredstev za direktno podpiranje brezposelnih in tudi ne možnosti izvesti kako večjo akcijo za breposelne v prihodnji zimi. Dobrodelne ustanove niso v stanu nuditi pomoč v odgovarjajoči meri. Mnogo ameriških mest je že doseglo skrajno mejo možnosti, zlasti ker je dotok davkov strahovito padel. Dopisnik končava z izjavo sicer zel zmernega predsednika ameriške delavske federacije Greena, da bo na zimo Amerika zrela za revolucijo, ako se ne prične ie sedaj z najresnejšimi pripravami, kako odpomofi bedi milijonov brezposelnih. Detroit, 20. avgusta. Guverner države Peainsyl-vanija Pinchot je v javnem govoru o brezposelnosti izjavil, da lastna občinska im državna sredstva no bodo zadostovala za prihodnjo zimo, ako bo brezposelnost v taki meri naraščala, kakor zadnje mesece. Brezposelnost je zadela vos narod. Zato mora tudi ves narod pomagati. »Morajo se najti sredstva, da preživimo ogromne armade strada-jočih brezposelnih. Ako je prezident Hoover razumel podraeti pametne korake za finančno rešitev Nemčije, potem naj se stori vse, da se pomaga tudi lastnini rojakom.« (Glavni razlog za Hooverjev načrt, kakor znano, ni bilo človekoljubje do Nemčije, ampak rla Amerika reši svoja v Nemčiji naložena posojila. Op. uredništva.) Guverner je nadalje opozarjal, da lakota povzroča že nemire. Temu pa se ni čuditi, kajti po uradni statistiki je v zadnjih šestih mesecih delo v železni industriji padlo za 38%. V avtomobilski industriji znaša nazadovanje za 52%, medtem, ko je transport v celoti padel do 60%. Steviike, ki govore o 10 milijonih brezposelnih, nikakor niso pretirane. Na koncu jo Pinchot izjavil, da mora ]>oleg državne pomoči ostati še nadalje v akciji tudi privatno skrbstvo, da se omili velikanska beda in grozeča lakota. (Po drugih vesteh pa ameriški velekapitalisti razmišljajo, ali ne bi kazalo sežgati milijone in milijone bušljev žita, ker so zaloge polne in žito tako poceni, da bi pri prodaji vrglo le inale dobičke. Kako strašne socialne razmere so tol — Op. uredn.) Otvoritev Sobranja Program: Mir na zunaj in znotraj Sofija, 20. avgusta. AA. Bolgarska agencija poroča: Danes dopoldne je bila svečana otvoritev izrednega zasedanja narodnega sobranja, ki je bilo iavoljeno junija meseca. Kralj Boris je prečital poslanico. V tej poslanici pravi, da so zadnje volitve omogočile kroni naloge, ki jih predpisuje ustava. Olajšava je v tem, da je bilo mogoče s pomočjo politične sredine sestaviti novo vlado. Novo vlado čakajo velike naloge na vseli področjih državnega uclej-stvovanja. Sedanja gospodarska kriza, nadaljuje poslanica, je pogodila predvsem poljedelca, zato bodo potrebni ukrepi v korist vsega prebivalstva. Vlada bo skušala urediti položaj delavcev in bo zato energično posredovala v razrednih borbah, Id jih bo treba ublažiti. Priznati moramo, pravi dalje poslanica, da je mogoča ublažitev krize, socialne reforme in blagostanje samo pod okriljem miru in reda. Zato bo vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi čuvala mir in red. Mednarodni mir in mednarodno sodelovanje je cilj svetovne politike, zato bo tudi Bol- J garska skušala poglobiti odnošaje dobrega sosedstva iti okrepiti prijateljske slike z velikimi silami, Ker je Bolgarski potrebna temeljita pomoč teh držav. Vlada bo skušala razčistiti ozračje zaradi tesnega sodelovanja e tem, da čimprej likvidira niz spornih vprašanj med Bolgarsko in raznimi državami. Nato navaja poslanica zakonske načrte, ki bodo predloženi narodnemu sobranju. Med temi zakonskimi načrti so zakonski načrt o kontroli kartelov in zakon, načrt o pospeševanju obrtništva. Sofija, 20. avg. AA. Bolgarska agencija javlja: Ko je kralj Boris stopil v dvorano narodnega sobranja, so komunistični poslanci odšli iz dvorane in priredili demonstracije, ki so mučno vplivale ua občinstvo in na ostale poslance. Komunisti so klicali: Živela sovjetska republika! Doli fašizem! Demonstracija komunističnih poslancev pa je hipoma utihnila, ko je občinstvo na galerijah z ostalimi poslanci vred priredilo kralju Borisu tople ovacije. Politični krogi ostro obsojajo izgrede komunističnih poslancev. ne bo znižala podpor London, 20. avg. ž. Sklepi vlade, ki so bili izvršeni nocoj, še niso objavljeni. Vladna seja je trajala cel dan in končala ob 11 zvečer. Danes zjutraj je imel MacDonald sestanek s predstavniki konservativne in liberalne stranke, katere je obvestil o vladnih sklepih in ukrepih, da se doseže ravnotežje državnega proračuna. Danes popoldne se bo sestal MacDonald s člani upravnega sveta Trade Uniona in predstavniki eksekutivnega odbora la- buristične stranke. Trdijo, da vlada ne bo znižala plač državnim uradnikom in nc podpore brezposelnim. Vlada namerava povišati uvozno carino no vse industrijske proizvode, surovine in življenjsko potrebščine za 10 odstotkov. Na ta način bi se doseglo 25 milijonov funtov šterlingov. Razen tega bo izvedeno največje varčevanje in razne druge odredbe. Na ta način se bo prihranilo 120 milijonov funtov šterlingov. vsega krivi Poreezna ugotovitev nemškega publicista Ženeva, 20. avg. Tukajšnje politične in gospodarske kroge je posebno vznemiril članek berlinske »Deutsche Allgemeine Zeitung«, v katerem pisec zvrača krivdo.za težkoče na baselski konferenci na Švicarje in Holandce, češ da so ti na konferenci delali Nemcem izredne težkoče in tako zopet igrali svojo staro žalostno vlogo. Švicarski tisk odločno zavrača ta neprevidni izbruh berlinskega lista in očita Nemcem, da so sami krivi svoje sedanje gospodarske stiske. Kot dokaz za to trditev navajajo članek znanega nemškega publicista G. Bernharda, ki je izšel v »8 Uhr Abendblattu«. Georg Bernhard piše doslovno: »Nemški narod naj bi baselska pogajanja dobro proučil, kajti onemu, ki zna čitati, je v njih razviden nevarni položaj Nemčije. Na konferenci ne padajo politične fraze, temveč se trgovci in bankirji razgovarjajo o gospodarstvu. Tu stoji dolžnik, ki ne more plačati, proti upnikom, ki naj mu podaljšajo kredit. Ne gre za politične, od nespametnega diktata narekovane dolgove, ampak za dolgove, ki so jih nemški bančni ravnatelji prostovoljno napravili in v družbi velikih nemških podjetnikov s slabim gospodarstvom zapravili. Tu se je pokazalo, kako so zadnje volitve z nastopom Hitlerjancev uničile v tujih gospodarskih krogih zaupanje v Nemčijo, ki je bilo mladine. In čeprav je ustavi sveta svoboda prepričanja, uvaja popolnoma laičen pouk kot izključni monopol države, ki ima edina pravica ustvarjati »pravo« prepričanje državljana. Če še upoštevamo, da se pod določbo ustave, da država nima nobene vere in se za nobeno ne briga, skriva edino namen oropati katoliško vero in Cerkev realne opore naroda, da bi jo lažje sekirali in preganjali — potem imamo pred seboj jasno sliko o tem, kaj frama-sonski sektanti v Španiji s to svojo »svobodoljubno« ustavo nameravajo: uničili svobodo Cerkve, da bi lažje zavladali ljudstvu, oropanemu svoje največje moralne opore v katoliški religiji. Zraven tega seveda framasoneka klika upa, da bo s temi proti-verskimi paragrafi potolažila lačne želodce od sin- dikalistov, anarhistov in boljševikov hujskane množice. Tako je svobodoljubje in taka je morala liberalne španske veleburžuazije, ki je po svoji brutalnosti presenetila celo francosko liberalno časopisje, kakor »Temps« (18. avgusta, št. 25.560) in »Journal des Debats« (19. avgusta, št. 229). Ves svet dvomi, če se bo na ta način španska buržuazna republika konsolidirala. Za nas pa je ta ustava zopet nov dokaz, kakšno vrednost imajo vse »liberalne« konstitucije Evrope in Amerike. Španski »svobodomiselci« si bogvekaj domišljajo o svojem delu, v resnici pa so svetu podarili kos papirja, ki samo razodeva njihovo zastarelo men-ftiliteto iu hinavsko moralo. še do pred kratkim tako veliko. Ako bi hoteli Nemci pravilno presoditi sedanji položaj, bi se morali vprašati, kaj bi oni storili na mestu upnikov. Kaj bi Nemci rekli, ko bi bili upniki in bi se v drugih državah dolžnicah tisti, ki so zakrivili polom dolžnikov, nahajali še vedno na svojih mestih?« Povzročitelji zemunskega adentata odkriti? Dunaj, 20. avg. tg. Avstrijska policija je sedaj dognala, da sta zakrivila bombni atentat, po katerem je prišlo do eksplozije v Zemunu, dva hrvatska emigranta, ki sta ponoči od 31. julija na 1. avgust pripravila atentat v brzovlaku Pariz— Dunaj na progi Schvvarzach—St. Veit. Ta dva emigranta sta potem potovala prihodnjo noč v Bad Gastein in sta potem ponoči na 3. avgust porabljala brzovlak v smeri proti Beljaku. Inozemca sta postala osebju vlaka sumljiva radi svojega obnašanja. Na podlagi osebnih opisov in fotografij se je ugotovilo, da sta to hrvatska emigranta, od katerih je eden poznan kot Stanko Hranilovič, ki je pred kratkim bival na Dunaju in je bil nasproten sedanjemu jugoslovanskemu režimu, kakor vsi hrvatski emigranti. Sumi se zato, da sta oba med vožnjo od Sclnvarzacha do St. Veita položila v vagon peklenski stroj. Dunajska policija je znpove-dala mejnim stražam, da oba osumljenca takoj aretirajo. Najprej ropajo, potem protestirajo . . . Rim. 20. avg. ž. V vatikanskih krogih se trdi, da je vložila španska vlada protestno noto pri apostolskem nunciju v Madridu. V tej noti vlada protestira proti poslanici, ki jo je kardinal Segura izdal vsem španskim kardinalom, nadškofom in škofom. Kardinal Segura je v tej poslanici pozval vse duhovništvo, da začne odločno akcijo proti vladi radi nacionaliziranja cerkvenega premoženja. Španska vlada bo smatrala, da bo Vatikan odgovoren za vse neprilike, ki bi radi le akcije nastale v Španiji. Sestanek med kraVem m Maniujem Bukarešta, 20. avg. ž. Kralj Karel je včeraj nenadno potoval iz Sinaje v Sovalo na dvodnevni j oddih. Kraljev odhod je izval v političnih krogih i veliko senzacijo, ker se v Sovatu nahajajo na po-i čitnicah vsi voditelji nacionalne kmečke stranke. Verjetno je, da se bo kralj sestal z dr. Maniujem, ki bo kralja informiral o stališču nacionalne kmečke stranke, o raznih aktivnih problemih. Dr. Maniu bo ponovno opozoril kralja, da jo izhod iz krize mogoč edino le z vrnitvijo parlamentarnega režima. »Adeveruk piše, da se. bo vršila 1. septembra v Sinaji seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Na tej seji bodo izdani važni sklepi glede finančnega programa. »Dreptatea piše, da se iz dosedanjega vladnega poslovanja vidi velika želja, da se zaključi zunanje posojilo. Krvavi boji na Kubi New York, 20. avgusta, tg. Včeraj je desetkratna premoč vladnih čet napadla vstaške čete, ki so v torek zavzele pristanišče Gibara, in jih popolnoma potolkle. Od 500 do 600 mož jih je ušlo smrti komaj 35. Med vstaši so bili Američani, Nemci, Poljaki in Mehikanci. Ceni se, da je bilo na obeh straneh 200 do 600 mrtvih. Vladne čete so zaplenile 50 strojnih pušk. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo urame. Deloma deževna. Belhlenovegd Težesh gospodarski položaj države — Pred odločilnim preohreto v zunanji mutammmsBmmssmaBua Budimpešta, 20. avgusta. y. Ostavka grofa Betliieua je prišla tako nepričakovano, da je izne-nadfla celo njegove prijatelje. Tudi opozicija sama, l i jo tvorijo socialisti, si zakulisnih dogodkov ue ve točno razložiti. Dejstvo je, da je tako čvrsti in neupogljivi Bethlen na torkovi seji tako zvanega odbora triintridesetih, na kateri je bilo sklenjeno izvesti odločno varčevanje v državnem gospodarstvu in v tem smislu predelati državni proračun, pokazal prve znake velike utrujenosti in duševne po-bitosti. Sam se je med razpravo lotil vprašanja, ali Ima vlada sploh med narodom še zaupanje, in si odgovoril na to, da je to zaupanje pričelo vidno pešati. Pristavil je sicer, da jc tega pojava kriva agitacija opozicije, torej ne politika njegove vlade, vendar so njegove izjave napravile na navzoče globok vtis, ker je vsakdo videl v njih napoved njegovega odstopa. O vzrokih padca te desetletne diktature v demokratskih rokavicah se širijo vsemogoče govorice. Dogodki so se razvijali prenaglo, da bi bilo mogoče že danes s popolno gotovostjo zadeti resnico. Gotovo ie le, da Bethlenova trditev, da se je umaknil, ker je njegovo telo potrebno oddiha, ne drži. Bethlen je na omenjeni seji parlamentarnega odbora sam priznal, da ue u/iva med narodom več potrebnega zaupanja. Opozicija, ki je tako majhna po števiiu iu ki jo je Bethlen v smislu tradicij madjarske oligarhije pridno duj.il, nikakor ni mogla odločujoče vplivati ua razpoloženje ined ljudstvom iu njeni agitaciji ni mogoče pripisati nezadovoljstva, ki se je pojavilo jiroli Bethlenovi vladi med madjarskim narodom. Dejstvo je, da se je ljudstvo naveličalo Bethlenove samovlade, ker ni prinesla njegova notranja in zunanja politika obljubljenih sadov. Madjarsko ljudstvo se nahaja danes v hudi bedi. Število brezposelnih znaša okoli 100.000 in ti ne prejemajo nikakšne podpore, ker to ni navada v aristokratski Madjarskim. Beda narašča jiosebno v teku zadnjih let. I ako je konsum živil v Budimpešti padel v enem letu za IS"',, konsum mleka 121„ in poraba čevljev za 20%. lo so najvidnejši ?naki naraščajoče bede nted madjarskim ljudstvom. Agrarna kriza je strahovito zadela Madjarsko. Pšenica je padla rta tako nizko ceno, da je morala vlada prepovedati izvoz v Avstrijo. V prvi polovici lanskega leta je Madjarska izvozila ua Češkoslovaško 11.800 vagonov pšenice v drugi komaj šc 200. Trgovinski sporazum z Avstrijo je vsled dra-koničnih ukrepov Bethlenove vlade za zaščito valute (prepoved denarnega prometa z inozemstvom in omejitev izvoza deviz) jiovsent odpovedal. I rgo-vina z Avstrijo je zamrla, avstrijska vlada je v Budimpešti protestirala in prav danes bi moralo oditi posebno odposlanstvo madjarske vlade, na Dunaj, da se sporazume z Avstrijo glede pospešitve deviznega prometa. V. led teh odredb je skoro mesec dni počivala trgovina v vsej državi. Proti gospodarski politiki Bethlenove vlade so vstali tudi krščanski socialci, ki so vlado sicer podpirali, ter veleposestniki iu mali kmetje. Vse ka*e, du tudi državno gospodarstvo ni v redu. Primanjkljaj v državnem proračunu sc ceni ua 150 milijonov iu da ua pokrije, jc Bethlen dan pred svojim odstopom sklenil znižati plače ln po-kojnine državnih nameščencev, zvišati dohodninski davek in carin? na razne vrste blaga. Da vlada lahko to i,-vede. je dala petčlanskemu finančnemu odboru preko parlamenta pravo diktatorsko pol-nomoč. Pri vseh napakah, ki jih je napravila Bethlenova vlada v zadnjem času s svojiipi prenagljenimi gospodarskimi ukrepi, ostane vendar zagonetno vprašanje, zakaj ie Bethlen, ki jc imel pogum napovedati tako radikalne ukrepe, odstopil v trenutku, ko bi moral te ukrepe izvesti. Mar m imel zato dovolj poguma? To ni verjetno. Bolj verjetno je, da je treba iskati vzroke Bethlenovega odstopa tudi v zunanji politiki. Ko je Bethlen iskal posojilo v inozemstvu, je sprevidel, da je njegova protifrancoska linija v zunanji politiki nevzdržna. Kad bi bil do^ segel posojilo 7 milijonov funtov, toda Angleži, ki so naložili že ogromne vsote denarja v Nemčiji, niso imeli razpoložljivega denarja, Američani se na Madjarsko niso zanesli in Italijani, na katere je Bethlen vse gradil, bi sami potrebovali posojila; ostali so le Francozi s svojim zlatom, ki ga pa ne marajo dati brez političnih jamstev. In Bethlenu ni preostajalo drugega, kakor da se vda, ter krene od Kuna in Berlina Br/kone je dobil denar pod tem izrecnim pogojeni. Ker jc Bethlen samozavesten aristokrat, mu je osebno težko izvesti popoln pre-okret v zunanji politiki iti ie zato lo nalogo |ioveril drugim, sam pa vodil politiko za kulisami. To domnevo bi potrjevalo okolnost, da je llorthy jiove- ril mandat grofu Karolyju, ki j° zf.an prijatelj Fran- I tako, potem je Mussolinijevo politiko zadel težak cozov in zagovarja francosko linijo. Ce je temu 1 udarec. Karoly$eva prizadevanj Izjave vodilnih politikov e Cirof Karolyi je pričel voditi pogajanja z voditelji političnih strank za sestavo nove vlade. Izgleda, da bo vlada podaljšala Bethlenov režim. Najpreje sc je mislilo, da bo finančni minister Tc-lecky, predvojni finančni minister v vladi grofa Tisze prevzel mandat, pa je odločno odbil sodelovanje. Trdi se, da bo grol Karolyi zadržal za sebe porteflj zunanjega ministrstva. Splošno prevladuje mnenje, da bo vlada grofa Karolyja živela lo kratek čas. Poliliki trdijo, da bo jnišlo kmalu do novih sprememb. Karolyijeva vlada bo jiadla, nakar bo prišlo do liberalnega režima. Zato je vsaka misel za sestavo koncentracijske vlade brezumna, ker bi to onemogočili socialisti, ki so najbolj močna parlamentarna opozicija in ki bi v nobenem slučaju ne hoteli sodelovati v vladi, kateri bi Izza kulis dirigiral grof liethlen. Nekateri politiki so dali Interesanlne izjave glede političnih sprememb. (Irof Anton Szi«ray zagovarja jiotrebo koncentracijske vlade ln je rekel, da so vsi koraki, ki so bili doslej napravljeni, negativni. Njega zanima le to, od kakšnih ljudi bo nova vlada sestavljena. Prepričan pa je, da je neobhodno potrebno sestaviti gospodarsko vlado, ki bi rešila krizo. Ta vlada bi se pa morala sestaviti iz strokovnjakov in ne politikov. Za tako vlado je grof Karoly nesposoben. Omajano zaupanje naroda v državo in njene finance lahko povrne lo močna vlada. — šef krščanske opozicijo štelaii Frledrieh je rekel, da je škoda, ker je demtsija Bethlenove vlade prišla tako pozno, mnogo prepozno. Moglo bi se še vse popravili. če bi jirišlo do spremembe režima in ne samo do spremembe osebnosti. Vodja madjarskega „Zeto vsakdanji dogodek" Budimpešta, 20. avg. AA. Bivši predsednik Madjarske vlade grof Bethlen je da! zastopniku madjarske brzojavne agencije to-le izjavo o vzrokih svoje ostavke: Po uspešnem sklepu zunanjega posojila v višini 5 milijonov funtov šterlingov in potem, ko sem z odborom 33 poslancev izdelal program za finančno in gospodarsko obnovo Madjarske, sem sklenil prepustili izvršitev tega programa drugim, tem bolj' ker so težke razmere, v katerih sem že 10 let vodil Madjarsko, pri čemer so mi bili v prvi vrsti na umu interesi države, mnogo vplivale na moje zdravje. Vsakdo v državi in zunaj nje, kdor je zadnjih 10 let zasledoval zgodovino Madjarske, je moral videti, da moja vlada ni bila sestavljena iz ljud ki bi bili zmožni v težkih trenutkih pred ciljem odnehati, nego da jc vsakteri izmed njih v takih trenutkih ostal na svojem mestu. Zato jc treba mojo ostavko vzeti na znanje kot zelo vsakdanji dogodek, tembolj, ker mislim, da gospodarsko in finančno stanje države zahteva, da Madjarska nc odneha od programa, ki ga je izdelala moja vlada, da tako prebrodi vse težkoče in v kratkem izvede obnovo države. Politični sistem sc s tem ne izpremeni, ker ni odvisen od osebnosti. Za dokaz, da to drži, naj služi dejstvo, da je smer sedanje zunanje in notranje politike Madjarske ostala neizpremenjena in stalna in da taka tudi ostane, tem bolj, ker hočem še nadalje ostati aktiven sotrudnik sedanjega političnega sistema, kar bo vladi gotovo v oporo. Senzacija leg'itme8tsčnega tisks Budimpešta, 20. avg. tg. Edini legitimislični list »Magyarsag« beleži zelo težke Irancoske zahteve, ki iih zaenkrat ni mogoče kontrolirati. List trdi, da je Francija zahtevala za svojo pomoč skrai-no hude pogoje, ki se tičejo celo sestave kabineta, Nova pogodba o francoskem posojilu, ki še ni objavljena, ki pa zahteva baje 11% obresti, ima klavzulo, po kateri se madjarska vlada obvezuje, da bo v toku sedanjih češkoslovaško - madjarskih trgovinskih po-Sajanj na podlagi največjih ugodnosti zagotovila češkoslovaški industriji take koristi, rasnega gibanja Tibor Kekard je izjavil, da zahteva vlado prostih rok, ki bo lahko napravila red mnogo hitreje in boljo kot dosedanja vlada. — Vodja socialistične stranke Karel Poyer je izjavil, da zahteva njegova stranka ne le samo spremembo režima, temveč tudi spremembo osebnosti. Le dobra zunanja politika lahko potegne Madjarsko iz blata, ^odj.i agrarne stranke Tildv je izjavil, da če se bo Bethlen vrnil, je vse to le predigra za njegovo novo vlado. Na razpoloženje narodu vsekakor dobro vpliva domišlja Bethlena, kajti narod je že dolgo čakal, da pade Bethlenov rež.m, zdaj pa se boji, da se zopet povrhe. Danes dopoldne je bila konferenc.! voditeljev opozicijskih strank. Opozicija misli, da jo trajanje nove vlade odvisno od tega, če bo dobila v Inozemstvu posojilo in kakšno stališče bo jiroii njej zavzela Francija, (irof Appony jc izjavil, da je trebi hitro rešili situacijo in zahteva, da so preneha z lahkomiselnostjo iii površno politiko. Hegent llorthv je pozval za jutri 20 politikov iz vladne večine na konzulliranje. Značilno pri tem je, da niso bili ludi sedaj pozvani predstavniki poslanske in magnatske zbornice. Budimpešta, 20. avgusta, tg. Grof Karolyi je imel danes |)oj>o!dnc sestanek z bivšim zunanjim ministrom Valkom, ki ga hoče pridobitj za finančni liortlelj, potem pa s predsednikom enotne stranke Pesthyjem, ki ga je informiral o razpoloženju v stranki. Cuje se, da bo grof Karolyi uspel v svoji misiji. Nadalje pa sc trdi, da bo njegov kabinet samo začasen, da uredi sanacijski program, potem pa, da bo prišel na površje definitivni kabinet zopet pod vodstvom grola Bethlena. ki bi težko zadele madjarsko industrijo in delavstvo. Govori se tudi o drugih oogojih. V zvezi s tem bi se imel imenovati na Madjarskem francoski komisar kot vrhovni finančni kontrolor. Navedeni list trdi, da bi izpolnitev teh zahtev pomenila smrt politične in inalerijalne neodvisnosti Madjarske, ter naglasa, da tudi, čc bi se našla vlada, ki bi prevzela te pogoje, nc bi mo-ila najti nobenega madjarskega parlamenta, ki bi ratificiral tako pogodbo. S tako zunanjo politiko hoče Francija prav za prav zasledovati samo stare cilje Češkoslovaške in dr, Bencšcvc zunanje politike. List naglasa dalje, da jc bil grof Karolyi od 1. 1919., ko je stal v času madjarske proletarske diktature na čelu proli-revolucionarnc vlade v Aradu in Scgedinu, odločen prijatelj Francije. Kako sodijo Cehi Praga. 20. avg. tg. Organ češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša »Češke Slovo piše o demisiji grofu Bethlenu: Morali so priti šele dogodki zadnjih dni, dn so pokazali nemožuost politike. ki je hotela v italijanskih načrtih za srednjo Evropo in Balkan igrali vlogo, večkrat proti Franciji, vedno pa proti francoskim zaveznikom. Ostal ni noben drug izhod, kakor da Madjarska poišče most v Pariz. Če predstavlja Bethlenova demisija korak k Irankolilski orientaciji in k zbližnnju z malo antanto, moremo to samo pozdravljati. Mi želimo sporazuma z Madjarsko, ne samo gospodarskega, temveč tudi političnega. Prepričani smo, da so države, ki imajo toliko gospodarskih, tradicionalnih, političnih in nacionalnih stikov, kakor Češkoslovaška, Avstrija in Madjarska, že vnaprej določene k temu, dn živijo v prijateljstvu med seboj. Nn tako prijateljstvo se lahko gradi bodoča srednja Evropa. Organ ministrskega predsednika \enkov pa piše pod naslovom Sprememba mask nn Madjarskem : Ure samo za spremembo mask. Orof Bethlen, ki je ustanovil Italijansko orientacijo, smatra za neprimerno, da bi se eksponi-ral osebno zn francosko orientacijo. Zato rine pred seboj grofa Julija Knrolyija. On ne dvomi, da so na Belhlenovo odločitev vplivale bodoče razprave na ženevski konferenci. Ljubljana, 20. avgusta. Danes popoldne je prišla v Ljubljano na gospo Ivano dr. Kflsperjevn brzojavka, da je v Badenu pri Dunaju umrl odlični ljubljanski odvetnik dr. Valentin Krisjier Po dr. Majaronu in notarju llu-doverniku je lo v kratkem razdobju že trelja odlična osebnost iz slovenskih pravniških vrst, ki se jo poslovila od nas Vfj trije pokojniki so spadali med našo starejšo generacijo pravnikov in vsi trije so stali na najbolj vidnih mestih našega javnega življenja. Kakor prva dva, tako ima tudi dr. Valentin Krisper neprecenljive zasluge za naš narod, za pravice slovenskega jezika In za razvoj naše domovine. Kakor /. dr. Majaronom in s iludoverni-kom, tako jo odšla v večnost tudi ■/. dr. Krisperjein ena v Ljubljani najbolj znanih osebnosli natega inesla in v.se Slovenijo. Dr. Valentin Krisper se jo rodil 0. dcceftibra 1800. Njegov oče je bil lastnik tovarno papirja v Radečah. Mladega Valentina je vzgojil v odločno narodnem duhu. Dr. Valentin Krisjier jo študiral gimnazijo v Ljubljani iu v (Jorici, pravo pu v Uraden, kjer jo ludi iiromoviral. Za odvetniku jo nair prakticiral v Parizu, kjer si je pridobil oni odličn zagovornlSki naslo|), po katerem je jiozneje v Ljub Ijani tako zelo zaslovel. V Ljubljani je vstopil ko' odvetniški konclpient v pisarno dr. Moschela. po zneje pa v pisarno dr. T ivčarja. Kol Zagovornik h kmalu zaslovel. Morda njegov najimenitnejši proenj je bil oni. ko je z dr Noubauerjetn iz Gradca brani dr. Tavčarja v že zgodovinsko politično poiuenibnrn procesu ter res dosegel njegovo popolno oprostitev Leta 1800 je otvoril lastno pisarno in jo vodil d< leta 1910. ko jo je moral zaradi preutrujenosti živcev prepustili svojemu nasledniku dr. Tominšku f'o vojni se jo zopet vpisal v odvetniški aeviam vendar pa prakse ni več izvrševal. Pred dobrin mesecem je c Išel v sanatorij Uutcnbrunn v Ba-| denii. kjer je danes podlegel oslabelosti sren. Pokojnik ie bil proti koncu prejšnjega stoletja I več let občinski svetnik, pozneje pa «e ni več ude. j leževal političnega in strankarskega življenja. Pač pa so je veliko prizadeval, da je pri sodišču irso-jeval vsaj nekoliko pravic za naš jezik. Zelo mnogo si je pridobil zaditg po potresu, ko jc vklopil v | pol resni odbor. Tedaj se je mnogo trudil, da je Ljubljana dobila podporo, neprestano je interveniral v vseh teh zadevah pri deželnem predsedniku Ileinu in pri centralni vladi, kjer je s pvojim svetovljanskim nastopom napravil zelo ugoden vtis. Glavne zaslugo pa si je pokojnik pridobil s tem. da je prifel akcijo za naš tujski promet. Tujski promet se je pri nas pričel okoli leta 11X15. Hi Mil vsega gibanja ta tujski promet je bil dr. Krisper. Njegova zasluga je, da so je prebudil Bohinj, kateremu je priskrbel sankal išče. Za naš tujski promet je pridobil bolel Triglav, sploh je on ves čas vodil slovensko tujsko prometno delo ter je bil od ustanovitve dejanski vodju Zveze za tujski promet in je vedno *odelovul pri vseh njenih akcijah. Njegovo delo so bile vso brošure, ki so izšle pred iu tudi še po vojni v propagandne namene Slovenije in Ljubljane, še v zadnjem ča u je zbiral slike in je bil ludi član novo ustanovljenega Tujskopromeluega svetu. Tudi drugače se je udejslvoval publicistično in je sodeloval pri vsfh slovenskih listih. SvojeiV no j« bil tudi v odboru Dramatičnega društvu, dosti let je bil odbornik Odvetniško zbornice iu član disciplinske komisije. Na zunaj je bil dr. Krisper vedno eleganten mož. Bil jo visoko izobražen ler je bil med onimi redkimi Slovenci, ki so 2o pred desetletji perfekl-no znali francosko. Njegove zasluge za Slovence jo priznala ludi naša država in je bil pokojnik imeji-telj reda sv. Save 111. razreda. Kol človek je bil zelo resen mož, strog do samega sebe iu do drugih ler zalo ludi vedno pravičen. Za razne dobrodelno in narodne namene jr imel vedno odprlo srce in roke lep ui nikoli odrekel prošnjam za podporo. Za njim žaluje gos|>a Ivana in brat Anton, ki je ravnatelj papirnice v Radečah. Njegove zemeljske cstnnke bodo prepeljali v Ljubljano. Ime dr. Valentina Krisperja bo ohranilo čn«lnn mesto v slovenski narodni zgodovini. — Prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Italija vabi F.avala v Rim Rim, 2» nvg. ž. Italijanski ambasador v Parizu grof Manzoni je obvestil predsednika francoske vlado Lavala. da želi Italija nadaljevati pogajanj« za pomorski »poračuni s Francijo. V zvezi * lem *e trdi. da jo pcslal Manzoni Lavalu vabilo, da pride v Rim, V tukajšnjih dobro poučenih l.rogih se govori, da se bodo pogajanja nadaljevala v Ženevi v času zasedanja Zveze narodov. Predsednik francoske vlade Laval bo najbrž prišel v Hitu koncem septembra. Češki Nemci zgublfafo t!a Cehi se hitreje mri o že, kahor IVcmct Pragu, 20. avg. Danes so že znani podrobni ■p dalki o zadnjem ljudskem štetju v češkoslovaški. Češko kakor ludi nemško javnost zanima predvsem jioložaj posameznih narodnosti, ki živijo v državi, to je predvsem številčno razmerje med Čehi ln Slovaki na eni strani ter Nemci na drugi. Za Čehe je prineslo zadnje ljudsko štetje zopet no veselo ugotovitev, da se na Češkem, to je v dvojezičnih krajih in tudi v onih, ki so veljali doslej zn izključno nemško posest, Čehi veliko hilreje množijo kakor Nemci. Po uradnih podatkih živi danes na Češkem 2,273.000 Nemcev proli 2,173.00;) v lelu 1021, število Nemcev se je torej v zadnjih desetih letih povišalo za 100.000 duš. Toda med tem, ko so Nemci v letu 1921. predstavljali 33'/t> vsega prebivalstva, je dane« ta odstotek padel na 32.1%. Nemci so se pomnožili samo za 4.0%, med tem ko znaša po-rast pri Čehih v odstotkih 7.5'/r. Ze pred vojno je bil naravni prirastek nemškega prebivalstva na Češkem v primeri s Čehi zel« nizek. Računajo, da se je iz Češkoslovaške poleg tega izselilo okoli 25.000 Nemcev, med tem ko se je po vojni vrnilo na češko okoli 51.000 Čehov. K zmanjšanju nemškega prebivalsvla sa pripomogli tUdI Judje, ki se danes povečini priznavajo za Čehe, ne zu Nemce Najbolj vznemirja Nemce okolnost, da so se pojavili Čehi v nekdaj povsem nemških krajih. V teh nemških okrajih so Čehi porastli za 23,9%. ined lem ko znaša nemški prirastek komo j 4 .8% Res je sicer, da so so tuli v nekdanjih izključno čeških mestih pričeli naseljevali Nemci, toda ta manjšina je sila lie-znalna in ne pride v poštev. Nemce najbolj boli, da se je razbila njihova narodna kompaklnos! v industrijskih okrajih, kjer je bilo lela 1921. razmerje med češkim in nemškim prebivalstvom kakor 2 proti 10, med tem ko je danes 3 proti 10, in se bo v teku dvajsetih let spremenilo v 5 proli 10 in v teku sedemdesetih lol 1» j>roti ',»'), ako bo šel razvoj nemškega in češkega |irebivalslva v dosedanjem razmerju dalje. Na- lovanje Nemcev jo trebn pripisati predvsem padanju rojstev. V teku zadnjih 50 lel ^-e je število Nemcev na Češkem povečalo komaj za 222.000 (11%), število Čehov ]>a za 1,342.000 (38%). Od lela 1000. do leta 1910. j e/.našal češki prirastek 29%, nemški le 0%. od leta 1910. do lela 1920. češki 64'v, nemški pa samo 11%. In v teku zadnjih desetih let so se Čehi na nemškem ozemlju pomnožili za 24%, Nemci |>a samo za 4%. Na kompaktno nemški zemlji Deutsch-boehmeno je število Čehov od leta 1921. do zadnjega ljudskega štetja narastlo od 309.0.10 na 383 lisoč, število Nemcev pa se je dvignilo od 1,009.000 na 2,080.000, tako da je prirastek češke manjšine znašal 74.000, prirastek Nemcev pa samo 83.0.K). London, 20. avg. AA. Podmornica« »Nautilus« je krenila iz Longyearja proti severnemu tečaju. Pred odhodom so še enkrat temeljilo pregledali vse stroje in vrtala za led. Tudi so izpopolnili zaloge, Havana, 20, avg, AA. Boji med vladnimi če lami in uoorniki «p nndalinjejo. Briand-voditelji francoske pri jesenskem zasedanju DN Pariz, 29. avgusta, tg. Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Laval predložil predsedniku republike Doumerju listino o imenovanju novega francoskega poslanika v Berlinu. Dounier je listino podpisal ter je s lem imenovan za poslanika v Berlinu lrancois Poncet. Preden odide v Berlin, pa bo še potoval v Ženevo, da bo zastopal tam Francijo v mednarodnem odboru za evropsko sodelovanje in gospodarsko skupnost. Delo odbora se začne 31. avgusta. Dalje so na ministrskem svetu določili sestavo francoske ženevske delegacije. Voditelj delegacije bo Briand, če mu bo dopuščalo zdravje, ostala vladna delegata pa bosta finančni minister Flandin in trgovinski minister Rollin. V stvarnem jiogledu pa so na ministrskem svetu samo poslušali poročilo o tekočih mednarodnih in notranjih francoskih vprašanjih. Finančni minister je poročal o Venhefes v Romumji Bukarešta, 20 avgusta, tg. Danes so v Bra-ševu slovesno sprejeli grškega ministrskega |ircd-sednika Venizelosa romunski ministrski predsednik Jorga, finančni minister Argetoianu in voditelj liberalne stranke. Nato so vsi odšli v Sinajo, kjer je bil Venizelos gost vlade. O namenu obiska se čuje, da se Venizelos prizadeva, spričo ojačenega rcvi-zionističnega gibanja Bolgarije, |ioscbno v vprašanju reparacij, dobiti |iomoč pri Mali antanti. Zatrjuje se tudi, da se bo ob priliki tega obiska obnovila grško - romunska razsodiščna pogodba i/ leta 1922 iu da se bodo skušali zboljšati medsebojni trgovinski odnosaii. londonski konferenci strokovnjakov, o izvedbi Hooverjevega moratorija, proračunski minister pa o preddelih /a bodoče fanatično leto. U sklepih i\i-selsekga odbora strokovnjakov se danes Je niso j o« drobneje bavili. Oči vidno ie, da hočejo še prci počakati na poročilo bivšega predsednika emisijske banke Morama, ki se ie kot zasto|inik Francije udeležil baselske konference. Računa se z mož. nosijo, da bo Amerika .iii pa Anglija prav kmalu predlagala novo reparacijsko konferenco. 'Opazili se je posebno izjava baselskega dopisnika Ncw Heralda , ki je rekel da bo v Baselu mnenja, da se bodo m zasedanju Društva narodov vršili razgovori evropskih držav o nadaljevanju pogajanj za mednarodne vojne dolgove in da sta dve možnosti za modus procedendi: ali direktni R|ioraziut! med vladami o znižanju reparacij ali pa nova konic it nca strokovnjakov po vzorcu V oungovc konference. Evharistični kongres v Subofici Suhotica. 20. avgusta. £. Dne 14. in 15. avgusla se je vršil v Subolici velik evharistični kongres. Čeprav se je kongres omejil le na baško škofijo, ie kljub temu prišlo mnogo vernikov iz drugih krajev, •ako, da se je skupno udeležilo okoli 70.000 o?eb, in je udeležbo prekosil le zagrebški evharistični kongres. Kongres se jc pričel 14, avgusta in jc i imel velik uspeh. Organizacija jc bila sijajno iz-I vršcna in ui bilo nobenih piito/b. f Profesor Matej Vodu šeli Ljubljana, 20. avgusta. Dne 10. februarja 1929 je naš stari, častitljivi >rofesor, ljubljenec vseh, ki jih je kdaj poučeval, dopolnil 90. leto svojega življenja. Danes pa je plemeniti mož dopolnil dneve svojega življenja, ki # «o tako bogati po sadovih dela njegovega pleme-' nitega srca in bogatega duha. Ta vest bo vse številne častivce pokojnega gospoda profesorja napolnila z bridko tugo. Pokojni profesor Matej Vodušek je bil namreč plemenit mož v najidealnejšem pomenu te besede. Svoje učence je vzgajal z redko ljubeznijo in jih je ojJe-menitil s svojim duhom in s svojim srcem. Rojen je bil 10. februarja 1839 v Ptujski gori na štajerskem. Njegov oče je bil reven zidar. Ljudsko šolo je pohajal v Mariboru, kjer je bil odličen učenec. Tedanji njegov župnik je poskrbel, da je prišel na gimnazijo v Gradec, kjer je bil brezplačen gojenec v ondotnem deškem semenišču. Tu je dovršil gimnazijo lela 1K59. Dve leti je bil sošolec pokojnega kardinala Miseije. Po maturi je odšel na vseučilišče v Gradec iu nato na Dunaj. Ker je bil v gimnaziji izvrsten matematik, je hotel študirati matematiko. Ker pa je bilo tedaj za matematiko premalo služb na razpolago, se je vpisal v jezikoslovje. Preživljal se je z instrukcijami in je leta 1805 napravil izpite iz klasične filologije in iz ilovenšč.u". Pasi ravno jc bila v deškem semenišču v Grad- cu nemška vzgoja in je študiral v nemških mestih ter je bila njegova prva služba v nekdaj povečini nemškem ali nemškutarskem Mariboru, je vendar vsikdar bil odločen Slovenec. Značilno za njegovo slovensko mišljenje je, da je kot mlad suplent ua mariborski gimuaziji prišel v konflikt z nemškim profesorjem zgodovine. Profesor Zeehe je bil namreč hud sovražnik Slovanov, ki je pri vsaki priliki s tem svojim duhom napajal svoje dijake. V šestem razredu mariborske gimnazije je nekoč profesor Zeehe pri zgodovinski liri zabavljal zoper slovanskega zgodovinarja Šafarika. Dijaki so bili seveda večinoma Slovenci ter zaradi tega zelo razburjeni. Zato so vprašali svojega profesorja Voduška. kaj on meni o tej stvari. V tistih časih je bilo kaj nevarno, dajati dijakom kake izjave v slovanskem zmislu. Profesor Vodušek je na kočljivo vprašanje -vojih dijakov malo pomolčal, nato pa mirno odgovoril: >I>en Slaven gehort die Zukunft« — Slovani imajo bodočnost. Zaradi te izjave je profesor Vodušek prišel v disciplinarno preiskavo, a se mu ni nič zgodilo. Možat nastop prepričanega moža im-ponira tudi nasprotniku. In ta moški nastop profesorja Mateja Voduška je tedanjim nemškim oblastnikom tako imponiral, da se ga niso upali preganjati, pač pa je bil prestavljen iz Maribora profesor Zeehe, ki je afero povzročil. Do leta 1809 je služboval v Mariboru, do 1872 v Kranju, do 1877 I v Gorici, nakar je bil prestavljen v Ljubljano, kjer I je vstopil v pokoj lela 1900. Pokojni profesor Matej Vodušek je bil sicer iz-j prašan profesor za slovenščino in klasične jezike. , Toda bil je neizprašan učenjak iz matematične vede in astronomije. Objavil je v nemškem jeziku deset večjih del iz matematike in astronomije. Ob priliki svoje devetdesetletnice je povedal: -Imam pa pripravljen še en rokopis za kakih 20 tiskanih pol. Objavljen bi pojasnil marsikako temno stran, posebno lune. Toda založnika ne dobim. Rog ve, se bo li kdaj našel?« Resnično, želeti bi bilo, da bi dela tega čudovitega astronomskega talenta ne ostala pozabljena. Iz zgolj ljubezni do astronomije je celih 24 let upravljal ljubljansko meteorološko postajo. Skoraj do zadnjih let svojega življenja razmeroma čili starček je zasledoval živahno vse dogodke našega javnega življenja. Ni se pečal nikdar s politiko, bil pa je vedno Slovenec in kristjan. Ta čudovita krščanska nota se je kazala v vsem njegovem občevanju z dijaštvom in je, ne da bi kjerkoli vsiljivo silila na dan, vzbujala pri razposajenih študentih resjiekt in jih silila k posnemanju. Živel je po smrti svoje zakonske družice Albine rojene Pleivveisove iz Kranja, s katero se je bil poročil leta 1870 v Kranju, v krogu svojih dveh hčerk Marije in Helene, ki sta mu gospodinjili. Od njegovih sinov sta živa odvetnika Božidar in Konrad. sin Žiga, ki je bil tudi odvetnik, pa mu je umrl. Številna družinica vnukov in pravnukov je lajšala in sladila dni njegovega življenja. Naj počiva v božjem miru plemenito srce blagega profesorja Mateja Voduška! Njegovim ostalim p;i bodi izrečeno iskreno sožalje. Zgodovinska razstava v Shofii Loki f Aleksander Hudovernik Ljubljana, 20. avgusta. Na svojem domu, na Erjavčevi cesti 24 je danes umrl predsednik Notarske zbornice in predsednik družbe sv. Cirila in Metoda, notar g. Aleksander Hudovernik. V Ljubljani in v vsej Sloveniji je pokojnik užival splošno priljubljenost in vse je poznalo njegovo visoko kljub starosti vedno zravnano postavo. Pokojni Aleksander Hudovernik je bil rojen 21. februarja 1861 v Stični. Gimnazijo je dovršil Hudovernik v Novem mestu, pravno fakulteto jia na Dunaju. Od leta 1004 je bil notar v Ljubljani, leta 1^19 pa je bil izvoljen za predsednika Notarske zbornice. Spisal je mnogo strokovnih juridičnih razprav ter v največji meri sodeloval pri prevajanju ■Občnega sodnega reda-. 2e kot študent pa je pokojnik pričel tudi literarno delovati.'Najvažnejše delo so bili njegovi .Spomini na Janeza Trdino«, ki jih je objavil leta 1913 v Ljubljanskem Zvonu. S Trdino je namreč mnogo občeval kot študent v Novem mestu. Od svetovnih pisateljev mu je bil najljubši Turgenjev, čigar »Pesmi v prozic je prevedel sam v slovenščino, poleg tega pa tudi nekaj drugih del Turgenjeva. Mnogo je Hudovernik sodeloval tudi s Franom Levcein. Tako je n. pr. pripomogel k pojasnitvi nekaterih Jurčičevih del, pri urejevanju slovenskega pravopisa itd. Najbolj viden pa je bil Hudovernik v narodno-upravnein delu. l.eta 1007 je bil izvoljen za blagajnika Ciril-Metodove družbe ter na važnih obmejnih postojankah ustanavljal Ciril-Metodove šole. Izvoljen je bil za častnega člana in leta 1926 pa za prvomestnika družbe. Pogreb pokojnika se vrši v petek ob 4 popoldne izpred hiše žalosti. Pokojniku naj velja za njegove zasluge trajna slava, njegovi rodbini pa naše sožalje! Biserna poroka M. Sobota, dne 19. avg. V nedeljo je bila beltinska župnija priča izrednega dogodka. Perd oltarjem sin stala 84 letni Ralažic Marko in Ana. da bi prejela blagoslov k <10 letnemu jubileju zvpstega zakonskega življenja. Blagoslov jima je |>odplil vnuk p. Knaus Edmund. Starčka-jubilanta sta iz ugledne hiše, radi tega sla bila vedno deležna splošnega spoštovanja. V njuni hiši sta bile vera in slovenstvo vedno na prvem mestu. Oče je bil naročnilc Mohorjevih knjig od mladosti. V družini so prebirali tudi druge slovenske knjige in časopise. Vzlic visoki starosti sta oba jubilanta čila in zdrava. Mati še opravlja vsa poljska in domača opravila. Resno bolna sploh nikdar nista bila. Le očetu se je primerila lani nesreča. Reporeznica mu je od rezala prst in od tistega časa z roko ne moro delati. Drugače je popolnoma zdrav. Starca imata štiri otroke; najstarejši je star .V> let, najmlajši pa 37 let. Razeu teh imata 31 vnukov in 26 pravnukov. .lubilantoma želimo, kar si sama želita — dn bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala železno poroko. Dve Kočevarici se ponesrečili pri Leobnu Življenje hmeljarjev in flosariev Hvorana s cerkvenimi predmeti in listinami. Pred mašnimi plašči dragocena gotska monštranca iz Poljan, ki so jo strokovnjaki cenili na 250.000 dinarjev. V omari med drugimi listinami roko|>is loških pasijonskih iger in ustanovne listine in Dijaška kuhinja v Kočeviu Kočevje, 19. avgusta. Kočevsko dljaštvo je bilo dosedaj, kar se tiče raaterijalne pomoči v študiju, kaj na slabem. Druga mesta, kakor Ljubljana, Kranj in Novo mesto že davno poznajo različne dijaške podporne ustanove, Id so skrbele samo za lo. da so revnejšemu dijaštvu lajšale in sjilnli omogočale sludij v teku dolgih osmih let. Poleg tega so imela ta mesta že davno znane dijaške kuhinje, kjer je dobil reven pa (»rideu dijak čestokrat popolnoma brezplačno brano. KoFevie je imelo do«Peaj eno slovenske po I-porao društvo lit eno nemško. Vendar se prvo ni v toliki meri razmahnilo, da bi ino^io vršiti podporno akcijo v takem obsegu, da bi prišli v|ioštev vsi revni dijaki. Dijaški dom sam je nekaj časa pcdpiral par dijakov, letos pa je na občnem zboru sklenil, da v bedoče ne bo več podpiral v svojem delokrogu nobenega dijaka več. S tem je bil zadan hud udarec vsem tistim staršem, ki so imeli svoje dijake po znižani ceni v domu. Da se to prepreči, so se domenili nekateri gospodje, da bi osnovali izven Dijaškega doma dijaško kuhinjo. Kakor smo zvedeli, je ostalo vse samo pri razgovoru. Radi nujnosti razmer se je odločila Vincen-cijeva konferenca v Kočevju, da priskoči na pomoč in omogoči revnejemu dijaštvu iz kočevskega in Saharskega okraja nadaljevanje študija. Stopila je v slik z vodstvom že obstoječe delavske kuhinje, da se v območju le ustanovi, seveda ločeno od drugih, tudi dijaška kuhinja. Sklenjeno je bilo, da se kuhinja odpre že s pričetkont lega Šolskega leta. Celodnevna prehrana se bo zaraSunjavala jio preme konjskem stanju slehernega dijaka. Vsi dijaki, ki žele bili na ta način deležni podpore in dobivati hrano v dijaški kuhiuji- iiii kronike samostanov ter dela pisateljev Ločanov iz minulih stoletij. Razstava je odprla vsak dan od 14.—18 .ure do nedelje, dne 23. t. m. pa je odprta od 9. do 18.ure zvečer. Vetop prost. se obrnejo s prošnjo na naslov: Vincencijeva konferenca v Kočevju. V prošnji naj navedejo svoje osebne podatke, kakor ludi premoženjsko stanje družine. Glede rešitve prošnje pa se morajo dijaki zglasiti ob prKctku v pisarni odvetnika dr. Lavričn v Kočevju. S to odločitvijo Vineencijeve konference je odpadla za mnoge starše v kočevskem okraju težka skrb, kako še naprej šolati svoje otroke, drugim staršem pa bo s tem omogočeno, da pošljejo v gimnazijo svoje nadarjene pa pridne učence. Tri nesreče Ljubljana, 20. avgusta 1031. Danes je ljubljanska bolnišnica sprejela tri ponesrečence. Prvi ponesrečenec jc S-lctni Slavko Reven, sin kajžarja iz Hotederšice. Ta je včeraj popoldne našel na travniku staro vojaško patrono in v otroški radovednosti pričel tolči jio njej tako dolgo, dokler ni eksplodirala. Fantku je pri cks|iloziji razmesarilo prste na obeh rokah. Patrona je bogve kako dolgo ležala na travniku, morda še izza vojne. Tudi dugi |>onesrečenec je iz logaškega okraja. Je to 30-lelni Anton Petek, nrijiravnik finančne kontrole iz Rovt. Ta se je peljal včeraj s kolesom iz Rovt v Logatec, v Logatcu pa sc je vanj zaletel drug kolesar in ga podrl na tla. Petek jc dobil hude poškodbe po vsem telesu. Na kolodvoru v Kamniku so nalagali delavci hlode. Med delavci je bil tudi 25-letni delavec Jakob Pirh iz Kamnika. Temu je pri delu padel na levo nogo hlod in mu nogo zlomil. Vsi trije ponesrečenci se zdrave v Ljubljanski bolnišnici. Naročajte .Slovenca1! Savinjska dolina. Knr je trgatev za Slovenske gorice in druge vinorodne kraje, to je hmeljsko obiranje za Savinjsko dolino. 0|)ojen duh po lupulinu se širi po vaseh, vidiš delavce sušače neprespanih obrazov v obleki, od hmeljskega prahu rumeni in mastni. Petje hmeljskih obiravcev se širi od njive do njive, zvečer odmevajo ceste od glasnega petja od dela se vračajočih. Delajo z mrzlično naglico, vsak najmanjši pojav rjavenja na pridelku sp že opazi, vsled česar se tempo spravljanja še pospeši. Vkljuh temu in vsemu pa vlada nad celo dolino slovesno razpoloženje, sladkotesnobno pričakovanje, kako se bode splačal trud in delo celega leta. Takšna je slika Savinjske doline ob času hmeljskega obiranja v splošnem, katero še višje ali nižje cene dvigajo in tlačijo. No letošnje je v tem popolnoma pogrebno, brezupno gledanje v bodočnost. Hmeljska prodajna zadruga se mnogo trudi za boljše vnovčenje blaga, k čemur jp letošnja vzorčna razstav v Žalcu precejšen korak naprej. Želeti je 1p. da jo bmpljarji v tem njenem stremljenju dobro podpirajo. Tudi kruli gornjesavinjskih flosnrjev je grenak in težak, kar smo imeli priliko opažati le dni. Za pot, katero opravijo drugače v jx>1 dne. so rabili cela dva dneva. Zaradi prenizkp vode so jim splavi nasedli na pečine v savinjski strugi. Zgodilo se je, da je prednji obvisel, zadnje pa je vodni pritisk pritisnil in vrgel na prve, tako da je bilo sredi Savinje na kupu po šest do deset splavov. Do pasu v vodi sn dvigali, vezali in uravnavali Poleg zamude časa trj>p tudi precejšno gmotno škodo. Mnogo lesa jp splavalo po vodi, mnogo sp ga jp polovilo in pokvarilo. Število splavov zadnjih dni znaša golovo ver stn, le malokatpri je mpnda prišel brez vsake škode do Celja. Zidani most, dne 19. avgusta. Kakar Savinja 1p malo narastp. se pojavi na njej takoj polno splavov. Kpr pa voda inpd lem, ko pridejo dn Zidanega mosta hitro vpade, obtičijo splavarji s svojimi splavi nn skalah, ali se pa zadevajo na mostne johe, tako. da so splavarji često v življenski nevarnosti, poleg tega pn zahteva I to od splavarja mnogo truda, da spravi splav J zopet na vodo. Pri tem pn mu seveda odnese | dosti lesa. Da bi se lo preprečilo, bi kvečjemu pripomogln regulacija Savinjo. Zp prej predno sta bila pri nas v Zidanem mostu le dva mosta, je bilo za splavarje jako opasno, ker so sp splavi mnogokrat zadevali ob johp. Ob takih slučajih sp jp knk splavar včasih tudi smrtno jioncsrečil. Sedaj pn, ko so trije mostovi, je pa splavar ju skoro nemogoče, da srečno privnzi v Savo. v kateri ni potem nobene nevarnosti. Poleg toga pa vozijo šp tpdaj, ko jo voda čisto plitva, da se splav razbija ob pečinah. Zalo prippljejo na določeno mesto, kjor prodajajo satno pol splava. Priporočati hi bilo našim splavanjem, da bi se izognili splavarjenja takrat, kadar je voda majhna in lo posebno v poletnem čsu. Kolonisti Kršč. ženske zveze na Homcu. 2. skupina letošnjih kolonistov na Homcu. Dečki se očividno prav dobro počutijo in dobro razumejo. Boji jih živil ,Bled in Brihsens Zgodovinska povest iz 17. stoletju Tako je naslov naši novi povesti, ki jo je spisal znani pisatelj g. župnik Josip L a v t i -žar. Pisatelj se je poglobil v zgodovino Bleda, Bohinja in sploh vsega gornjega gorenjskega kota ter nam v obliki mične povesti podaja življenje in delovanje gorenjskih prednikov pred 300 leti. Ta povest nc bo zanimala samo naših Gorenjcev, ampak bo potegnila za seboj tudi ostale slovenske čitateljc. Povest bo začela izhajati v »Slovencu« prihodnjo nedeljo 23. avgusta. Opozarjamo na njo vse svoje čitatelje. Velik kos zanimive in pestre slovenske zgodovine sc bo razgrnil pred njimi. In povest jim bo približala 300 let staro iabulo, življenje, običaje in trpljenje — v sedanjost. Nova šola v Radencih Kapela, 17. avgusta. Nedelje, dne 16. avgusta je bila za radenske občane posebno slovesen dan. Slovesno so kronali eno svojih največjih podjetij, ki bo visoko povzdignilo njihov kraj, ki bo njim in se poznim rodovom v največjo korist, čast in ponos! Slovesno so namreč blagoslovili novo osnovno šolo, ki je ena najlepših in najbolj moderno opremljenih zgradb v Sloveniji. Že pred 0. se jc zbrala na kolodvoru velika miio/ica ljudi in šolska mladina, da sprejme presvitlega poni. škofa dr. Tomažiča in /astojmike vlade. V radenski kapelici, kjer je presvitlega pozdravila učenka Milica Hladen in mu izročila šopek, se je vršila ob asistenci dek. duhovščine slovesna l>ontifikalna služba božja z zahvalno pesmijo Tebe Boga hvalimo- povodom 10-letnice vladanja Nj. Vei. kralja Aleksandra I. V lepcnt in globokem, a poljudnem govoru je prezvišeni nato zbrani množici razlagal pomen šole za družino, občino, državo in Cerkev. Po izvršeni blagoslovitvi šole so nastopili še drugi govorniki. Zastopnik vlade banovinski svetnik dr. Poljanec, učenka Marija Rožtnnnova jc neustrašeno in jedrnato prednašala primerno pesmico, s katero sc je v imenu radenskih šolarjev poslovila od stare šole pri Kapeli, dijakinja Dorica Jan/ekova jc /a njo nastopila z Kralju Aleksandru, -ol. nadzornik g. Karbaš, g. učitelj Kolar, učenec Dušan Vulkovič jc dekla-miral pesmico Nj. Vel. kralju Aleksandru. Pevski zbor pod vodstvom g. šol. upravitelja Pertla je zapel ob koncu še par lepili pesmi. Pri banketu v zdraviliški restavraciji jc predsednik okr. šol. odbora, agilni g. župan Jakob /cmljič (ki ima dosti zaslug, da se je ta nova šola zgradila), pozdravil predvsem presvitlega ter se mu zahvalil /a blagoslovitev, nadalje gg. zastopnike vis. vlade in vse druge povabljene goste. Presvitli jc v svoji na-pitnici omenil upravičen vzrok radosti v Radencih ta dan Ier nazdravil s prvo napitnico Nj. Vel. kralju Aleksandru. Nastopilo je še par govornikov, ki je izrazilo okr. šol. odboru in radenskim občanom čestitke na srečno dovršenem podjetju. Nj. Vel. kralju so poslali brzojavni pozdrav. Naš.i /elja pa jc, da bi vel na novi šoli res vedno pravi krščanski, narodni duh. da bi se v njej vzgajali otroci tako. da bodo v veselje staršem, v čast občanom, v ponos in v vseslransko korist narodu, svoji domovini in Cerkvi. Kočevjp. 19. avgusta. Z istim brzini vlakom, ki se jp v soboto mlete! v tovorni vlak v bližini Lcobna, sta se vozili ludi dve sestri Jaklitsch iz Grčaric, ki sla poročeni v Avstriji. Ena je bila takoj mrtva, druga pn je pcdlealn naslednji dan težkim, smrtnonpvarniin poškodbam. Ko jp brat zvedel zn strašno npsrpčo svojih sestpr, sp je takoj od|>pljal nn kraj nesrpče. mviie? Ur t da železniških staroupokojencev in ielez- vifkik invalidov je vsej javnosti ie predobro zna-v I .'c a t:/in i bedi se nahajamo ,ne moremo popi. tali. \r.m slaroupokojencem in oelezniškim invalidi.,:i. kateri smo upokojeni po starih predpisih •'u katerih rotgodne rente še do danes niso ure-jene, o potisnjeni v največji obup, v tem bednem stanju vam je odvzeta zadnja bilka, ne moreno do ;•>■'>jih sorodnikov in znancev, da si iz-p isimn malo iiveia, da bi si svojo bedo vsaj malo izboljšali. 'Zima je tukaj. S strahom jo pričakujemo, nimamo obleki?, ne kurivu, ne živeža. Kam naj se i brnemo. Pove&enih oči se obračamo na svoje občine, kalere prosimo, da nam v naši bolezni dajo brezplačnega zdravnika in zdravila in da nas sprejmejo r svoje sirotišnice. To je usoda nas železniških slaronpokojen-rev in železniških invalidov. S vesti smo si, da smo svojčas plačevali v pokojninski sklad zalo. da bomo na stara leta živeli ■toveku podobno življenje. Hočemo živeti, dokler nam je božja previdnost odločila živeli. Prizadeti in obupani gori navedeni upokojenci. Škofia Loka Vsi na prosvetni dan v Škofjo Loko v nedeljo dne 23. avgusta. Prava revija narodnih noš bo slavnostni sprevod ua Prosvetnem dnevu v škof j i Loki. Videli bomo najrazličnejše moške in ženske noše. ki lx>-Zuri prvi šahovski turnir za naslov kočevskega šahovskega mojstra. Tega turnirja se lahko udeleži vsakdo, ki se za to zanima proti vplačilu a Din. Začetek turnirja ob 8 zvečer. .Sredi pasjih dni. Tudi pri nas pritisne včasih prav huda vročina, ki traja ponavadi ves julij in ie polovico avgusta. Zadnji dez v nedeljo nam je zračje močno ohladil, tako da smo upravičeni reči, la so za Kočevje pasji dnevi že minili. Cerknica Pripravljalni odbor Tujskoprometnega društva u\ Notranjsko jo v teku trgu tedna razposlal vabila nu ustanovno zborovanje, ki bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10 v hotelu g. Žumra v Cerknici. Vabilu - j bila razposlana predvsem gostilničarjem in trgovcem ter drugim ugl. osebnostim logaškega okraju, v kolikor so bili znani naslovi. Kdor vabila ni prejel naj oprosti, ter se vseeno vdeteži zbo--ovanja in sodeluje po svojih močeh pri novem društvu zu procvit Notranjske. Vabimo vse, ki so vabila prejeli, kakor tudi one, ki vabil niso prejeli, da so prijavijo kot člani k novemu društvu. Počoščejije najstarejše matere v Ameriki O priliki proslave Wa»hingtonove dvestoletnice nameravajo Američani počastili — kot predslaviteljico vseh mater — najstarejšo mater v Združenih državah. Sedaj to mater iščejo, in sicer s pomočjo radio-postaj. Ženo bodo povabili v \Vashington, da se udeleži jubilejnih slovesnosti. Sprejeli jo bodo tudi v Beli hiši; njej na čast prirede posebno slavje, katerega se bo udeležil predsednik Hoover in najcdličnejše osebnosti Unije. 0 Nova pragmatika mestnih uslužbencev. Včeraj smo na leni mestu poročali o razburjenju, ki vlada zaradi nove praginatike med mestnim usluž-benstvom. Naprošeni smo bili, da priobčimo stališče mestiuh uslužbencev, ki jih pragmatika'zadeva. To smo cslocili. Ugotavljamo pa, da se nam nova določba, ki brani uradnicam poročiti ser, ne zdi tako ozkosrčna, kakor se to brez dvoma zdi prizadetim. Naše načelo je, da bi moralo družba biti tako urejena, da bi vse poročene ženske izginilo iz uradov in tovarn, ker bi za nje skrbeli njihovi možje. Razmere, v katerih žena in mati prebije ve.s dan v službi, namesto doma med družino, so nezdrave. Pa tudi nepravično je, da polog moža dela v uradu ali kjerkoli ludi žena, katera s tem zavzema mesto, ki bi je drugače dobil kak brezposeln. In teh je danes na lisoče. To svoje stališče smo hoteli ugotoviti k novi pragmatiki mestnih uslužbencev, ne da bi kakorkoli prejudicirali svoje stališče glede drugih točk nove pragmatikc. Čutimo so namreč tako svobodne in nevezane, da bomo svoje stališče brez vseh ozirov do kogarkoli na magistratu vedno lahko javno in jasno povedali. 0 Prenočišča za ljubljanski jesenski velesejem in »Kraljevi teden«. Ker bo ljubljana od 28. avg. do 8. septembra 1031 preplavljena s tujci, prosi stanovanjski odsek ljubljanskega velesejma, da se vsi oni, ki bi hoteli dali nu razpolago sobe z eno ali vežimi posteljami (tudi divuni) zglose v mestnem odpravništvu (Mestni trg 27-111) v uradnih urah od 8. do 14. ure. Meščanstvo se opozarja, du se bo rabilo več tisoč prenočišč, posebno v času od 5. do 8. septembra, ko pridejo udeležniki od blizu in duleč k odkritju spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja in drugim slavnostnim prireditvam (festival s pevskimi in godbenimi nastopi, Gorenjski slavček in Slehernik na prostem) na razstavo slovenskih mest, razstavo slov. turistike, Kmetijsko razstavo itd. © Marijana Hafner je bila !)(> let stara? Včeraj smo poročali o tragični smrti sturiee Marijane Hafnerjeve, ki jo je podrl tramvaj na tla ua Go-spoevetski cesti. Po podatkih, ki jih je dala na razpolago policija, je bila pokojna Marija Hafnerjeva rojena 15. avgusta 1835 v Lahovčah pri Komendi. Štiri dni pred svojo smrtjo je doživela torej 90 let. Pokojna je stanovala na Mišičevi cesti 21, ter jo živela v Ljubljani v veliki revščini. © Na I drž. deški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) se vrše popravni izpiti v torek 25. t. m., pričetek ob 8. Završni izpiti se prično v sredo 26. t. m, ob 8, izpiti za privatiste pa se vrše v soboto 29. in v ponedeljek 31. avgusta — pričetek vsakikrat ob 8. Vpisovanje učencev v I. in ostale razrede bo 1. in 2. septembra dopoldne. Pri vpisovanju mora plačati vsak učenec 20 Din v zdravstveni fond. Za vpis v L razred mora prinesti vsak učenec s seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo. 0 Luckmanuovo hišo podirajo. Sedaj so se že pričela delu s podiranjem Luckmannove hiše v Gradišču. Stranke so so iz liiše že skoraj vse izselile, prav tako so se izpraznili razen enega, dveh, tudi že vsi lokali. Delavci so zagradili dober del trga pred gledališčem in že pričeli rušiti nišo. Ta hiša, ki je tvorila znatno prometno oviro, bo torej v kratkem izginila, namesto nje pa pride nova. Gradišče bo s tem pridobilo v prometnem oziru, ne pa na slikovitosti. Je v tem nekaj tragike, du .se mora stara, intimna slikovitost vodno bolj umikali z ulic novim prometnim zahtevam. O Mestni socialno politični urad v petek, dno 21. in v sobolo 22. avgusta radi snaženja uradnih prostorov ne bo uradovnl. Izvzeti so le prav nujni slučaji. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi januarja t. 1. zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 7. septembra, efekte (perilo. obl< ko, stroji itd.) pa 12. septembra t. 1. od 15 daljo v uradnem prostoru nn Poljanski cesti št. 15. © Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska (i. in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © 8000 Din j0 pozabil na stojnici. Precejšen znesek je to dni pogrešil posestnik in mizar Ivan Vidmar iz Zgornje Šiške 2. Ta je te dni kupoval na stojnici Marije Čebnškove pred šišensko cerkvijo grozdje ter je na stojnici pozabil listnico z zneskom 8000 Din. Denar je pogrešil Vidmar šele lio štirih urah Čebaškova je izpovedala policiji, da je prišel za Vidmarjem če/, eno uro neki moški, ki je opazil listnico na stojnici, dejal, da je njegova, jo vzel in odšel. Policija se trudi, da bi la zamotani slučaj razjasnila. © Dr. Ir;o Tavčar, specialist za notranje bolezni, zopet redno ordinira. Maribor □ 70 letnico je obhajal te dni Štefan Veigl, znana mariborska oseba in eden najstarejših Mariborčanov. Težko jc njegovo življenje, odkar je bil prišel iz ruskega ujetništva. Toda navzlic vsemu je še vedno čil in zdrav. Bog mu dodeli še nekaj križevl O Poročili so sc v Mariboru v poslednjem času: Silvester Barič, trgovski putnik, in Roza Grossmann, gostilniča ka v Einspielcrjevi 22; Andrej Kuster, trgovski pomočnik, in Emilija P ba-rič, prodajalka: Franc Bračič, ključavničar, in Matilda Rahle, kontoristir.ja; Valentin Jugovič, občinski tajnik, in Marija Lorti, poštna uradnica: Franc Saksida, delavec, in Marija Gcrmek, posestniška hči; Franc Borko, učitelj, in Angela Kram-berger, učiteljica; Matej Rakuša, tehnični vodja, in Gcra Voda, kuharica; Srečko Neuvvirt, posestnik, in Neža Pečovnik, posestnica; Josip Čuš, mizar, in Amalija Planine, zascbnica; Josip Plohi, upravitelj, in Josipina Marn, strokovna učiteljica; Pavel Marčič, pomožni delavec, in Terezija Zupa-nič, kuharica; Janez Ranfl, zidar, in Pavlina Me-tinger, tkalka; Miroslav Oman, ključavničar drž. žel., in Terezija Jančar, šivilja; Leopold Dvoršak, mizar drž. žel., in Marjeta Dobrajc, šivilja; Ludovik Kolar, zasebni uradnik, in Marija Rijavec, zasebna uradnica; Franc Kaučič, elektromonter, in Marija Fekonja, tkalka; Jakob Sagadin, mizar drž. žel., in Ivana Rozman^ kuharica; Kari Šauperl, uradnik drž. žel., in Olga G6tz, bivša natakarica. □ Mariborski motociklisti napravijo v nedeljo izlet na Ljubelj, kjer imajo motociklisti Ilirijani iz Ljubljane svoje dirke. O Najdena zlata ura. V bližini Arehove lekarne na Glavnem trgu sc je našla zlata Jcnska ura. Našla se je v ponedeljek. Vprašati pri Mariji Kraner v Plinarniški 9, D Maratonci priredijo dne 27. septembra svoj lahkoatletski mceting. Prijave se sprejemajo do 13. septembra na naslov SSK Maraton, Aleksandrova cesta 6. Prijavnine ni. □ V naši podružnici na Aleksandrovi cesti (Prosvetna knjižnica) lahko uredite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od 8—12 in ocl 15—18. □ Lavaniinska »KrSčanska šola« ima v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 9 v škofijskem dijaškem semenišču svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke'- čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; poročilo vodstva in nadzorstva; volitev tretjine odbornikov; slučajnosti. Občnega zbo- ! ra se udeležijo zastopniki vseh podružnic, □ V Mladinskem domu v Cvetlični ulici 28 j bo v nedeljo ob 10 važen društveni sestanek ka-I toliške mladine. Vsi! (71 Samoumor. ti ob pol 5 je polic, stražnik ob priliki obhoda po mestnem parku našel v bližini godb. paviljona na klopi ležati mrtvega moškega. Poleg njega je ležala na tleh steklenica, v kateri se je nahajalo še par kapljic lizola. Na klopi sc je nahajala tudi aktovka z zavojem. Iz raznih listin, ki so se nahajale v aktovki, se je ugotovilo, da je mrtvi moški g. inž. Maurič Erhard, težki vojni invalid, rojen 1877. leta v Stari cesti pri Ljutomeru in tudi tja pristojen. Pri njem so se našla razna poslovilna pisma, med temi eno na policijsko upravo, drugo na g. tajnika »Združenja vojnih invalidov v Mariboru«. Na lice mesta je prišel sodni zdravnik g. dr. Zorjan in nadz. pol. agentov g. Cajnko. Dr. Zorjan je ugotovil zastrupljenjo z lizolom in je takoj odredil prevoz trupla v mrtvašnico na Pobrcžje. V aktovki so se nahajali njegovi dokumenti, nekaj perila in raznih drugih malenkosti iu 18.70 gotovine. □ Okradena jc bila od neznane osebe g. Ma-i rija Lovša, stanujoča v Jezdaraki ulici 8. Okoli 5 se je ustavila z otroškim vozičkom pred neko trgovino na Glavnem trgu, da bi si ogledala izložbo. | Med tem časom ji je neznani storilec ukradel iz '■■"i .i...-■■ <■■ i—" Andrej Oset: V it s i s poučnega potovanja go-stilničarjev iz Dravske banovine po Solnograškem, Tirolskem Predarlskem, Švici in Nemčiji Ko mi je naš zvezni tajnik gospod Peteln nred pol letom omenil, da namerava organizirati poučno potovanje gostilničarjev iz Dravske banovine, sem zmignil / rameni, ker sem bil pesimist, da bi se poučni izlet mogel vršiti. Pomisleke sem imel radi tega, ker se tako poučno potovanje ni nikoli vršilo in je treba tozadevno »prebiti led«. Saj je res, da danes težko zmoreš 2 do 3000 Din in da ne greš lahko 8 do 10 dni z doma in tudi kot »začetniki' nismo vedeli, ali se nam bode poučno po-'ovanje i/plačalo in če bomo res kaj takega videli, kar bi bilo za nas poučno in za naš poklic koristno. Zelo vesel sem bil, ko se je javilo 60 udeležencev iz cele banovine, kar je dokaz, da uvidevajo naši gostiničarji novo dobo ko je treba vsled današnjih ra/mer postaviti naše obrate na takšno »bazo«, •Ja bomo sposobni sprejemati tujce, ki bodo radi naših lepili in zdravih krajev začeli •romati« v našo deželo. Vožnja od Maribora čez Koroško, Soluograško do .lenbacha na Tirolskem. V soboto, dne 2. maja zjutraj mi je pred od-liodom moja žena dala nekaj »dobrih naukov« za na pot in /e nam je na kolodvoru r vsemi potrebnimi dokumenti naš potni maršal Peteln odkazal poseben i:agon. Po Dravski dolini do Prevalj so vstopali tiovi tovariši krulioborci . V Prevaljah in 1'liberku ;o nas naši, kakor tudi avstrijski obmejni organi •clo prijazno sprejeli in odpravili brez vsakega reiskovanja in gnetenja. V Beljaku so se nam pri-rn/ili šc tovariši in tovarišice od ljubljanske zveze, ako da jc štela naša armada 60 oseb. V Beljaku smo lobili od železnice na razpolago poseben velik •ulman-vagon, da nam je bila dolgotrajna vožnja ugodnejša. Od postaje Spilal-Milstattersee je vožnja zelo zanimiva ob robu strmega hriba skozi nešteto malih tunelov do postaje Mallnitz, ki leži 1180 m visoko — kot Pohorje. Ocl tu smo pihali skozi 10 km dolgi tunel, kjer smo zapustili Koroško, in prestopili olnograško mejo proti znamenitemu Bad Oastein-u, ki jf bil še v snegu. Proti Schwar-zach-St Ve i t je popoldan pritisnilo solnce, nekateri so odprli kovčege ter steklelcc. nekaj pa nas je iz radovednosti pogledalo v jedilni voz : dve steklenici kisle vode. 1 bela kava, 2 kosa peciva ^ 43 dinarjev. Zadosti sem imel jedilnega voza in vode. Solnograški trg Schvvarzach šteje 1400 prebivalcev, leži ob reki Salzacli. Gostilne, hoteli in vile napravijo lep vtis in je okrog »oglov« vse čisto in pometeno. \eliki napis -Gemeindegasthaus« mi pa nikakor ni ugajal. Tukaj smo se prvič vsedli ua dvotirno železnico na električni pogon, ki vozi brez sopihanja s hitrostjo brzovlaka in lahko brez skrbi gledaš skozi okno. Ko smo se vozili po romantični Solnograški proti Tirolski, smo opazovali lepe asfaltirane ceste, regulirane reke, v hribih se vidi polno pastirskih koč, ob železnici pa je razvita lesna industrija. Na večjih postajali vidiš napise, da se pred odhodom vlaka ne kliče. Vsak potnik mora sam skrbeti, da vstopi pravočasno in v pravi vlak brez opozoritve. Kilzbuchel, prva postaja na Tirolskem je krasno letovišče, kamor zahajajo premožni Ame-rikanci, katere bi lahko pritegnilo letovišče Kranjska gora ali Logarska dolina, ako bi se nudile boljše prometne razmere in hoteli s kointortom, kakor ga zahtevajo bogati inozetnei. Ker ni v teh krajih še sezija, vlada mrtvilo in nisem cele 4 ure vožnje do Jenbacha videl nobenega voznika ali avtomobila na cesti. V vlakih je snaga, vendar pa moram omeniti, cla so v straniščih celo po dve brisači, ni pa bilo najvažnejšega — vode. Brisače so pa iz previdnosti zelo dobro pritrjene. Od W6rgla, kjer se odcepi železnica proti Kuf-steinu in Nemčiji, smo se vo/ili po Inski dolini, ter po 12 urni vožnji zvečer ob 7. izstopili v Jenbachu, iraševalo, so izšle sedaj že v tretjem natisu, dokaz torej, kako so se našim cerkvenim zborom priljubile. So pa ludi v resnici vredne najboljšega priporočila. Odlikujejo se po izvirni koncepciji tako po slogu, kakor melodiji. Zbore opozarjamo, da število naklade teh napevov ni veliko, zalo naj si jih pravočasno nabavijo. Pesmi najtopleje priporočamo. Razstava o telesni vzgoji in športu v Pardubicah — Pri slabi prebavi, jjomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kužnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Josef« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franr-.Tosel« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. »Franz Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Marija Reka Posebne vrste slavnost se je danes vršila v naši občinski pisarni. Po končani javni slavnostni seji jc izročil g. župan Jernej Zakonjšek odborniku innogočastitemu g. župniku Martinu Agrežu krasno izdelano diplomo častnega občanstva ter ga v izbranih besedah proslavljal radi njegovega truda-polnega, skoraj 18 letnega delovanja na tej težavni župniji. Poudarjal je njegovo bogato blagoslovljeno delovanje kot dušni pastir v cerkvi in v šoli, kakor tudi njegovo nmogostransko udejstvovanje v javnem življenju, v občinskem, šolskem, občinsko-kmetijskem, cerkveno-skladbenem in okrajnem odboru, kjer je uspešno deloval ozir. še deluje, deloma kot načelnik, deloma kot odbornik. Odlikovanec se je ginjen zahvalil za nepričakovano iznenadenje. Mi mu pa hvaležno kličemo: »Se na mnoga leta!« V Pardubicah, mestu dolgoletne športne tradicije, se vrši vsedržavna češkoslovaška razstava 0 športni vzgoji in športu. Razstava, katero je otvoril dne 31. maja sam prezident Masaryk, bo trajala do 4. oktobra t. 1. Pardubicum, ki so bile pred vojno nekako središče aristokratskega športa, se je ta razstava zelo posrečila. Razstavni prostor se nahaja na idealnem kraju sredi mesta. Meri 29 ha, posamezne panoge pa so razmeščene v 16 velikih paviljonih; poleg lega je še nekaj manjših paviljonov in zabavni park. Pardubiška razstava nam podaja celotno sliko telesne vzgoje v češkoslovaški republiki. Razstavile so svoje predmete vse zveze in organizacije brez ozira na versko ali narodno pripadnost. V prvem, t. j. v glavnem paviljonu imajo razstavljene vse čsl. športne zveze, čsl. orlovska zveza, Sokol, soc. dem. tel. zveza, Rdeči križ, gasilc.i skavti in dr. Jako zanimiv je zdravstveni oddelek čsl. vsesportnega odbora, Jedličkov zavod za pohabljence in klinika visokih šol. Tu je jako nazorno označeno kakšen vpliv imajo posamezne telesne vaje na telo, kako moramo vaditi, hoditi, sedeti itd. Kako vadijo šport pohabljenci, reveži brez rok in nog s pomočjo raznovrstnih protez. Vseh šport, in telovad. zvez, ki so tam razstavile, ni mogoče podrobneje popisati, ker bi se 0 tem lahko napisale cele knjige. Omejil se bom le na nekatere, o drugih bo pa morda še kdo drugi kaj napisal. V prvem nadstropju imajo svoja mesta glav. organizacije v češkoslovaški republiki, t. j. Sokol, ki se nahaja v srednji dvorani, na desno od njega je socialdemokratska tel. zveza, na levo pa češkoslovaški Orel. Češkoslovaškemu Orlu je dodeljena dvorana, ki je z nizkimi stenami razdeljena na 5 oddelkov. V prvem oddelku na levi strani je razstava orlovskega tiska. Posebno pozornost vzbuja številka I., prvega letnika osrednjega glasila >0rel«, ki je izhajal pod redakcijo umrlega pesnika K. Dostala-Zutinova v Prostejoru kot priloga krajevnega lisla »Ječmenek«. Na desni strani sta dva velika diagrama, ki označujeta orlovsko delo v inozemstvu. Prvi diagram: udeležba čsl. Orla na prireditvah prijateljskih organizacijah v inozemstvu (med drugim: 1. 1913 v Ljubljani 354 udeležencev, 1. 1920 v Mariboru 378, i. 1.925 v Ši-beniku 7, 1. 1927 v Sarajevu 6, 1. 1928 v Ljubljani 12, 1. 1930 v Zagrebu 246), drugi diagram: ude: ležba inozemskih prijateljskih organizacij na orlovskih slavnostih v češkoslovaški republiki med drugim: Jugoslov. Orla v Brnu 1. 1922 je bilo 1200, v Pragi 1. 1929 pa 2005). Malokomu se je posrečilo tudi pri največjih slavnostih privabiti toliko gostov v čsl. republiko kakor Orlu. Število udeležencev je nazorno označeno z minijaturnimi železniškimi vozovi in parniki. Inozemsko propagando spopolnujejo mednarodni plakati in registracija inozemskih listov, ki so pisali o čsl. republiki in o orlovskih slavnostih. Na prosti strani pred drugim in tretjim oddelkom pod oknom se nahaja mapa v razmerju 5x2 m, ki kaže današnje stanje društev in žup čsl. Orla, kakor tudi moč orlovskih društev v po- 1 sameznih krajih. Najbolj stopi ven Morava, ki je zibelka Orlovstva v Češkoslovaški. Drugi oddelek je namenjen stanju in histo-riji Orla pred vojno. Jako zanimive so fotografije s prvih orlovskih nastopov pred vojno kakor: Vyškov 1R09 in Kromeriž 1910 ter 1912. Figuralni diagram kaže porast Orla, katerega je prekinila svetovna vojna, ki je pobrala vse članstvo; le 3 društva, katera so vodile neumorne članice, so prestala vojno. Diagram Orlov-legionarjev pa pokaže, da je bil vsak tretji član Orla v službi legij za osvoboditev domovine. Tretji oddelek — po svetovni vojni. Na dveh stenah, dve največji orlovski prireditvi in to orlovski zlet v Brnu 1922 ter svetovaclavski orlovski dnevi v Pragi 1929. Obe prireditvi najjasnejše dokazujeta delo čsl. Orla za cerkev in domovino. Na 1 glavni steni pa je označeno prosvetno in telesno-vzgojno delo čsl. Orla. Orel je prevzel v svoj program poleg orodne telovadbe in lahke atletike najrazličnejše panoge telesnih vaj, v katerih je že tudi dosegel jako lepe uspehe. Fotografični posnetki nam prikazujejo razne orlovske tekme in ustanovitelje Orlovstva, med njimi tudi dr. Janeza Ev. Kreka. Četrti oddelek obsega umetnost. V letu 1922 je bil postavljen v Brnu po načrtu arh. J, S.vrišta, sedanjega profesorja češke tehnike, stadion, po narodnih motivih, kateri je bil eden najlepših stadionov v republiki. Ta stadion, ki bi še danes lahko služil svojemu namenu, so po orlovskem zlelu podrli. V tem oddelku je tudi nekaj daril, katere si je priboril čsl. Orel na mednarodnih tekmah. Jako zanimiv je tudi oddelek, kjer razstavljajo nemške telovadne in športne zveze v čsl. re-publiki. Ta oddelek je razdeljen na 8 skupin -n sicer: 1. Iz zgodovine telesnih vaj je razvideti razvoj športa od starega veka do danes. 2. Pomen telesnih vaj za človeško telo Ta skujjina nam nazorno pokaže vpliv posameznih telesnih vaj na splošni človeški organizem. Zanimiv je tudi aparat, ki pokaže koliko škoduje srcu prelirani trening 3. Tehnika in metodika telesnih vaj. V tej skupini nam pokažejo slike monakovskega prof. Angerer-ja tehniko različnih lahkoatletičnih vaj. 4. V skupini: »Tako se ne vzgaja zdrav rod« so naznačene napake pri vzgoji mladine. 5. Pela skupina je namenjena zgradbam igrišč, stadionov itd. 6. Šesta skupina nam predočuje nevarnost vode in kako temu odpomoči ter rešitev in oživitev utopljencev. 7. V sedmi skupini vidimo kakšnega pomena so telesne vitje za državo, gospodarstvo in družbo. 8. Zadnja skupina pa nam predočuje "lolen pregled nemških šport, in telov. organizacij. V drugem paviljonu so razni razstavni uradi, informacijska pisarna, pošt. urad itd. V tretjem paviljonu je avijatika. Poseben oddelek je namenjen spominu f ing. Jana Kašpa-ra, prvega češkega pilota. Čsl. avijatika je jako lepo razvita, Ministrstvo za javna dela, pod katerega kompetenco spada tudi civilna avijatika, omenjenih se je izdelalo še mnogo drugih letal Četrti paviljon je vladni. V tem paviljonu imajo razstavljene narodne šole, visoke šole, srednje šole, ministrstvo za pošto in telegraf, ministrstvo za poljedelstvo, ministrstvo železnic in dr. V oddelku za narodne šolo so razstavljeni razni diagrami, statistike, slike, ki nam predstavljajo katere panoge teles, vaj in v koliki meri se goje v narodnih šolah. V visokih šolah je spori jako lepo razvit. Glavni središči visokošolskega športa sla Praga in Brno. Razni fotografični posnetki iz telovadbe in najrazličnejših športnih j>anog, udeležba na tekmovanjih, uspehi in razstavljena odlikovanja nam dokazujejo, da skrbi čsl. visokošolec v precejšnji meri za svoje telrsuo zdravje. V oddelku za srednješolstvo vzbujajo precejšnjo |)ozornosl fotografije telovadnic, katere so razstavile vse srednje šole. Nekatere so krasne, zelo prostorne ter opremljene z vsem potrebnim orodjem. Drugi fotografični posnetki kažejo srednješolsko mladino pri igrah, javnih telovadbah, smučanju, plavanju, turistiki itd. Oddelek ministrstva za j>ošto in telegraf. Tudi pošta mnogo pripomore j>ri propagandi in izvedbe telovadbe in športa. Brzojav in telefon prenašata poročila kar najhitreje v najbolj oddaljene kraje. Ako imaš radio aparat, pa moreš takorekoč prisostvovati vsaki športni prireditvi. Ko pridemo v ta oddelek, imamo lep pregled na vse tri glavne skupine razstave. Pročelna stena je namenjena telefonu, na desni strani je avtomobilizem, na levi pa objave. Na sredini leži velika plastična karta Krkonošev v razmerju 1:10.000. Ta karta nazorno pokaže kaj je čsl. pošta napravila za gorsko frekvenco. Koliko je pošt, telegrafskih postaj, avtomobilnih |>rog itd. Ministrstvo za železnice nam je razstavilo najnovejše konstrukcije železniških voz. postaj, najnovejši tip brzovoznih lokomotiv (110 km na uro), gostoto vlakov na progi Praga—Češka Tre-bova od 1. 1867 dalje in razne druge zanimive podatke. Peti paviljon, v katerem imajo razstavljene svojo predmete češki umetniki, nam predstavlja sodobno češkoslovaško umetnost. V šestem paviljonu razstavljajo glavna čsl. mesta. Vsako mesto ima kako posebnost, v splošnem pa prevladuje tudi v tem j>aviljonu telesna kultura. V sedmem paviljonu je razstavljena sobna oprava. Tu razstavljajo prvovrstne čsl. tvrdke j>rav krasno in moderno pohištvo. Osmi paviljon je določen za mesto Pardubi-ce. Tu ima svoj oddelek pardubiški Orel in druge telovadne in športne organizacije. Deveti paviljon — eden izmed najlepših — je namenjen turistiki. Veliko propagando delajo za čsl. turizem, ki jo tudi zasluži. Neverjetno dosti naravnih krasot ima češka zemlja, zelo ugodnih osobito za turiste. Turistika zavzema v telesni vzgoji važno mesto. Ni čudno, da je čsl. klub turistov zrastel od 1. 1918, ko je imel le 5000 članov na 82 tisoč članov, organiziranih v 320 klubih, ki so združeni v 30 župah. V desetem in enajstem paviljonu imajo razstavljene razne tvrdke športno in telovadno orodje in druge športne potrebščine. V dvanajstem paviljonu so po razni zdravstveni predmeti, v trinajstem pa avtomobilski šport. V ostalih paviljonih so razne tvrdke, restavracije in prodajalne. Poleg razstave je novi stadion, najlepši i čsl. republiki. Na tem stadionu se vrše za časa razstave najrazličnejše športne in telovadne prš reditve. Višek so dosegle Masarvkove igre, ki so se vršile 8. in 9. avgusta. Dne 15. avgusta se pa vrši zlet in javna telovadba Orlovstva pardubiške. ga okraja. Pardubiška razstava o telesni vzgoji je zelo posrečena in prav svojevrstna. Jako nazorno nam pokaže moč in razmah češkoslovaškega športa in telovadbe. Na to razstavo je poleg Pardubic lahko ponosen ves češkoslovaški narod. Jezica Na praznik Vel. Šmarna nas je poselil operni pevec g. Kovač Leopold. Iz prijaznosti je sodeloval pri cerkvenem zboru. Zapel je pri slovesni službi božji nekaj prelepih Marijinih pesmi solo in s spremijevaniem cerkvenega zboru. G. Kovaču smo za ta umetniški užitek zelo hvaležni in izražamo ob tej priliki samo željo, Avia BH 25« za pet potnikov. Poloe Lep sprejem novega g. župnika. Pre.jkli te« den smo dobili novega, dolgo zaželenega gospoda župnika, g. Fr. Ambrožiča. Vsa župnija jc obhajala ta dan kot praznik slavnostni dan. Kljub obilnemu delu so turjaška dekleta že ves leden poprej pripravljala in pletla vence iz zimzelena, zelenike in hoje. Prav tako turjaški fantje. Postavili so mlaje, kot jih še ni bilo kmalu v Turjaku. Pri sprejemu je bila ob slavoloku zbrana domala vsa fara. Še celo stare, onemogle ženice so s težavo in na palice se opiraje prišle, da vidijo novega gospoda župnika, ki jih bo morda spremil do groba ... Ganljiv je bil sprejem. Po nagovoru ene izmed šolskih deklic, dekliške Marijine družbe in g. župana,, si videl trde možake upognjenih glav in mokrih oči. Pi d gradom je gospoda sprejela in pozdravila vsa grajska družina. Ko je napočil mrak, je turjaški moški pevski zbor priredil lepo uspelo in povsem zadovoljivo podoknico. Prisostvovala je zopet množica skoro vse fare. Po kratkih, a prijaznih besedah g. župnika je živahno ploskanje in stotero navdušenih klicev jeknilo mimo grajskih zidov v temno in tiho noc. Slovenska Bistrica V nedeljo praznujemo farnega patrona sv. Jerneja. Procesija z Najsvetejšim se bo jjomikala po cerkvencm trgu, Mariborski cesti in Mestnem trgu. Vabimo vsa društva in zastopnike oblasti, da se udeleže juocesije in sv. maše. Hišni |>osestniki, kjer se bo pomikala procesija, naj okrasijo svoja okna in prižgo sveče, da počastimo tem lepše Kristusa Kralia. Poroka. V sredo, dne 19. t. m. se je poročita gdč. Minka Zuraj, hčerka ugledne tukajšnje. rodbine gostilničarja in lesnega trgovca, z gospodom Furmanom Maksom, gostilničarjem in lesnim trgovcem. Obilo sreče! Tombola. Tukajšnje gasilno društvo priredi na Jernejevo v nedeljo ob 15 popoldne javno tombolo. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novega društvenega avtomobila. Pred tombolo se bo vršila ob pol 14 popoldne velika gasilska vaja domačega društva na Glavnem trgu. s sodelovanjem okoliških društev. Obročni sistem ali: Kako kupujemo najlažje pa najdražje Ker sp jo tudi v naši ožji domovini zadnja leta udomačil za nakup blaga tako zvani obročni sistem, to je na mesečno odplačevanje, ne bo odveč, ako pogledamo, kako je s to stvarjo po svetu in pri nas. Kupovanje na obroke nima svojega izvora v Ameriki, kot l»i marsikdo mislil, pač pa v Franciji, in sicer so dale temu povod Nnpo- prebivalstva nekaj nad 40 milijonov zelo veliko, in znaša preračunano v dinarje ogromno vsoto 110.000,000.000. Senčna stran obročnega sistema za malega trgovca je ta, da mu kaj kmalu zmanjka kapitala, baš zato pa imajo Angleži celo denarne zavode, ki posojajo takim trgovcem. Vendar pa so ti zavodi zelo dragi, kajti na V vseli večjih krajih imajo trgovci z obročnim sistemom svoje zaupnike, ki so jim razmere kupcev znane, vendar pa se pripeti zelo mnogo goljufij. Zato pa ima tak trgovec Mongoli obsodili nemškega letalca Dne 2, julija t. 1. je mongolsko redno vojaštvo s streli prisililo nemško letalo, ki opravlja zračni poštni promet med Nemčijo in Kitajsko (Berlin—Sanghai), da je pristalo. Pilota Halje so mongolske oblasti zaprle in obsodile na pet let ječe, češ da je vohunil; navadno zelo visoke cene za svoje blago, da se tako odškoduje za eventtielne prevarante. — Za človeka, ki ljubi red in varčnost, obročni sistem no obstoja, ker je škodljiv. telegrafist Kolber, ki je bil dobil strel v nogo, se nahaja še v bolnišnici. Nemška vlada je doslej zastonj skušala posredovati za svoja letalcu, ker Mongolija noče priznati kitajske nadvlade. Nemška diplomacija se bo sedaj obrnila na Moskvo, s katero so Mongoli sklenili prijateljsko pogodbo. Domnevajo, da je ta spor povzročil nekdo, ki bi rad onemogočil nadaljnji redni zračni promet na progi Ber-lin—Šanghnj. V Angliji zima, v Franciji tropska vročina Nad Anglijo divjajo zimski viharji in nalivi. Ljudje, ki so si ob obali postavili svoje počitniške koče, so morali bežati; valovi so koče odnesli. Neko gostilno, ki jo stala že 400 let, so zagrnili valovi. Istotnko je razdivjano vodovje porušilo 800 let star jez. V Bognorju je odneslo vse ute. V severni Angliji in vzhodni Škotski so poplavljena obširna ozemlja. Nad Francijo pa se jc razlil val tropske vročine iz Afrike. Zajel je predvsem pokrajine med Cannes-om in Grase-om. Mnogo gozdov je začelo goreti. , Novi ameriški zrakoplov »Akron« nad največjo ameriško bojno ladjo »New Ilampshire«. Starček pri krstu prej priromal med staro železje, kot pa je bil zanj plačan zadnji obrok. Na Angleškem jtrodajo od štirih tri klavirje na obroke, šivalnih strojev pa sedem od vsakih osem. Tudi polovico poljedelskih slro-jev gre le na obroke. Izračunali so, da jo bilo v lolu 1929 na Angleškem prodanega blaga za nad 400 milijonov fantov, kar je pri številu Lmdberg pride v Evropo Ameriški oceanski letalec Lindbergh, ki je s svojo soprogo poletel iz Newyorka na Daljni Vzhod, je obvestil ruske radio-postaje, da se ne namerava ustaviti v Tokiju, marveč bo nadaljeval polet čez Sibirijo v Evropo. rok. Po velikih mestih, posebno na veselem Dunaju, se dogaja kaj rado, da mladi svet kupi kak predmet na obroke, nato pa ga nese naravnost v zastavljalnico. Seveda je to skrajna lahkomiselnost in pa tudi zelo nevarno, kajti ako trgovec za tako manipulacijo zve, zahteva takojšnje plačilo, sicer sledi sodnijska obravnava. V nekem rimskem zavetišču so te dni krstili 82 letnega Žida Jožefa Sonnino. Krstni obred je izvršil kardinal Lepicier ob navzočnosti vseh oskrbovancev in mnogo odličnih oseb. Starček, ki je na zadnjem delu svoje poti našel resnico in bo lahko mirno čakal podiva v večnost, je dobil pri krstu ime Jožef Aleksii Ilalvard Devold, mladi norveški lovec na kožu-harje, ki je s petimi tovariši odpotoval na vzhodno Grenlandijo in tamkaj razvil norveško zastavo. Na ta način je svoji državi zagotovil posest ozemlja, za katero se jc potegovala tudi Danska. Malyginove dogodovščme Severnejše od „Krasina" — V koči iz S. 1903 Avguštinski samostan na Sv. Bernardu. Avguštinski menihi na Sv. Bernardu co s svojimi znamenitimi psi v teku stoletij rešili na stotine potnikov gotove smrti. Železnica in avtomobil sta njihovemu delu izpodmaknfia tla. Sedaj se velik, del menihov s psi izseli v Tibet, kjer bodo na nekem gorskem prelazu zgradili nov hospic. teonove vojne. Po teh je bilo francosko ljudstvo tako zelo obubožano, da ni moglo kupovati svojih potrebščin na način, kot dotlej. Neki pariški trgovec s pohištvom je pričel s prodajo svojega blaga na obroke, a prav kmalu mu je sledil neki trgovec v Londonu. Dandanes je posebno v anglosaških deželah obročni sistem tako razširjen, da je mogoče obrestih zahtevajo od 10 do 22 odstotkov, kar je že več kot oderuško. Neki trgovec je kalku-liral takole: Pri gramofonu, ki ga prodani za 15 funtov, zaslužim 5 in pol funta, ako gramofon takoj plačam; ako pa je bila kupčija sklenjena s pomočjo takega denarnega zavoda, imam dobička približno samo en funt, vse drugo, torej štiri petine, gre v blagajno pod- Poročila z ledolomilca »Malygina« javljajo zanimive podrobnosti o potu skozi polarno ledovje. Ladja se le s težavo prebija skozi led. Na 82. stopnji je zašla v take grmade ledenih plošč, da se je bilo bati najhujšega. Kakor star, izkušen rokoborec se je >Maly-gins pred prevelikim navalom umikal in čakal ugodnega trenutka za nov sunek. Tako se je slednjič prebil do Rudolfovega otoka. >Krasin« je bil 1. 1928. dospel le d o 81. sto- tani in obglodani. Toda kljub temu so morali četveronogi vlomilci oditi s praznimi želodci. Ves živež, ki je namenjen v polarne kraje, vedno spravljajo v pločevinaste posode in teh medvedi niso mogli odpreti, naj jih je vonj še tako vabil. Zato so našli »Malygi-novi« ljudje vsa živila: meso, mleko, čokolado, Princ Lowenstein, predsednik zadnjega nemškega katoliškega shoda, ki bo otvoril tudi letošnji kongres. dobiti na obroke vse: od letnega železniškega voznega listka pa do velikega oceanskega par-nika. Najraznovrstnejše stroje, pisarniške opreme, motorna kolesa, aeroplane, vse, prav vse se dobi na obroke. Zelo se moti oni, ki misli, da so avtomobili, ki jih vidi po cestah drveti, tudi že plačani. Kaj še! Dostikrat se pripeti, da je avto Cerkev Naše ljube Gospe v Niirnbergu. jetja, ki financira trgovce z obročnim sistemom. V splošnem ima oni, ki kupuje na obroke, škodo, kajti trgovec mu bo zaračunal visoke obresti, dostikrat do 20 odstotkov, za >ugodnost«, da je mogel kupec stvar takoj imeti. Seveda si vsak tak trgovec pridrži pravico, da je blago, ki ga je prodal na mesečne obroke, njegovo, dokler ni plačan zadnji cb- Monakovski nuncij Vasallo di Torregrossa, ki bo na nemškem katoliškem shodu v Niirnbergu zastopal papeža. pinje in 47 minut, dočim je »Malygin« prodrl do 82. stopinje. Tako daleč doslej na severu še ni dospela nobena ladja. Dne 5. avgusta je bil eden najzanimivejših dni. Ekspedicija je obiskala kočo polarnega raziskovalca Fiale, ki je bila zgrajena in opuščena 1. 1903. in stoji poslej osamljena. Vodovod je še danes v dobrem stanju. Telefon napravlja vtis, kakor da bi bil včeraj montiran. V observatoriju so našli v najlepšem redu vremenske zapiske, instrumente, pisalni stroj. Zato so pa v shrambi za živila gospodarili medvedje. Zaboji so ležali razme- Nj. Veličanstvo kraljica Marija na obisku pri svojem polku v Romuniji. Levo romunsiki kralj Karol. prepečenec itd. še v popolnoma dobrem in užitnem stanju. Potnik, ki bi ga kaka nezgoda vrgla na Rudolfov otok, bi bil za dolgo preskrbljen z vsem potrebnim. Stanovanjska koča je prav udobna, poleg nje je skladišče, ki je založeno s čolni, sanmi, svetilkami, polarnimi odejami itd. Malyginova« posadka je tu odkrila spominsko ploščo in zažigala pri tem rakete iz Fialovih zalog. »Malvgin« ima izvrstne brezžične zveze ter se njegovi ljudje vsako noč pogovarjajo s svojci v Moskvi. Nemški pilot Katje in telegrafist Kolber, ki so ju prijeli Mongoli. Naša zunanja trgovina Pravkar jo izšel -.Statistični pregled zunanje trgovine za prvo polovico 1931«. Iz toga pregleda ie razvidno, da so bile posamezne skupine naše .unanje Irgovino v odstotkih sledeče (v oklepajih Dodatki za prvo polovico 1930): Uvoz: živina 0.1% (0.0-1%), hranila in pijače 8.01 (8.17), sirovine iu polfabrikatl 18.65 (18.82), tabrikati 73:17 (72.92). zlato itd. 0.08 (0.05); izvoz: živina živa 14.45 (11.09), hranila in pijače 30.1 (33.95), sirovine in polfabrikatl 47.4 (47.01), tabrikati 8.05 (7.93), zlato ild. O (0.02). Iz teh podatkov je razvidno, da se struktura našega uvoza ni dosti spremenila. Nasprotno pa opažamo, da je narastel delež živine v našem izvozu. To je pripisovati dejstvu, da jo izvoz hranil nazadoval (izvoz pšenice je znašal v prvi polovici tekočega lota le 8.8 milj. Din v primeri s 239.3 milj. Din v prvi polovici lani, izvoz koruzo jo padel za polovico od 347 nn 170.7 milj. dinarjev). Zanimivi so podatki o potih naše zunanje trgovine. Uvoz je prihajal, kakor sledi: po suhem 30.98% (v prvi polovici lani 45.43), po vodi 03.0-1 (54.57). Pripomniti pa je, da jo uvoz po morju nazadoval v manjši meri kakor uvoz po rokah. Uvoz po morju je znašal 226.000 ton (248.000), po rekah pa 129.000 (152.000) ton. Izvoz pa se je razdelil sledeče: po suhem 37.62 (45.83), po vodni poli 62.38 (54.17). Tu pa opažamo, da je izvoz po morju padel od 992.000 na 833.000 Ion, izvoz po reah pa od 313.000 na 185.000 ton, torej manjše nazadovanje pri izvozu po morju kakor pri izvozu [K) rekah. Iz teli podatkov sledi, da si trgovina zmerom bolj poslužuje cenejše vodne poti kakor pa železnic. Razbremenitev Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz Narodne banke za 15. avgust 1931 kaže, da se je zlala podloga banko zopet zvišala za 0.3 milijona Din, dočim je devizni zaklad padel za 17.8 milijona Din. Skupno je znašala podloga 2.0915 (8. avg. 2.109) milijona Din. Devize, ki ne pridejo v poštev za podlogo, so se neznatno (»višale na 116 4 milj. Din. Dočim jo v prejšnjem tednu menični portfelj banke izredno narastel, smo od zadnjega izkaza sem sedaj zabeležili padec za 32.3 milj. Din, lombard pa se je neznatno znižal (za 1.2 milj. Din). Skupno znašajo posojila 1.657 milj. Din. Državni dolg je ostal nespremenjen, dočim so se nepremičnine itd. povečale za pol milj. Din. Obtok bankovcev je nazadoval za 57.7 milj. Diu na 5.011.4 milj. Din. Istočasno so padle tudi obveznosti (takoj plačljive) za 123 milj. Din. Državne terjatve so nazadovale od 58.2 na 35.2 milj. Din, žiro računi od 523.6 na ■144 milj. Din, razni računi pa so padli od 101.8 na 81.4, tako da znašajo sedaj obveznosti po vidu 560.5 milj. Din. Izredno pa so se povečale obveznosti z rokom, in sicer za 129.4 milj. Din na 531.7 milj. Din. Ker je podloga nazadovala v manjši meri kakor obtok in obveznosti po vidu (nazadovanje podloge je znašalo 17.5 milj. Din, obtoka in obveznosti po vidu pa 180.7 milj. Din), se je skupno kritje povečal^ od 36.66% na 37.53%, samo zlato kritje pa je uaras-tlo od 26.85% na 27.71%. Izvoz sadja v CSR Belgrad, 20. avg. AA. Centralna komisija za sadje pri ministrstvu za trgovino in inuustrjio sporoča, da letos razmere na nadnem trgu na Češkoslovaškem niso tako ugodne za izvoz kakor lani in da je zalo izvoz sadja na Češkoslovaško oiež-kočon. Po eni si rani je kapaciteta češkoslovaškega trga paula zaradi splošne gospodarske krize, ki slabi potrošnjo kupcev. Po drugi strani pa je letos pridelek sadja, zlasti hrušk, jabolk in sliv, na Češkoslovaškem zelo dober, čeprav je več mili ionov debol trpelo od mraza. Lani so naši izvozniki polnili tržišča manjših mesl na Češkoslovaškem, letos pa se iz notranjosti države, posebno iz Slovaško vozi sadje na večja tržišča. Kazen tega prihaja na Češkoslovaško tudi madžarsko sadje. Mad-Žrako sadje nam je konkurenčno, to konkurenco pa moremo premagali, ker je našo sadje po kakovosti vsekako boljše od madžarskega. Popolnoma zagotovljena je prodaja smederev-skega grozdja na Češkoslovaškem, kjer jo po njem vatiko povpraševanja. Zauij se lahko dobo ugo luo cene. Izvozniki sadja bodo na Češkoslovaškem dobiti dober trg, če bodo tja pošiljali slive, posebno prvovrstne in debelo blago z mahom in odporno proli pokvari ter okusno paketirano. Toda poslali ga morajo hitro. Ta hitrost pa ni potrebna pri grozdju, kar gre za lo, da pride blago popolnoma nepokvarjeno na trg, za slabše blago pa ni ugodnega konsuina, vrhu lega ludt ne dovolijo prodaje slabšega sadja zdravstvene oblasti. Potrebno je to ludi zaradi konkurence; zato je treba pri vseh vrstah sadja pazili na to, da lara pri paketiranju ue bo znašala več ko 10%, zlasli ne pri pošiljkah od 15 do 17 kg. Hranilne vloge v naši driavi. Dne 1. junija 1931 so zuašale v naši državi hranilno vloge (na knjižice in tekoče račune) dne 1. junija 14.242 milj. Din (lani 30. junija 12.236 milj. Din). Po pokrajinah se vloge razdele sledeče: Srbija 4152 (2.884), Hrvatska 4.633 (4.758), Vojvodina 1.492 (1.473), Slovenija banko 1.717 (1.095), reg. hranilnice 1.220 (1.078), Bosna 797 (732) in Dalmacija 231 (218). Francoski interesi v našem ladjedelstvu. Pred nedavnim je francoska družba Ateliers et Clian-tiers de la Loire ustanovila v Jugoslavjii d. d. »Jugoslovonsko društvo za izradu in popravak bro-dova« v Belgradu z glavnico 6 milj. Din. Družba jc že kupila dok in razne naprave ladjedelnice Marjan v Splitu. Sedaj poročajo iz Splita, da jo družba kupila tudi drugo splitsko ladjedelnico »Jug', ki ima svoje naprave v severni splitski luki. Vse delo bo sedaj koncentrirano v izpolnjenih napravah Juga. Nova hidrocenlrala na. Savi v Žirovnici bo zgrajena že do 28. avgusta I. 1. na tujsko prometni razstavi. Umetno jezero na Savi bo segalo do Ja-vornika. Kdor bo hotel videli la veliki gospodarski načrt Dravske banovine in poleg iega ludi vso njeno elektrifikacijo z Zavrsnico vred s točno po naravi posnelim modelom od Završnice do Vinlgarja, ne bo zamudil obiskali tujsko-proniotne razstave, ki se bo vršila v okvirju jesenske prireditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do D. septembra. Konleurs je razglašen o imovini Viljema Zabukovca, mizarja v Ložu, stanujočega v Belgradu; roki: 30. septembra in 6. oktobra. — Nadalje o imovini Alešovca Petra, peka in posestnika v Kranju šl. 99; roki: 28. avgusta, 30. septembra in 6. oktobra. — Nadalje je razglašen konkurz o imovini Stane Rebolja, trgovca v Krauiju šl. 10; roka: 30. septembra in 5. oktobra. Poravnalno postopanje je razglašeno n imovini Koraaija Ivana, trgovca železnine v Mariboru, Aleksandrova cesla št. 42; roka: 23. in 28. sept. Potrjene poravnavo izven konkurza: Frflhllch-Navrat.il, trg. v Celju 60%; Veble Jožica, trgovka v Celju 40%; Bernik Franc, trgovec s klobuki, Ljubljana Vil., Celovška cesla -13, 42.5%; Rebolj France, Novo mesto 50%. Statistiko zunanje trgovine. Finančno mint-slrslvo, oddelek za carine je izdalo Statistični pregled zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za prvo polletje 193U. Knjiga vsebuje podatke o Uvozu in izvozu vseh važnih predmetov v prvi pdovici preteklega in tekočega leta, kakor ludi deleže tujih držav pri naši zunanji trgovini. Cena je 30 Din in se dobi pri vseli večjih carinarnicah. Letopis Zveze jugoslovanske industrije za pre-delano železa in kovin. Letos je izšel drugič letopis jugoslovanske industrije za predelavo železa in kovin."lz letopisa posnemamo, da je v zvezi včlanjenih 35 podjetij, izven zveze pa je ostalo še lepo število podjetij. Glasom seznama, priloženega knjigi, izdelujejo v zvezi včlanjena podjetja skoro 1000 raznih predmetov, kar jasno dokazuje veliki razmah te panoge industrije. Ta panoga naše industrije izkazuje letno produkcijo nad četrt milijarde Din, dočim znaša uvoz teh predmetov letno nad 1.300 milj. Din. Vinska razstava na Ljubljanskem velesejmu od 29. avg. do 99. sept. t. 1. bo obsegala prodajo vina in sicer namiznega in buteljčnega in bo nudila obiskovalcem priliko, da se pouče o kakovosti naših prvovrstnih domačih vin. Zastopana bodo vsa vina iz najvažnejših vinskih okolišev bivše mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Vina se bodo točila v malih kozarcih in tudi kupčija se bo lahko sklepala ob tej priliki. Razstavo bo organiziralo Vinarsko društvo v Mariboru. Mlekarska in sirarska razstava na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avg. do 9. sept. t. 1. bo obsegala prodajo najraznovrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le iz zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodarskega stališča se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati smotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, istotako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd. Razstavo bo organiziralo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. Čebelarska razstava na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avg. do 9, sept. t. 1. Naši čebelarji bodo zopet razstavili svoje letošnje pridelke. Dana bo vsakemu prilika, ki ceni uživanje medu, da se o pravem času oskrbi z medom. Ta del bo nudil tudi marsikaj poučnega, za kar se naši čebelarji najbolj zanimajo. Oddaja krovskih del na zgradbi skladišča v Celju. Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 2. sept. 1931 ponudbe glede oddaje krovskih del na zgradbi skladišča v Celju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Italijanski kapital i v inozemstvu, plasirani pod fašizmom, znašajo iioldrugo milijardo lir. Posojila so dobili: Avstrija (2), Nemčija (2), Grčija, Poljska, Madjarska, Bolgarija, Romunija in Brazilija. Borza Ljubljana, 20. avgusta. Denar Ljubljana. Amsterdam 2285.65—2292.-19, Bruselj 789 10—791.76, Curih 1102.05—1105.35, Dunaj 796.77—'799.17. London 275.23—276.05, Nevvvork 5654.84—5671.84, Pariz 222.03—222.69, Praga 167.84 do 168.34. Trst 296.44—297.34. Zagreb. Amsterdam 2285.86—2292.49, Dunaj 796.77-799.17, Bruselj 789.70—791.76, Milan 296.44 do 297.34, London 275.25—276.05, Ne\vyork kabel 5665.84—5682.84, ček 5654.84—5671.84, Pariz 222.08 (io 222.69, Praga 167.84—168.34, Curih 1102.05— 1105.35. .Skupni promet brez kompenzacij 5.4 milj. Din. Belgrad, Amsterdam 2285.86—2292.49, Bruselj 789.40—791.76, Curih 1102.09—1105.35, Dunaj 790.87—799.17, London 275.23—276.05, Nevvvork 56.5484—56.7184, Pariz 222.03—222.09, Praga 167.84 do 168.34, Trsl-Milan 296.44—297.34. Curih. Belgrad 9.055, Pariz 20.15, London 24.975, Nevvvork 514.12, Bruselj 71.60, Milan 26.90, Madrid 45.4575. Amsterdam 207.35, Dunaj 72.25, Stockholm 137.60, Oslo 137.55, Kopenhagen 137.50, Sofija 3.725, Praga 15.23, Varšava 57.60, Budimpešta 90.025, Atene 6.66. Carigrad 2.4375, Bukarešta 3.0575, Helsingfors 12.95. Vrednostni papirji Tudi danes so bili tečaji drž. papirjev sla-bejši. Vojna škoda je ponovno nazadovala iu padla zopet skoraj na minimalni tečaj v teku pret. ledna, I. j. pod 330. Tako nizkega tečaja že dolgo nismo poznali. Bančni papirji so ostali neizpre-menjenl. Prometa je bila manj kakor včeraj, zaključki so bili po neizpremenjenih tečajih, V bančnih paprjih izkazujejo promet Drava in Vevče po neizpremenjenih tečajih. V ostalem ui bilo izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 80 bi., 7% Bler. pos. 70 bi., Celjska 150 d., Lj. kred. 120 d.. Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d., Stavbna 45 d., Ruše 125 d. Zagreb. Dri. pap.: 7% inv. p. 75 bi., v. šk. ar. 329-333 (330), kasa 329—333 (333), 12. 336—339 338), 8% Bler. pos. 78.50—79.50 (78—79.50), 7% Bler. pos. 68.50-69 (69), 7% pos. Drž. hip. banke kasa 72—75, 6% begi. obv. 59.75 bi. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d., Poljo 53.50—55 (53.50), Kreditna 121—126, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d., Narodna 5700 bi., Obilna 36 d., Praštediona 957.50 do 965, Srbska 190—191, Zemaljska 114.50 bi.. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 115 d., Danica 65 d., Drava 212.50—220 (212.50), Šečeraua Osjek 216—220, Osj. ljev. 210 d., Brod. vag. 50 bi., Vevče 120—122 (120), Isis 41 bi., Ragu-sea 300 d., Jadr. plov. 480 bi., Trboveljska 225 do 235. . Belgrad. Narod, banka 5900 bl„ 7% inv. pos. 72—77, vojna škoda 332—333 (900 kom.), dec. 343—844 (2100 kom.), begi. obv. 57.50—59, 7% Bler. pos. 69—70. Notacije dri. papirjev o inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 05—66.75. No\vyork: 8% Bler. pos. 73-75, 7% Bler. pos. 65—66.50, 7% pos. D. H. B. 66.25—70. Dunaj. Don. sav. jadr. 90, VViener Bankverein 14, Escompleges. 149.85, Živilo 77, Union 17, Alpi-lie 12.75, Trboveljska 27.10. Žitni trg Novi Sad. Vse iieizpremenje.ua Promet: pšenica 9 vagonov, oves 2 vagona, koruza 12 'A vagona, moka 8 vagonov, fižol 7 vagonov, otrobi 3 vagono. Tendenca: neizprememjeoa. Budimpešta. Borza radi praznika ni poslovala. Koroško pismo Najprej sprejmite lepe pozdrave. Lepo pozdravljeni vsi, v katerih se pretaka še slovenja kri. ( Saj smo po krvi bratje vsi. Nuj bi ostali vs>edini! Saj smo vsi ene inajke sini! Čudne stvari se dogajajo Slovencu na Koroškem. Niti življenja nismo več varni pri belem dnevu ne. Ko volk ila ovce gre ta zapeljani človek. Pa še hujši ko volkovi so ti naši »nemčurji«. Še ni bilo slišati, da bi volk vzel kol, ali nož iu šel med ovce, kot delajo naši nespatneneži. Ti ljudje, ki jih je pod srcem nosila slovenska mamica in šo prvič za njo govorili slovensko besedo, katero jih jc učila lastna mamica! Leta 1920, ko so imeli Slovenci zaseden del Koroške, so bili ti ljudje trdni Slovenci. Gotovo le zavoljo tega, da so dobili več sladkorja in druzega iz Jugoslavije. Danes ravno ti ljudje, kateri so tedaj dobili največ brezplačnega blaga, raznašajo vesti o Jugoslaviji. Pred desetimi leti najbolj trdni Slovenci, danes pa najhujši nasprotniki! Ce gre Slovenec na pot po svojih opravkih, ga napadajo in močno nahrulijo. Tak prizor se je pri nas že večkrat zgodil. Na predvečer kresovanja (Sonnevvendfeier) dne 23. junija t. 1. so neki člani nemškega društva prikorakali ua tiho vasico Tuce pri Radišah. Na nekem hribčku, nekoliko oddaljenem od vasi, so žgali kres. Ko so se vračali dotnov okrog polnoči, so obiskali še tiho vasico, v kateri prebivajo mirni Slovenci. Kmetu slovenskega mišljenja so napravili skromno podoknico: »Horuk«, ven s čuši«; tudi je sledila neka pesem o Jugoslaviji: Na oni kraj potoka se Jugoslavija joka«. Kmet in njegov brat jih gresta vprašat, kaj vendar hočejo. Za odgovor so jima pokazali, kako so močni. Bratu so celo zlomili roko. Zdaj ima vse to sodnija v rokah. Kako bo zadeva iztekla še bodete gotovo izvedeli. * Ko to pismo končujem, slišim vpitje: »Horuk-. Sem si mislil treba bo pogledati, kaj je to. Prikorakajo trije mladi fantiči, ki so po krvi Slovenci, a v duhu zacepljeni Nemci. Trese se naša slovenska zemljiva pod njimi, tudi lahko, ker niso samo trije, ampak ima vsak pri sebi še nekoga, ki mu zmeša pamet. Imenuje se alkohol. Še majhen dodatek. V listu pod imenom »Koroška domovina -o se naši nasprotniki izrazili, da niso več kristjani. Žalostno je, čitati kaj takega. Nekdaj Slovenci, pravi kristjani, a danes pa tako zaslepljeni. Bog čuvaj našo slovensko Koroško! Mosf čez Savo na Otočah Brezje, avgusta. Proti koncu julija se je vršil sestanek glede faktičnega prevzema lesenega mostu od strani občin, oziroma določitve procentualnih prispevkov. Sestanka so se udeležili po svojih zastopnikih okr. cestni odbor, občine Mošnje, Ovsišo iu Ljubno ter bivši lastniki mostu. Kaj konkretnega so na tem zborovanju ni sklenilo. Odkar je odpravljena mostnina, se mostu vsak brani, ker so s prevzemom združeni samo stroški. Da pa bodo ti veliki in pogosti, je gotovo, ker je most star, lesen, v slabem stanju ter neprimeren za sedanji promet. Zanimive so bilo na tem sestanku tri stvari, ki so se obravnavale in o katerih so bili stavljeni predlogi, ki so se poslali kr. banski upravi. Na zborovanju namreč, ki se jo vršilo 1. marca 1931, so se nekateri Brezjani, ki so dejansko za povzdigo tujskega prometa v našem okolišu, izjavili, da ne prispevajo za stari leseni most v Otočah nič, za novi most, ki naj bi se gradil tik za železniško poslajo, pa znaten znesek. Ostali so s tem predlogom osamljeni iu še celo zastopniki občine Mošnje, v čijo rajon most niti ne spada, so se izrekli za procentuatni prispevek za stari most, dočim o novem mostu ni hotel nikdo slišati, kljub temu, da bi bil za Brezje z okolico ter sploh za celo banovino eminentne važnosti. Po petih mesecih pa so zastopniki vseh treh občin na včerajšnjem sestanku prišli do spoznanja, o čemer so se tudi izjavili, namreč, da za stari leseni most ne prispevajo nobene pare, najmanj pa za odkup mostu. Vendar ga pa prevzamejo, ako jim banska uprava dovoli pobiranje mostnine, kar so motivirali s tem, da tudi mestna občina ljubljanska pobira uvoznino od avtomobilov — nevedoč, da je ludi že odpravljena. Bivši lastniki pa zahtevajo odškodnino za most; kdo jim jo bo dal, je pa drugo vprašanje. Na podlagi vsega tega je razvidno, da vsi taki sestanki, zborovanja in posvetovanja ne bodo rodila uspehov, zlasti, ker gre za zakrpan most. ki jo svojo nalogo dovršil. Na dlani je, da bo slejkoprej treba zgraditi nov most, ki bo odgovarjal tujskemu prometu. Most na Otočah služi takorekoč vsfej banovini, saj prihajajo tisoči in tisoči na Brezje in odtod na Bled iz vse krajev naše Slovenije. Povprečno se ceni letno preko 150.000 romarjev, izletnikov in turistov. Ne smemo pozabili, da so Brezje razvijajo vedno bolj in bolj kol letovišče. Dotok stalnih gostov narašča od leta do leta. Vsa ta dejstva govorijo za dobro in kratko zvezo Brezij z železniško postajo. Akcija za zgradbo novegn mostu lik za železniško postajo na Brezjah žo obstoja. Vodi jo Tujsko prometuo društvo, ki je v ta namen zbralo že nad 60.000 Din. Akcija je kr. banski upravi že dobro znana in uvidevnost g. bana zn tujski promet bo gotovo pripomogla k pospešitvi, posebno, ker bi bilo za stari most škoda vsakega denarja, v kolikor ni potreben najnujnejših začasnih popravil. Prav tako je v interesu občine Mošnjo same, da akcijo zaenkrat vsaj moralno podpre, denar pa, ki bi ga bilo Ireba dati za stari most, raje volka za novega. V kolikor poznamo g. župana, bo gotovv storil vse za povzdigo tujskega prometa v naši občini. O tem ne dvomimo. Kontice Stovenjgradec Zopet požar. Pretekli petek je požar zopet uničil hišo in gospodarsko poslopje Skočirja Andreja, posestnika v Golavabuki. Hiša in gospodarsko poslopje je bilo skupaj pod eno streho ter je oboje pogorelo do tal. Zraven tega pa je pogorelo tudi vse žito, krma, poljedelsko in gospodarsko orodje, obleka in vso pohištvo, tako da znaša škoda nad 60.000 Din, katera je večji del krita z zavarovalnino. Ogenj jc nastal pri lesenem dimniku nad kuhinjo, ki je bila na odprto ognjišče, odkoder se je zvečer zanesla iskra v dimnik, ki je pozneje začel goreti. Gašenje vkljub hitri pomoči sosedov ni bilo mogoče, ker jc stalo poslopje v hribu in brez vode. Si. Peter pri Mariboru Na Gorci pri št. Petru se vrši v nedeljo 30. t. m. fantovski tabor za dekanije Maribor levi in desni breg, Dravsko polje in Jarenino. Za udeležence iz Maribora in sosednih krajev je ob 8 zjutraj odhod k Št. Petru. Zbirališče pri šolskih sestrah v Melju. Na meji župnije sprejem. Od tam odhod na Gorco z godbo na čelu. Ob pol 10 pridiga č, g. prof. Živortnik P., nato slovesna služba božja, med katero poje moški pevski zbor od Sv. Janža na Dravskem polju. Takoj po službi božji odhod na zborovalni prostor pred župno cerkev. Na zborovanju govorijo: Jerebič F., podravnatelj Zadružne gospodarske banke: Kako naj fant pospešuje versko življenje v družini. Dr. Jcraj J.: Fant kot bodoči gospodar. Jeratič M.: Fant in domača gruda. Pozdravni govori zastopnikov posameznih župnij. Pred zborovanjem se skupno zapoje himna Povsod Boga! Popoldne po vcčernicah športne tekme. Fantje iz Slovenskih goric, Dravskega polja in Podravske doline, vsi na fantovski tabor, da bo dostojna manifestacija naših katoliških idej. Gornja Radgona Navzlic veliki slovesnosti, ki se jc vršila istočasno ob obilni nebeški rosi v Radencih, sc jc zbrala pri novi maši našega primicijanta Toneta l rstenjaka tolika množica vernega ljudstva, da ni bilo mogoče bili vsem v cerkvi. Z velikim razumevanjem je ljudstvo sledilo navduševalncmu govoru prof. Petra Kovačiča, ki je posebno poudarjal veliko nalogo krščanskih družin in zavednega vernega ljudstva, da si vzgoji zlasti v sedanjih težkih časih čim več duhovnikov, požrtvovalnih in nesebičnih voditeljev. Pevski zbor, do 40 pevcev, je spretno sledeč vsakemu gibu znanega dirigenta Janka čiriča zapel znano serafsko mašo tako lepo, da je sveta pobožnost objela in dvignila v nebeške višave misli in srca vseh. Popoldne so se zbrali povabljeni gostje, sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci g. novomašnika v Rodomšcih, na njegovem domu. Tu jih je čakalo novo radostno iznenadenje: dom veselja, ki so ga ovenčale pridne družice tako lepo, okusno in bogato, da so bile na mah pozabljene vse težave dolgega in napornega pota, in sc je razvila vsa družba v tako neprisiljeno, radostno razpoloženje, da bodo tisti trenutki čistega veselja ostali vsem domačinom, posebno pa še dragim gostom iz drugih krajev v vednem spominu. Iz raznih krajev Iiinutkc toplice. Gostje v tukajšnjem zdravilišču — ki je zelo lepo — se stalno prito-žtijejo, du zdraviliška uprava iiimu v restavraciji in kavarni naročenega nobenega slovenskega časopisa* Med tem ko najdeš tam vse vrste tu- in inozemskih časopisov, iščeš ozir. zahtevaš pa zastonj Slovenca« in druge ljubljanske dnevnike, t priua in osobje, ki je sicer zelo post režij i vo, v tem oziru premalo gleda na slovenske goste. Fram. Tombola, ki jo je priredilo ?Olepše-vulno i ii tujsko-prometno društvo« dne <1. t. m., se je juko dobro obnesla. Prijetna dolžnost nus torej opominja, da se najlepše zahvalimo vsem blagim darovalcem mnogoterih dobitkov, nežnim ruzpečevnlknm kakor tudi gg. prodajalcem kart in sploh vsem. ki so nam na ta ali oni način pripomogli do sijajnega uspeha. — Odbor. Rogaška Slatina. V pondcljek, 17. t. m., slu prispela v tuk. zdravilišče ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, g. loško Priol, iu profesor veronauka g. Martin Pctelinšek. Oba slu se nastanila v zdraviliških hotelih: prvi v Ljubljanskem, drugi v Slutinskem domu. Gospodoma, ki stn znani, obeespoštovani osebnosti, želimo učinkovitega zdravljenju in prijetnega odmora v naših domačih Karlovih Varili Kriicoci pri Ljutomeru. Tukajšnje gasilne društvo priredi v nedeljo, dne 2". t. jii.. na po-sojilniških prostorih ob " popoldne \cliko, na dobitkih i/n*liio bogato tombolo. Slovesno zahvalno službo božjo ob priliki vladarjeve lOletnice jc opravil pretekli ponedeljek g. arhidijakon Tovornik ob asistenci treh duhovnikov. Udeležili 60 se je predstavniki vseh tukajšnjih uradov in številno občinstvo. Po slovesnem opravilu je bila v poslopju Okrajne posojilnice slavnostna občinska seja. Slavnostni govor je čital g. župan Rado Jereb. Smrtna kosa. Pretekli ponedeljek smo položili k večnemu počitku vrlega in delavnega krščanskega moža Franca Ložaka. Rajni je bil med vojno okoliški župan in ima veliko zaslug, da se je postavil sedanji Katoliški društveni don, v katerem se zbira sedaj naša katoliška mladina. Za vse, kar je storil Bogu v čast in v korist naroda, naj mu bo Vsemogočni plačnik. N, v m. p.! Pri bakljadi v nedeljo zvečer so se godile razne nerednosti. Tako so se slišali med drugimi vzkliki, ko je sprevod šel mimo Katol. društvenega doma, tudi klici: Pfuj! Pred Katol. domom je stalo takrat mnogo ljudi, ki so se udeležili lepe proslave Kat. izobr. društva. Prosimo oblast, da uvede preiskavo, kdo si je dovolil take neslanosti. I Pridobivajte novih naročnikov! Radio Programi Radio-Ljublfana * Petek, 21. avgusta: 12.15 Plošče (Uverture, operni zbori) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova — 20.00 Plošče — 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 Čas, dnevne vesti. Sobota, 22. avgusta: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče. — 18.30 Salonski kvintet: Blankenburg: Čarovnik; Lincke: Cassanova valček; Boiedieu: La Dame blanche; Konigsberger: Igračka Nj. Veličanstva. — 19.30 Plošče. — 20.00 Začetek šahovskega turnirja na Bledu, poroča dr. M. Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Kompozicijski večer g. J. Breznika. — 21.15 Samospevi ge, Antonije Skvarča: 1. Mirk: Kateri kerub; 2. Mirk: Mati poje; 3. Osterc: Ob jezeru; 4. Mussorgsky: Pred spanjem; 5. Sajovic: Bujni vetri v polju; 6, Brahms: Zaman pod oknom. — 21.454 Harmonika solo, g. Stanko, vmes čas in dnevne vesti. _ Drugi programi t Sobota, 22. avgusta. Belgrad: 12.35 Narodne melodije. 19.50 Vijo-linski koncert. 21.00 Vokalni koncert. 21.50 Večerni koncert radio orkestra. 22.40 Ciganska godba. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Kabaretni večer, 22.10 Plesna glasba radio orkestra. —- Budapest: 12.05 Koncert ruskih balalajk. 17.30 Orkestralni koncert. 19,00 Humoristična glasba. 20.00 Prenos iz študija, nadalje ciganska godba. — Du :aj: 11.30 Opoldanski koncert. 13.15 Plošče. 20.00 Prenos Iz 1 Berlina, kabaret. 22.15 Večerni koncert, — MIlan: 11.15 Pestra glasba. 19.15 Lahka glasba. 20.45 Komedija »II successo«. — Oslo: 20.00 Radio orkester. 22.45 Plošče. — Praga: 19.05 Poljudni kocert. 21.00 Koncert vojaške godbe. — Rim: 13.10 Plošče. 13.32 Radio kvintet, 21.00 Italijanska glasba. — Berlin: 20.00 Zabavni večer. 22.00 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. 13.15 Koncert vojaške godbe. 20.45 Violoncello. 21.00 Koncert. 22.15 Plesna godba. — Stuttgart: 20.30 Veseloigra »Die Finna geht in Urlaub«. 22.50 Plesna glasba. Saši i ii bratec Zora in Matko Janežič Bogn« program Letos pač nihče ne bo tnogel ugovarjati, da ni bilo lepi him zanimivih tekem. Bodisi v nogometu ali v plavanju. Toda ni še vseh dni konec! Tako v nogometu kakor tudi v plavanju nas čakajo senzacije. Večje seveda v plavanju. Za prvenstvo Slovenije — in sicer neposredno — se udarita v nedeljo Ilnya in Primorje. Kajti naša dva zastopnika v liginem tekmovanju sta srečno pristala Tia zadnjih mestih. Nedeljska tekma bo pa odločila, kdo bo ostal na zadnjem in kdo na predzadnjem mestu. Zatorej gre samo za prestiž, oziroma kdo bo prvi doma! V tem je vsa mikavnost le tekme. 0 igri je pa drugače težko še kaj povedati. Ilirija je sedaj parkrat na tujih tleh dokazala, da je v i/vrstili formi, in je tudi zelo uspešno zastopala slovenski nogomet ravno v igrah proti najtežjim nasprotnikom. Primorje je pa moralo prav v zadnjih tekmah priznati, da elan in borbeno«! še ni vse. Kar tako se pa tudi Primorje ne bo pustilo potisniti na zadnje mesto, čeprav so izgledi v tej tekmi slabši za Primorje. Ker gre za prestiž, se bosta obe moštvi gotovo potrudili in zaigrali tako, da bo zadovoljen še tako razvajen prijatelj nogometa. Teluno bo vodil eden najboljših sodnikov v državi, ki bo predvsem pazil, da igra ne bo ostra. Toliko o igri doma. Toda v naši ligi so še druge tekme, ki so še bolj važne. V Zagrebu oziroma Splitu bo odločilo, kateri bo tretji klub, ki bo sodeloval v državnem prvenstvu. Tekma Grad-janski-Concordia bo morala končati z zmago Con-cordie, ako hoče to moštvo sodelovati v državnem prvenstvu. Ze zmaga Haška v Splitu iu poraz Con-eordie v Zagrebu spremeni situacijo. Kajti, kdo bo tretji, je še zelo negotovo. Priznati moramo Con-oordii več upanja, toda Hašk in druge okolnosti.. .1 V belgrajski ligi je situacija že čista. Tamkaj ne tnore priti do nobenih sprememb. Jugoslavija je izpadla in bo lahko sedaj devet mescev premišljevala o nestalni forini svojega moštva. Ni izključeno, da bomo imeli v jeseni priliko videli tudi v Ljubljani to odlično moštvo. Toda v vojvodinski ligi je i>a že čist [Ktložaj postal kar naenkrat nejaseu. Mačva, siguren favorit, je proti koncu odpovedala. To nedeljo mora zmagati, |>a pride v finale. Igra na lastnem igrišču proti Gradjaai-skemu. Mačvi ogroča prvo mesto Slavija, ki je gotovo najboljše moštvo v tej skupini, po tehničnem znanju namreč. Saj smo v Ljubljani občudovali tehnično dovršeno igro tega odličnega moštva. Zanimivost Uginega tekmovanja je prav ta negotovost do zadnjih tekem. Po športnem svetu V posameznih državah so že pričeli z letošnjimi jesenskimi nogometnimi tekmovanji. Prvi so bili Škoti, ki imajo že dva kola prvenstvenih tekem zu seboj. Njihovi sosedi, ponosni Angleži pu bodo v kratkem otvorili jesensko prvenstveno sezono, kajti zbrune imujo že vse igralce skupaj. Tudi letos so se vodilni klubi preskrbeli s posameznimi »zvezdami« iz raznih klubov. Tako si jo angleški prvtik Arsenul zagotovil najboljšega škotskega golmana Thom-sonu za odkupnino 1,560.000 Din. Tudi Italija no zaostaja zu bogatimi Angleži, čeprav saiiiu ni s>b o g a t a«. Z brzoparnikom »Duilioc je prispela 6. julija v Genuo čelu sku-pinu naročenih »nogometnih zvezd« iz Južne Amerike. Med njimi so res slavni igralci, tako n pr. Petrone, Scarone, \lonti .. . itd. Italijani sicer trdijo, du so vsi njih rojaki, česar pu seveda ne moremo povsem verjeti. Gotovo je le, da bi Italijani radi imeli najboljše nogometno moštvo v Evropi, ki bi vsaj navidezno bilo čisto italijansko. Dve prvenstveni nedelji stu potekli tudi že v Južni Nemčiji, kjer jim najbolj primanjkuje terminov. Posebno veliko formo je pokazal v prvi svoji prvenstveni borbi slavni klub 1. F. C. Niirnberg, bivši nemški državni prvak, ki obetu letos prav senzucionelni preokrct v korist niirnberške nogometne slave, knteru je v zud-njili dveh letih nekako zatemnela. V Romuniji so zu jesenske sezono uvedli pn italijanskem vzorcu nacionalno nogometno ligo, ki ho sestojula i/ 1+ moštev, deljenih v dvu oddelka. Po dva moštva bosta iz Bukarešte, Temešvura, Klausenhurga in Aruda, po eno pu i/ Hermaristndtn, Kronstudtn ter drugih manjših mest. Tudi zu Romunijo bo ta nov uučiu tekmovanju prinesel nogometnemu športu večji razmah. Odločilna tretju tekina med italijanskim prvakom Juventusom ter praško Suarto, ki se boritn zu srednjevevropski pokal, se bo vršila po sporazumu med obema khihnmu 2. septembru na Dunaju. Sodil pa bo Švicar Ruoff. Letošnji nemški držuvni nogometni prvak liertha iz Berlina ima v zadnjem času res veliko smolo. Najprej je i/guhila liertha \ NUrn-hcrgu z t. F. C. Niirnberg-om prijateljsko tekmo s katastrofalnim izidom I : 6. Pu že jc tudi požar docelu skoraj uničil krušno tribuno nn igrišču nemškega prvaku, kmulu nato pu so še tutovi vlomili in odnesli ter izropali kur je bilo kuj vreducgu. 13. septembra se bo nu Dunuju vršilu re- I vanžnu nogometna tekma med Nemčijo in Avstrijo. Vsi vemo, da je pred pur meseci v Berlinu kupituliralu Nemčija s 6 : 0 napram izvrstnim Dunajčanom. Jasno je, du se že danes zelo debatira v Nemčiji o sestavi njihove re-prezentance, ki naj bi rešilu čust Nemčije. Severna in južna Nemčija sta si že v laseh, kajti na severu zelo zapostavljajo južne igralce, kar pu tem seveda ni prav. Pričakovati pa je vendar, da bo nemška reprezentanca za to borbo sestavljena bolj iz igralcev južne Nemčije, ker ti zudnjega poruzu niso toliko krivi, kakor igralci severne Nemčije. SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO F. & E REPlJMi AR, LJUBLJANA Kolodvorska 18 -- Čopova 10. Telef. 3430 Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela Gostilna, mesarija in posestvo M. Kranjc v Žalcu pri Celju, se bo prodajala dne 25. avgusta 1931 na okrajnem sodišču v Celju, ob 9 dopoldne. K gostilni spada med drugim tud krasen senčnat vrt za goste, ki je posebno poleti od izletnikov kar najbolje obiskan. V hiši je električna napeljava in se nahaja poslopje v dobrem stanju. Posestvo ima kar najidealnejšo lego in vso komodacijo. Leži na zelo prometni točki in je pripravno za izvrševanje vsake obrti. Kdor želi postati lastnik lepe. dpalne domačije, naj si isto takoj ogleda na licu mesta, ker je v torek, dne 25. avgusta že licitacija. B?«WMBHB—H— Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! on LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zad uga z neome eno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez v-akega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj-ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh v!'g. Hranilne vlog znašajo nad 180 milijonov dinariev. VzorCni vetesejoii) v tu velesoimsklh palačah v notranjem dela mesta. VVluaojein zu stavimo, hlvic in pogonske potn bšt lne v dvorunan 1.2, It, 4, 6, 11. 12, t!) in 2ii na velesejmskem prostoru. Obsežne ponudbe v preglednem redu'. Zahtevajte pojasnilu in pndnlke o ugodnostih in potnih olajšavah od \V ERKEN-a ZAGREB, Stnreevieev trg li 1, Telef. 75-91. Brzojavni naslov Krkenng Zunreb uli od ZUNANJEGA URADA LIPSKEGA VELESEJMA. IIEOGUAI). Kiii-z Mlhnjlovn lil. 33. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 31. avgusta 1931 ob 11 nabavo izvedbe železnega odra Načrti in pogoji so na razpolago pri podpisani Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. Štev. 6499-31. Razglas Županstvo Trbovlje razglaša, da bo vsled gradnje vodovoda v Hrastniku od 22. avgusta t. 1. dalje do preklica promet na banovinski cesti II. reda Trbovlje—Zidani most v predelu od Sv. Marka do Hrastnika zaprt. Otvoritev se bo pravočasno objavila. Županstvo Trbovlje, dne 19. avgusta 1931. V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je neizprosna usoda odtrgala iz naše srede našega blagega, srčno dobrega, nadvse ljubljenega papana in zlatega starega papana, gospoda notarja Aleksandra Hudoverniha predsednika notarske zbornice, predsednika družbe sv. Cirila in Metoda, častnega člana društva Pravnik, iinejitelja reda sv. Save III. ki. itd. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. avgusta 1931 ob 4 popoldne od doma žalosti, Erjavčeva cesta 24, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. rlones, dne 20. avgusta t. 1. umrl. Bodi mu časten spomin! Ljubljana, dne 20. avgusta 1931. >.'• •' ' >'. -,->". " ' i: -j. ' JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI izvršuje enobarvne in večbarvne fototipi3e » enobarvne in večbarvne autotipide ♦ kombinirane klišede za navaden in najfin. papir kli$e3e po slikah, perorisih in risbah, rokopisih. fotografijah za razglednice. reklamne slike Popolnoma varno naložite svoi denar v I zajemni p§§§ilif! ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Uuion«. Hranilne vloge se obrestujejo naiugodnese. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah NOTARSKA ZBORNICA V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, tla je njen dolgoletni zaslužni predsednik, gospod Aleksander Hudovernik notar v Ljubljani Razširjenost Nezmožni zahvaliti se vsakemu posebej za neštevilne dokaze sočutja povodom nenadomestljive izgube iskreno ljubljene soproge, matere in hčere, gospe nase sc tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo civilnim oblastem in žandar-merijski postaji v Podpeči za izkazano pomoč in naklonjenost pri prevozu, Slovenskemu lovskemu društvu za častno zastopstvo pri pogrebu, lovcem in domačinom iz Podpeči, Jezera, Tomišlja in Mojstrane za preobile dokaze sočustvovanja, kakor tudi vsem darovalccm prekrasnih vencev in vsem, ki so našo predrago spremili na njeni zadnji poti. V naši neizmerni boli nam je v veliko tolažbo zavest, da jc naša nepozabna pokojnica uživala toliko splošnih simpatij in ljubavi. Vsem in vsakomur posebej naša najiskrcnejša zahvala. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. • • 9 Naš dobri oče V o dušek Matej gimn. profesor v p. jc prejemši svetotajstva umirajočih danes v 93. letu umrl. Pogreb sc izvrši soboto, dne 22. avgusta ob po! 6. uri popoldne iz hiše št. 6 Vegove ulice. Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931. Pavla por. Murnik, Helena in Marija hčere. Jcrica roj. Schvvcglova sinaha. Božidar in Konrad sinova. Dr. Murnik Viktor zet. -AitlM • .T**/. •.V"--,., "J. t ..je posebno značilnG v v Švici nobeni evropski deželi ni supremacija Buicka T t«ko vidna kakor v Švici. Pred elegantnimi lioteli in na cestah, Iti drže k znamenitim shajališčem, srečate Buick večkrat kakor kuteri koli drugi voz njegove cene. Vzrok je preprost. V s vici naleti avlo zaradi gorskega značaja dežele k aj kmalu na velike terenske ovire. Dostikrat sc zgodi, da mora avto na dvajsetih kilometrih vožnje en kilometer plezati navkreber — in taka preizkušnja da boljše izpričevalo za »osebnost' voza kakor vse drugo. Buick 8 je plod 27 letnik izkustev na polju avtomobilizma. On jc kulminaciju v vrsti izrednih avtomobilov, ki so napravili Buick za ljubljenca dru- J ^^ g žabne in poslovne aristokracijo sveta. GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. E0I0 ODDELEK JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE V LJUDUANI nudi amaterjem IfamerC in vse (OtO pOtircDŠtldC svelovnoznanih lovarn. Imamo stalno izbiro plošč, filmov, papirjev, kemikalij in drugih amaterskih pripomočkov. — RAZVIJAMO plošče in filme ler kopiramo slike po zmernih cenah. ZdtlSevattC CCRIh! j. i. 2 ■s-C 5 12: — o SS IO _ c c. j: s ■J a N S I, ~ ?, "z a • •J i -J »tžir0 4 .. S c js i liN I^SBg = "S. " iS JC g- . ^ c X vi rr; 9. »n s, m .3 ri > m v c n .C > V s 1 kM> .1. % 1 « « T. c v r- C § b SI ^ eJ f: —1 (Ni — > > V f., C = n > iS -T C ■JN 00 S i K —. c3 OS 1 Otfrid v. Hanstein: 120 Strahotne potovanje na luno Tisoči letal in zeppelinov nad celino. Posebni vlaki so po svojih železnih potih vozili stotisoče preko celine, po vseh cestah so divjali avtomobili in motorna kolesa proli luki. San Francisko je čez noč postal najbolj obljudeno ineslo na zemlji. Ameriška vojna mornarica je zaprla luko. Sto in sto ladij je počivalo z zakurjenimi Kotli ob obalah, okrašenih s praporci in pripravljenih vsak hip za odhod. Pristanišče, vse mesto, kaj še: vsa Amerika — vos svet je bil okrašen z ameriškimi in nemškimi zastavami. Ameriške so veljale Joe Allistru, nemške Egon n. Vse radio postaje so oddajale izključno le poročila o vsemirski raketi. Povelje: Noben zrakoplov ne srne več vzleteti in ne ostati v zraku.« Vsak je razumel zakaj, pričakovali pa so vsi grozno nestrpno. Letala niso smela več v zrak, da jih nc bi zajela zračna struja rakete. Krik, krik iz milijonskih grl! Prvič so zagledali raketo s prostim očesom, kakor blisk je pisala svojo velike kroge. Ljudje so rjuli in kričali, se objemali, ženske so grabile histerični krči. Sireno na ladjah so tulile. I Joe Allister je stal v svoji sobi, ničesar ni maral videti, ničesar slišati, prav zanalašč je hil oblečen v domačo haljo, čeprav mu jc radio zvočnik kar naprej vikal nove vesti. »Prihajajo--« Lickova zvezdama jc natančno razločila ameriško in nemško zastavo. Pa ne na pol droga. Zdi se torej, da so na krovu vsi zdravi. Zdaj je raketa plavala že precej nizko, vendar pa je vozila še vedno z blazno naglico. Trušč, blazno navdušenje jerasllo z vsako sekundo, v Allisterhousu so se vrata sunkoma odprla. Brez klobuka, v domači halji, v copatah je venkaj planil Joe Allister, skočil v prvi avto in sopihaje izjecljal: : V luko!« Nekdo je že stal poleg šoferja in rjul v množico: »Prostor Joe Allistru!« >Hura Joe Allister!« Živijo, živijo, hura Joe Allister!« Cesta se je odprla, množica mu je napravila prostor, ga vriskajo pozdravljala, bil je pravcati zmagoslavni pohod v luko, obsipali so ga s cvetjem. Ves San Francisko je kričal njegovo ime, samo on ni slišal ničesar, dospel na breg, planil na belo jahto. »Z vso paro na morje!« Nihče ga ni zadrževal. On edini je smel voziti. Prav tisti hip, ko je bela jahta odrinila od brega, ko se je starček oklenil ograje poveljniškega mostu, pa so je zgodilo: Nad glavami milijonov na bregu je presunljivo zasikalo in zažvižgalo. Vsemirski ptič se zadrvi čisto nizko nad hišami v luko, nato pa — v Milijoni so zadržali sapo — eterska raketa se nad luko nenadoma ustavi, se navpično strmoglavi v morje, so potopi, pa zopet pride na |x>vršje in splav«. Isti hip je nebo zatemnelo od letal in zrakoplovov vseh mogočih vrst. Na stotine pamiških siren je zatulilo v radosten pozdrav, topovi so izstrelili salut. Svetlobne rakete so ob belem dopoldnevu švignile v zrak. bojne ladje, prav tako migljajoče otl zastavic, so stvorile okoli rakete ozek krog. Od belo jahte odrine čoln. Joe Allister sedi v njem, bled kot stena in že je ob raketi,. Tam zgoraj pa se odpro vratca in tisoči na bojnih ladjah krik no jo radosten pozdrav. •Živela Irena Allister!. Pri vhodu se pojavi dekliška glavica s črnimi lasmi in blostečimi očmi, vitka mlada postava spleza gibčno na streho plavajočo rakete. — Tisti hip Joe Allister naglas zajoka Živijo Helmstiitter!« »Živijo Ali Right!« : Živijo Kurt Korus!« Prav zadnji, kakor da hoče slavo prepustili drugim, stopi iz rakete starček: »Živijo Valdcmar Apel!« ★ Pelorica vsemirskih potnikov je šla na krov bele jahte, bojne ladje jm so z veliko pazljivostjo dvignile raketo iz vode in jo dobro zavarovale na krovu admiralske ladje. Preko širnega sveta en sam krik. Nevidni radio valovi so ga prenašali. »Vsemirska raketa se je vrnila!« Neprijeten dnh nst jo zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obrai. Obe hibi odstranite z e pri enkratni vporabi krasno osvožujo^e Ohlorodont-pasto Ze pri kratki vporabi dobijo zobje krasen sijaj slonovtne Poskusite najprej z malo tubo po Din 8.—Velika tuba Din 13,— Dobite jo povsod IAM OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas . S DJn. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Vrvarski pomočnik išče službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« na Jesenicah. Natakarica začetnica išče mesta, najraje v kakem mestu. — Zmožna vseh opravil. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 9476. Spretne modistke sprejme Ivanka Stegnar, Ljubljana, Stritarjeva 3. Vajenec za trgovino mešan, blaga se sprejme v trgovini Ed. Suppanz, Pristava. Več pletilk za nogavice in za navadne stroje sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tv. I. Kušlan, Kranj. Perfekt. stenograiinjo strojepisko za slovensko n nemško takoj sprejme odvctn. pisarna v Ljubljani. - Oferte na Aloma Company, Ljubljana, pod Začetno 1500«. Učenka jridna, ki ima veselje do trgovine in je dobrih krščanskih staršev, se sprejme. Hrana in stan v hiši. Ponudbe na: Ivan Kuno-var, Bled. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29, I. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istotam. Vila na Bledu krasna lega, pri zdraviliškem parku, 15 sob popolnoma mebliranih, kopalnice, naprodaj. Pojasnila Vila Bellevue, Bled. Čitajte in širite »Slovenca«! Trgovska hiša v bližini Domžal, 5 sob, trg. lokal, hlev, drvarnica, pod, šupa, kegljišče, vrt, vse zidano in v dobrem stanju, na promet, kraju, 5 minut od žel. postaje, naprodaj za 125.000 Din. Poizve se pri Franc Mav-sar, Kamnik, Zaprice 45. Družabnik za pisarniško in trgovsko sodelovanje se sprejme pri tehničnemu podjetju v Ljubljani v svrho razširjenja obrata s primernim kapitalom proti varstvu in udeležbi. Nastop takoj. Ponudbe pod Resno 13« St. 9515 na upravo »SI.«. Prodam lepo enonadstropno hišo s trgovino in gostilno z gostilniškim inventarjem na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9349. Vrtne zaklopne stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605. Sveže sadje vsaki dan nudi na drobno in debelo družba »Proda«, Prečna ulica 6. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg iD čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica pena Voz brek na vzmeteh, na oljnate osi, v najboljšem stanju, po ugodni ceni naprodaj. Petkovšek Franc, Drenov grič 28, Vrhnika. SUHE HRUŠKE zelo okusne, omot 5 kg 32 Din, omot 10 kg 60 Din razpošilja franko vsakemu naročniku tvrdka G. Drechsler, Tuzla. Tri kletke dve majhni, ena velika, po zmerni ceni naprodaj Ob zeleni jami 11. Nov mlin in žaga naprodaj blizu Novega mesta. Ponudbe na naslov Brata Udovič, strojno mizarstvo, Novo mesto. Hiša v dobrem stanju, v bližini Šmarne gore, pol ure od postaje, po zmerni ceni naprodaj. Vprašati pri Franc Stare, Sp. Pir-niče 7, p. Medvode. Prodam hišo ob prometni cesti, z dobro idočo gostilno in trgovino, 14 oralov zemlje, gospodarskim poslopjem in izvozno klavnico, radi družinskih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9525. Morske ribe danes in jutri! Sveže pošiljke prvovrstnega dalmatinskega vina iz lastnih vinogradov v gostilni na dvorišču Hotela Tratnik, Sv. Petra cesta 25. Kopalne hlače od 9 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor. Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. PSemcio 'noho nalbnltlih mlinov nudi nnirrnrte reletrcovtna ilta in mlrvtkih iidrlkoi A. VOLK, LJUBLJANA Rraltr*a rrita 1* Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospem št. 16 zastoni. Pišite ponjl Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska ~esta št. 12. - Zahtevajte informacije. Premog, drva % Grafoloo in hirosof N. Sadlucki, v Ljubljani. Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 3—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel >Slon«, II. n., soba 64. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. 11. nadstr. Čreva suha goveja in nasol|ena ovčja kupuje vsako množino tvrdka Brača Perišin, Kaštel Kambelovac pri Splitu, Dalmacija. luiiMMMakttJaftl Klavir učenec Besendorfer ceno diauv