«„(dished and distributed under permit (No. 731) authorized bv the Acf of firtnho,. * 1017	*■, *. „ , c,.
v ’	’	1 a 0Sf °-f,ce°f Calumet/W/ch, By ordir of the President, A.S.Burlesun,Postulaste
SLOVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje,
G.
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
—^T-ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZED1NJEN8H DBZAvToTÄSlI O S. K. P. DRUŽBE.
Letnik IV.
-%r '
CALUMET, MICHIGAN, NOVEMBER 28 1919.
Štev. 3g
Gorenja Jezero zahteva zopet H oviti
Žrtev
Parnik Myron naložen z lesom razbit na Lake Superior v divji nevihti. Poskusi rešiti moštvo hudem viharju so bili nevspešni.
Kapitan Neal rešen iz vode v kateri je prebil 20 ur v hudi zimi in nevihti.
jli'
Stilliate. Marie. 24. nov.— (j|,ar ki se je zopet pojavil zadnjo oboto in nedel jo po gorenjem 2!([ll je zopet- zahteval novih
0-
Parnik Myron ki je bil naložen ,]esoin bil je ujet v hudem vihar-; v soboto večer v sredini jezera. ;,Kova useda je bila z njim se seda] nemora poročati. Kazne jjije ki so prišle iz Whitefish t kjer so bde v zavetju poroda je voda nanesla tam na »I razne kose'Myrön parnika in a la je bil naložen na njemu.
Prvo poročilo je prišlo potom «žičnega brzojava od parnika UriBtic ki je bil ves v ledu. pra-! je kapitan do bq videli v hudem iiarjn dva coma v katerih se je uhajala posadka usodnega pariii-I), Obrnil je parnik dvakrat in iisal rešiti moštvo v čolnih. Vrg-uo jiui vrvi toda moštvo jih moglo držati v silnem viharju io da so bili prisiljeni jih pustiti di,
Kmalu za tem je prišel parnik : Intosh na lice nesreče ter usai rešiti nekaj mož ki se je Alo za razbite kose kabine jtona, tudi ta ni mogel ničesar ■praviti v hudem viharju.
V kljub nevihti podiji se je Carinski rušilec no.438 na kraj Idi on ni nezgode in imel nikada v apelm.
Sa ii U St. Marie, Mich., Nov.
Submarinski rušilec No. $je vzel danes na krov dvojno 'Milko mož in nadaljuje iskanje iz usodopolnega parnika fton ki se je potopil v soboto "ioŽi v viharju.
Mornarski oddelek je dobil no-Upanje ko 30 dobili danes pohoda je bil rešen kapitan Neal spovednik zgubljenega parnika, 'Pran je bil 20 milj od usodnega . Da si je le malo upanja da kateri od onih ki so bili v prtih čolnih živ. mogoče J« P» ria je bil kateri iz med njih po-ra,i od katere druge ladije, zato ;"adaljuje iskanje s toliko večjo
| Wl je bil ves otrpnjen ko je 3 pobran iz vode v kateri je bil P Ur v tej k ridi'mili in ni mogol pi nikakega pojasnila o usodi to-pišev. Kotiral ga je iz vode par-p Franz ter ga odpeljal v Port
;
šen prepričati senat o ratificiranju pogodbe brez pridržkov. Ameriški delegatješe upajo na kompromis; Francozi in Angleži so manj op timistični in se pripravljajo za uveljavljenje mirovne pogodbe brez. Združenih držav.
Ameriška delegacija nima nobenih navodil, kai naj počne še teh par dni, ki ostane v Parizu. Dokler ni navodil iz VVashingtona ostane White član vrhovnega sveta in delegacija bo funkcionirala, kot je doslej.
London, 21, nov, — Oficijelni krogi molče o sklepu ameriškega senata, toda privatna mnenja vladnih uradnikov so, da bo slabo za mir, ako ne bo kompromisa v senatu. Časopisje je zelo, razočarano. Splošni komentarje da je težko misliti o ligi narodov brez Amerike, ki je bila pionir lige.
“Times” pravi, da bo morala Evropa zopet sama zreti problemom v obraz kakor prva tri leta vojne, ko je bila Amerika nevtralna .
Washington, 21. nov. —- Zdaj ma Wilson besedo. Iz. diele hiše še ni nobenega glasu, kaj misli predsednik o porazu pogodile v senatu in kaj uemarava storiti. Voditelji republikancev pravijo, da se odsek zunanjih zadev ne dotakne več pogodbe, ako jo predsednik znova predloži, dokler ne dobi vseh pojasnil in dokumentov v zvezi z mirovno konferenco v Parizu, ki jih je že prej zahteval, toda Wilson jih ni. hotel dati. Stvar se ho vsekakor vlekla še dolgo, dolgo časa: morda minejo meseci predno se pobotajo v senatu.
mtljioii m poi slučajev pegastega legarja v sov jetski Kusiji.
Največje število šrtev te kuge od prejšnih epidemii je znašalo 22,000. V oktobru je bilo opaziti vznemirjajoče povečanje slučajev in malo je bilo domov brez bolnikov. Polezen je izbruhnila tudi v hiši, v kateri je živel ameriški poročevalec v Moskvi.
Od maja pa do septembra tega leta je bilo opaziti v sovjteaki Kusiji 2,000 slučajev kolere in je umrlo za kolero 5,000 ljudi. Najbolj je razsajala kolera v Petrogradu .
V celi sovjetski Kusiji manjka zdravil. J'olovico smrtnih slučajev je pripisovati pomanjkanju elementarnih zdravil ter zdravniških priprav, Ker ima rdeča armada prednost pred vsemi drugimi, je bilo učinkovanje t;a civilno prebivalstvo, posebno pa na ženske in otroke, naravnost usodepolno,
Velika
nesreča z bilom.
avtomo-
Puffalo, N. Y., 18. novembra. —Sedem oseb je bilo ubitih, ko je neki vlak New York Central železnice razbil neki avtomobil na križišču na iztočnem robu tukajšnjega mesta.
Zenske, ki so se peljale z avto mobilem, so bile vse bolniške strežnice v Homeopathic bolniške, bolnice. Pretekli večer so prisostvovale neki prireditvi v Latrearler ter so se vračale v Buffalo z avtomobilom, ko se je pripetila nesreča. V iztočni shieri vožeč tovorni vlak je ustavil avtomobil na križišču glavne proge New York Central in Harlem Avenue. Kakorkitro je prišla mimo zadnja kara tovornega vlaka, je pognal voznik avtomobil naprej, ne da bi «e zavedal dejstva, da se bliža potniški vlak na drugi tračnici.
Šofer je skušal skočiti preko križišča,—je izjavil strojevodja,-— a bilo je že prepozno. Stroj je prijel avtomobil med prvimi in zadnjimi kolesi ter ga vlekel za seboj preko četrt milje. Vrgel je ven potnike ter jih zdrobil. Vsi so bili mrtvi, koso jih našli člani posadke.
^ute razočarane z Ameriko.
1'ariz Nov.21. — Da postane
falska mirovna pogodba v
"llavi že prvega decembra je bilo
^njeno včeraj od vrhovnŠkega
; Eniškega sveta tukaj zbrane-
\
iv
* Mirovni delegati Francije, An-P]e in Italije so zelo poparjeni *(adi propada pogodbe v ameriški senatu. Nikakor jim ne gre Ifjlavo da je bil Wilson nevspe-
Prva znamenja pomanjkanja premoga.
Chicago, 111. — Prva znamenja, darpimanjkuje premog, so že tukaj. Nekateri tovarniški vodje so obvestili okrajni kurivni odbor, da bodo morali prenehati z obratom,če ne dobe premoga. Odbor je odklonil premog industrialcev, ki ne prozvajajo potrebščin, absolutno potrebnih za življenje.
Corn Products kompanija je izjavila, da prana v nedeljoj| z obratom v svoji tovarni v Pekinu je že prenehala. Alton Brick kompanija je naznanila, da ustavi začasno obrat v soboto. Kurivni odbor ni naznanil imen drugih kompanij, ki nameravajo zapreti svoje tovarne, ampak je omejil svojo izjavo na besede, da bo v prihodnji h‘desetih dneh zaprtih več obratov.
Dalje se slišijo glasovi, da imajo klavnišai podjetniki premoga le še za štirinajst dni.
Linčanja na Jugu.
Forth Smith, Ark.—Po sem došlih poročilih je srečala drhal, broječa dvajset oseb, patruljo, ki je gnala zamorca T. T. Leeja, obtoženega, da je ubil farmarja K. V. Loba, Drhal je iztrgala zamorca prtrulji obesila na drevo Madison, Ca. Drhal je prišla na dom zamorca Wallace Baynesa ih ga po legnila iz hiše. Zunajyga je ustrelila. Odtožeu je bil,da je ubil postajnega uradnika v prepiru.
jnrtment.
Mehiškega predsednika svar poslanica, da li vsako naduljne nadlegovanje Jenkiusa resno o grožavami z M e Ir ko inda mora prevzeti vlada Mehike za vse t.o èdino odgovornost.
Ob enem s svarilom je zahteval državni department takojšnje o-p loščenj e konzularnega agenta.
Oficijelna poročila, da je bil Jenkins zopet aretiran v Puebli. so dospela v zunanji urad potoni ameriškoga poslanika v Mexico City, ki je tudi dobilo naročilo naj izroči poslanico, v kateri se zahteva takojšnje oproščen je.
V poslanci se izvaja, da je via da Združenih držav “presenečena m ogorčena” vspričo vesti, da je bil Jenkins zopet aretiran in to prav posebno z ozirom r.a trpljenja, katere je že trppl valed pomanjkanja protekcije od strani mehiških oblasti.
zoč, je bil videti zelo vesel v = led tega napada ter je rekel pozneje: —Ta napad je pokazal bolj kot bi mogla katerakoli druga stvar, da je bilo nemško poslaništvo v Washingtonu zelo nepril jubljeno pri vojaških voditeljih,
• niso hoteii verjeti našim pojasnilom, tikajočim se Združenih držav.
Nemčijo so porazili domači uplivi.
Berlin, Nemčija. 19, novembra. — Maršal von Hindenburg je izjavil pred pododborom narodne ne, ki preiskuje odgovor-
s.; u
nost za izbruh svetovne vojne sledeča-
;— V etn absolutno gotovo, da ni niti narod niti kajzer niti vlada želela vojne, kajti vlada je ‘pozna-
Čehi so izpremenili Skodove tovarne v izdelovanice poljedelskih strojev.
Dunaj, Avstrija, 19. novembra. — Cehi so odslovili iz Ško-dovih tovaren za orožje in kanone v Plznu, Oehoslovaki ja, nemške in avstrijske uradnike, mehanike in izdelovalce avstrijske havbice, ki so bile eno najučinkovitejših rnorilnih orodij za centralne države.
Òelii so uvideli, da se več ne izplača izdelovati kanonov, pr so delovali na to, da so te tovarne izpremenili v nekaj drugega. Poprejšnje Škoclpve tovarne so sedaj volike izdelovaluice poljedelskih strojev. Veliko francoskega kapitala je vloženega v to pod -jetje. Trije Francoz in šest Cehov tvori novo ravnateljstvo. Čeprav pa je francoski delež jako veliki imajo vendarle Celih kontrolo.
'M?
še kot ostali
Pegasti Legar v Rusjji.
Kodanj, Danska, novembra, — Od novembra 1918 pa do septembra 1919 je bilo opaziti več kot
Ostra Poslanica Carranzi
Washington, D. C., 21, novembra .—Odnošaji med Združenimi državami ter Mehiko so danes bolj napeti, kot so bili ob kate. lom koli Času izza pričetka vlade nepostavno6ti, ki je sledila strmoglavljenju Porfirija Diaza leta 1910.
Zopetna aretacija konzularnega Združeuih držav, William O. Jenklnsa v Pueblo pod obdolžbo, da je bil v zaroti z banditi, ki so ga pied kratkim odvodli, je imela za posledico, da je bila vladi Venustiana Carranze odpolana najostrejša poslanica, kar jih je še kedaj poslal njemu naš drž, de-
naravnost stra’l/io težko stališče Nemčije v vojni proti zaveznikom.
Defenzivna sila Nemčije,—je izjavil maršal, — je bila izpočetka tako neugodna kot le mogoče. Ca so se vojaške oblasti pripravile na možnost neizogibne vojne, je bila to le dolžnost na pram narodu. Ce hi bilo solidno iu združeno 3odel. ovarije med armado in domačo deželo, bi lahko zmagali.
Dočim so bile pri sovražniku kljub njegovemu uadkriljevanju združene '-se stranke v trdnem sklepu, da hočejo zmagati, so pri nas doma igrali glavno ulogo posamezni uplivi in to stanje zadev je dovedlo do uničenja volje do zmage.
Glede vseh velikih sklepov sta bila Ludeudorff iu on enih misli Delala sta v polnem soglasju od 2, avgusta leta 1916 naprej pa do konca.
—Smatrala sva neomejeno vojevanje s podmorskimi čolni za absolutno potrebno kakorhitro sva prevzela, naj višje poveljstvo,—je rekel maršal.—Ko je prišlo leto 1917, nisva mogla še nadalje do-volititi, da bi se na vse našo vojake streljalo z ameriško municijo in da bi njih žene in otroci stradili radi blokade. Vojna s podmorskimi čolni je bila edino sredstvo, kako nastopiti proti temu položaj u.
Ljudje pravijo,da sem se odvadil smejati, ker sem svoj smeh zgubil a le v s led skrbi za Nemčijo, za nemški narod in njega bodočnost.
Nato je prosil za besedo ter živahno vzkliknil:
__Jaz in moj verni sodelovalec
sva želela miru, a častnega miru Zavračam odločno vse nasprotne trditve.
V svojem pričevanju je izjavij gen. Ludeudorff, da je vedno smatral delovanje grofa Bernstor-ffa za skrajno škodljivo Nemčiji.
Prepričan je bil, da ne daje Bernstorff državnemu kanclerju piavilnih informacij.
I Grof Bernstorff, ki je bil nav-
Napete Razmere med Italijo in Jugoslayijo.
Geneva 25. Nov. — Telegrami ki prihajajo v Bern na Srbsko poslanstvo iz Beograda, ’Seare, in Spaleto, dajejo močne utise da ako ne bodejo alijske velesile interveniralo, bode vojska jmed Jugoslavijo in Italijo neizogibna.
Pariz, nov, 24. — Poročila ki prihajajo iz Geneve prinašajo vesti da so razmere v vsnodni Ad rij i dnevno bolj napete. Telegram ki je prišel na Jugoslovanki bureau tuka| omenja da bodejo prošeni ministri v Londonu, Karižu in Waslnngtouu da naj naprosijo tamošnje države da bi se ozrle na Jadran kjer so razmere vsaki dan bnlj nopete zaradi razmer ki jih povzrača tam blazni D’ Anuncio
Washington Nov. 24-Do danes ni bilo ptslano še nikacih navodi Admiralu Andrews ki se nahaja z dvanajstimi la'đjami in 1,480 moštva v Spaleto- Poročila da misli D’ Annunzio napasti Spal eto ki je iemelj amoriškego prc mota tam se smatrajo za nezaties Ijiva-
Najdeno Naposled.
Včasih iščemo stvar in je ne najdemo, da si je ravno prav blizu, da lahko roko goli položimo. Iu mi se resnično lahko razveseli mo ako jo najdemo. Pregovor pravi: Stvar ki se slednjič najdeni nikoli zgubljena.” Tako piše Mr. F. J . Kletclika iz Horton, Kana. Nov. 4, 1919:” Zadnjih šest let sem rabil razne pilne, 'toda brez vspeha. Sedaj jih več ne rabim. Bil sem v zapadnem Kansasu to poletje, tam mi so svetovali Tri-nerjevo Grenko Vino nabavil sem tri steklenice, ki mi so boula£!ale-Imdfga bodem vedno pri rokah od sedaj. Bilo je vspešno, iter Trinerjevo Greöko Vino je naj. zaneslivejše zdravilo proti zabasa-nosti, neprepavi, glavobolu in druge nezgode tikujoče se želodčnih neredov Vaš lekarnar ga ima v zalogi, Skusite Trinerjev Liniment, najbolji olajšavec reomat-izma in nevralgije. Joseph Tnner Company 1333-43 S- Ashland Ave, Chicago, lli-
(Öoj)yright,1919 by Joseph Triner Company)
Državljanska Vojna v V iadivostóku
Washington, U. C. novembra. —Boj ined ruskimi strankami v Vladivostoku, velikem pristanišču :n iztočišču transsibirske železnic« v kjer povelj uje ameriškim četam geneial Graves, je bil zelo oster kot pravi poroši poročilo, ki je dospelo v državni department iz S ibi rije •
Poročilo je bilo zelo kratko ter navajalo le malo posameznosti.— Rečeno je bilo v njem, da so nemiri izključno med Kusi samimi,. Sledeč splošnim poveljem, se ni hotel general Graves vmešavati v krajevne politične prejiire v Šibi. rij!. To velja prav posebno glede Vladivostoka, k|er jelzbran pretežni del njegove armade’
Vmešal se bo le v sizčaju, da bi bile ameriške sile ogrožene ali da bi skušal kdo poškodovati veliko iztočišče železnice ali pa pristanišče samo.
Ena glavnih nalog ameriških čet v Sibiriji je vzdržati promet na transsibirski železdici Državni department je dobil tudi poročilo,, da je mesto Omsk izpraznjeno in da se je vlada Kolčaka |pre selila, v Irkutsk od halkajskem jezeru* ki leži več sto milj v izločili smeri od Omska.
Uradniki drž. departmenta so izjavili, da ne morejo dogami na-tanenega zinisla objave angleškega min. predsednika, soglasno s katero se misli Angbja čisto u-makniti iz Kusi ie.
Novo ministrstvo jugoslovanske vlade.
Glas Naroda piše:
Vsled ponovne kabinetne, ali ministrske krize pri odsrednji vladi v Belgradi! še do danes nismo vedeli, je-li ima država SHS, zopet svojo vlado, ali ne?
Slučaju smo prejeli v roke iztia ljubljanskega “Večernega Lista” št 219 od dne 6. oktobra (torej dva dni pred splošno stavko tiskarjev) s sledečo važno notico o sestavi novega jugoslovanskega ministrstva. Vendar pa ta vlada še ni bila potrjena od regenta Aleksandra :
* Belgrad, 5. oktobra, Danes pre-poldne se je sestavil kabinet takole:
Predsednik ministrskega sveta: dr. Marko Trifkovič (raiikainidi-eident).
Minister za finance; dr. Velizar Sankovič jjradikalecjj.
Minister za notranje zadeve; Stojan ||Protič radikalecp.
Minister za pravosodje; Dr. Pe-leš (samostalec iz Me dakovičeve skupine).
Minister za zgradbe: Dr. Joca Jovanovič (radikalec).
Minister za promota: dr. Anton Korošec, (Jugoslovanski klub. —
Minister z k prosveto: dr. Trifunovič ( radikalec).
Minister za verstvo: dr. Franc f Jankovič |jjtigoslovanski klub||.
Minister za agrarno reformo J dr. Momči lo Ninćič j|radikalec[[.
Minister za trgovino in industrijo; Stojan Kibarac jjnaprednjakjj.
Minister za vojno in mornarico: general Stevan Hadžič.
° Minister za pošto in brzojav: dr. Mate Drinkovič ||Narodni. klnbu(|.
Minister za socialno politiko dr. Spaho Mehmed ||nobenom klubu)].
Minister za narodno zdravlje: dr Miletič radikalecp.
Minister za prehrano in polje-delstvo: dr. Ivan Krnic jjNarodni klub)) -
Minister za gozdarstvo in rudarstvo: Vulučevič (radikalec.)
Vesti iz Domovine.
Univerzitetni svet.
Zbor prvih imenovanih profes-oriev univerze v Ljubljani se je v smislu zakona dne 18- t. m. Icon stituiral kot univerzitetni svet ta kole: predsednik g. prof. Plemelj Josip, predsednikov namestnik g prof’ Rmiovš Franc- Prostori uni verzitetnega sveta se nahajajo za gasilo v deželnem dvorcu, 1. nadstropje.
Goljufije z ameriškim denarjem,
se ne vrše samo v Ljnbljani, am -pak po vsej progi globoko na Balkan. Goljufij se vdeležujejo, kakor se nam poroča, najrazličnejši ljudje, in tudi tisti, ki so pri vlakih ali na kolodvorih v službi naj bo že kakršna koli. Pri tem je kupovalcem denarja popolnoma vseeno, ali oderejo” kakega Maža-ra, Romuna ali državljana S' H. IS. Nujno potrebno bi bilo, da naša vlada ustanovi v Logatcu uradno menjalnico, k; bi nadaline goljufijo znatno omejila, če ne popolnoma preprečila.
Kurz avstrijske krone-
Kurz avstrijskega novca je v Curihu dne 12. septembra padel na 8.50, to se pravi za 100 avst-rijsbih kron se je plačalo 8 in pol švicarskih frankov. Nemški denar je tudi izgubil na vrednosti in se je dne 11. sebtembra kupovalo nemške marke po 21 frankov. V normalnih časih se je za 100 mark dobivalo 123 124 šivcarskib frankov. Trajno padanje avstrij' ake krone in nemške marke v nevtralnem inozomstvu se tolmači s teni, da iz Nemčije, kakor iz Avstrije tihotapijo bogati ljudje svoj denar na varno iz strahu pred bližajočo se oddajo premoženja in davki od vojnih dobičkov.
“Vodiška Johanca” umrla,
Dns 22. sept. je umrla v ljubljanski bol n itti Ivanko Jerovšek, znana Vodiška Johanca. Pri nekem delu si je po nesreči za3tru-pila kri.
Tridesetletnico nepretrganega službovanja-
v Jugoslovanski tiskarni praznuje te dni strojnik g.Ivan Giber. Prišel je v tiskarno, ki je bila šele v početku, danes pa je to največji jugoslovanski zavod. G. Giber je še čil in zdrav. Iskreno čestitamo!
Za Krekovo šolo so darovali
po 100 K gg. poslanci Ivan Vesenjak, Ivan Š trči n, dr. Jos. Nobijec, dr. Fr. öchaubaök, Ant. Sušnik, Franc Smodej, dr. Lovro Pegačnik, Ivan Brodar ter profesor Ivau Lojene.
Slovenski uradniki zapuste Belgrad.
Med slovenskim uradništvom ae apaža močno gibanje, da korporativno zaupuste Belgrad. Železni-ški uradniki ao Belograd že zapustili. Ta odhod uradništva je pripisati nezadovoljstvu radi nekaterih nesoglasij. Iz tega se vidi, da so razmere v Srbiji še ta. ko zaostale, da našim uradnikom, ki so dosti izvežbani ni mogoče ostati v Belgradu. Zato je pa popolnoma izključeno, da bi celo državo v vseli podrobnostih vladali iz Degrada, kjer nimajo danes —. po pravici povedano —še dosti pojma o moderni upravi veilke države. Vsaka pokrajina imej svojo vlado, ki pozna razmere ljudstva, skupni naj bodo le okvirni zakoni. Toda čim slabše vladajo v Belgradu, tem bolj tišče liberalci, da naj govori samo Bel-grad.
Milan Skrbinšek,
Bivši ravnatelj tržaškega gle dališča. je angažiran na Hrvatsko Narodno Pozorište v Sarajevu kot prvi karakšerni igralec in režiser.
Surovnost.
Dne 23. avgusta t. 1. je bilo na Kumu v ceravi 7 socijalistov-delavcev. ki so pokriti pred oltarjem kadili cigarete, eden pa je pe fantovske pesmi.
Poroka.
Dne 23. avg-se je poročil g. Hubert iviayer, bivši profesor na pazinski gimnaziji, z gdč. Salmo Seršič. hčerko bivšega poskusa pok. Dinka Seršica,—Bilo srečno!
Zaplembe.
V noči 4, okt. so gani zaplenili na
polici j s k i glavnem
kolodvoru trem Goričankarn veliko jajc in drobiža in posebno še toba ka. Verižnilu in verlžnice, tihotapijo s tobakom, jga namreč uši jejo pod obleko tako, da izgle dajo kakor debeli ljudje. Treba je precej spretinoli in izurjenega očesa, da se dožene “tobačna” debelost.
Poročil
se je Franc Logar, viadnitajnik, gdč. Minko Trost. Obilo sreče!
Iz sodne službe.
Pravna praktikanta dr. Mirk® Božič in Milan Tominc sta imenovana za avskultanta. Avsaultant dr Iv. Kavčič se je odpovedal službi.
Požar
je v nedeljo, 28. septembra uničil v Malem Lipju pii Žužemberku tri hiše z vsemi gospodarski mi poslopji, hiša ma pa samo gospodarska poslopja. Naporu nekaterih fantov in požarne hrambe iz Žužemberka se je zahvaliti, da ni zgorela cela vas. Škoda se ceni na 70,000 kron. Zgorelo je razen živine vse žito, orodje in obleka. Beda je silna in pomoč od katerekoli strani nujna.
Poročil
se je I. oktobra dopoldne v frani čiškanski cerkvi gospod Mirko Zargi, trgovec, z gospodično Mimi Zargi, roj. Kimovec. Bilo srečno-
Tudi stražniki so včasi potrebni.
\ neki ljubljanski kavarni je napovedal nedavno policijski stražnik polici jsko uro. Neki nad’ poročnik zakriči nad njim; “Kaj policijska ura! V svobodni Jugoslaviji policajev ne potrebujemo!’ Stražnik odideKmalu nato pa čuje obupne klice: ‘Policaj! Na pomoč’ Stražnik hiti proti Frančiškanske mu mostu; tam je nekaj vojakov klofutalo nadporočnika, a pred policistom so pobegnili; nadstraž-nik je pa rekel nadporočniku; ‘Poglejte, pa so le tudi v svobodni Jugoslaviji potrebni policaji!”
Promet s čehoslovaško državo-
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poživlja vse trgovce, ki želijo uvažati blago iz Ćeho • slovaške republike, da ji blagovolijo takoj« nazuaniti približno množino, vrednost in vrsto blaga ter po možnosti tudi od kod. Materijal potrebuje zbornica za novo kom penzacijsko pogodbo naše države s čehoslovaško, za katero so pogajanja že y teku. Izvozniki, ki žele izvažati naše pridelke in proizvode na Češko naj enako prijavijo toza-devne podatke.
Griža v občini Dobrova
pr; Ljubljani se znatno širi. V vasi Brezje je že precej dogospo-darila in je še vedno ni konec. Tudi s’Hruševega so prinesli že tri mrliče; v Podsmrekijn v Kozar-jah se je bolezen šele naznanila. Ljudstvo je prestrašeno in se ne zna varovati v takih slučajih. Po-zivljamo merodajne oblasti, da store kaj v obrambo težke bolezni.
Smrtna obsodba.
Porotni senat je obsodil n smrt navešalih Ivano Mravodišev ko, 47 letno posestnico iz Podloža občina Ptujska gora, ker je zavedla 18 letnega Joška Šoštarka, da je domov vračajočega se njenega moža udaril po glavi, valed
česar je mož umrl na licu mesta. Oba obsoienca sta priznala svojo krivdo. Šeštarko je obsojen na 'let težke ječe.
Dovolj moke!
Po informacijah s pristojnega mesta je dospel včeraj več transport žita, ki se je razposlalo že v mline. Danes se pripelje nadaljni transport in v nekaj dneh še 90 vagonov. Tako bo prihodn ji teden dovolj moke, bene za moko ostanejo neiz preuienjene take, kakor so bile pred trans portno krizo.	i
Kdo izmed vrnivših
se Amerikaneev ve povedati, v katerem kraju Amerike biva Tomo Zorko, ki je leta 1914 bival v Kaliforniji 144 «South Bright Ave, Witter. Sporoči se naj na Marijo Zorko, Srednje Grčevje ß p. Št. Peter pri Novem mestu.
Razbojniško četo
so ujeli v isubotici. Roparski glavar podnarednik Grujič je ubit) njegov glavni pomočnik težko ranjen, ostale roparje So ujeli.
Ladijski most
Kakor poioča “Agramer Tag-blatt” se je zgradil in dovršil tedn prvi most čez Savo. To je prvii most, k: veže Srem in Bačvo in sploh prvi most za vozove in pešce, ki veže Srbijo s Hrvaško in Slavonijo.
Finančno ministrstvo
je odbilo kredit 250,000 kron ministrstva za prosveto. Ta kredit je to ministravo zahtevalo kot pomoč za dijake iz zasedenega oze ml ja.
Glava za jabolko.
V Kragujevcu je posestnik Bogdan Betrovič ubil Vojislava Jovanoviča, ker ga je začasil, ko mu je kradel jabolka.
Predarlsko pripade avstrijski republiki.
“Prager Tagblatt” poroča iz Ber lina: Mirovna konferenca v Parizu je pridelila enkrat Predarlsko Av. stri j i proti ljudski volj. S tem je končana zadeva, katera se je tikala avstrijske republike in Švice.
Umrl
je v italijanskem ujetništvu bolnici v Veronii 24 letni Frane Koželj iz Mengša na posledicah vojnega ujetništva.
Društvo jugoslovanskih inženir* jev in arhitektov
se je osnovalo minule dni v Belgradu. Na zborovanju je bilo nav zočih 108 inženirjev in arhitektov ki so zastopali 1200 tovarišev iz celega kraljestva SHS. Društvo se deli na sedem sekcij: Belgrad Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje in Split. Vse sekcije so zastopane v glavnem odboru po razmerju števila svojih Čla nov. Poleg glavnega odbora je še izvrševalni odbor s predsednikom, tajnikom in blagajnikom, ki bo reševal tekoče poale društva. Posamezne krajevne sekcije ustanove odseke za tehnično zakonodajah o, za organizacijo tehnične službe, za tehnično terminologijo itd.
V Vašo korist je!
1.	Ali ste si zavarovali vašo hišo in.pohištvo proti ognju.
2.	Zavarujte si svoje življenje, da preskrbite sebe in svoje deco
3-	Sedaj je čas, da se vpišete v Detroit & Northern Michigan Building & Loan Association, stavbinsko in posojilno društvo, ki vam daje največje obresti od vašega denarja in ga lahko vzdigno kadar koli hočete.
4-	Ak hočete iti v staro domovino, se prei oglasite pri meni, osebno ali pismeno,
5.	Pošiljam denar v staro domo* vino po dnevnem kurzu, hitro in sigurno« Jamčim za vsako pošiljatev.
6,	Notarski urad za vse posle. Dajemo Vam nasvete o kterikoli stvari bodisi potom poštejali ako pridete osebno v naš urad-
Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich.





Vestno zdravilo dela čudeže
Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri-silili.da moramo nekoliko oovišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsiedtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bnd Trin. lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca-
Trin. Elix. of Bitter Wine.
lina najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz. lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročujoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naiavno ideče in sto vino.
Triner jevo Grenko Vino, Trinerjeva’ zdravila se dobijo od danes naprej edino le po ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skraja inoci v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z naročili druzik Irgovce zdravili in laka« le geor želi kupiti Trinerjeva zdravila
TRINERJEV
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz-
"l INIMFNT vrsten P1* izpaha.en.iu, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenju vigili 11T1L<11 1	kopai,jn n0g odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseli lekarnah.
Trineriev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje gfla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333 —1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
Šmarnic nikar!
Slika iz življenja.- - Spl S .
Finžgar-
A ni smagai srd, zmagal je on.
“Krinko krinko” je vzdihal v Jaši. “Svet je komedija, karneval ergo — krinko na lice!”
Nadel si jo je umetno krinko, ki je'izbornoblogala in kazala naj-gorji kontrast tega, kar je bilo v njegovi duši. Bil je vese), rozigran gegav, dovtipen, pel je in napival, lca ,le kar vrelo iz njega ket šampanjec iz bvceljk. Usmilil se' je celo zapuščene odgojiteljice ter se ji dobrikal kakor najplemenitejši Jcraaotici,
bani so drvele mimo zamrzlega grajskega tolmuna, V {ledenem zrcalu si je ogledaval mesec okroglo lice. “Ti zlobna voda, le zatnr-r .
eni ; saj si ti početek moje nesreče. Kot ti, tako je v meni zmrznilo nekaj, a ti se otajaš— jaz nikdar!’ julij se je zavil tesneje v kožuh in molčal. Kraguljčki ,so pa kra-guljali in zvonili ob pogrebu ljubezni. —
V .
Julij je zatrcščil vrata s veje sobe, da so okna zašklepetala, — da seje potresel pod, in da sta se i {budila gospodar in gospodinja in sta mislila, da je nekdo ustre-
: u.
“Ali slišiš?”
; “Moj Bog, kaj je!”
Nad njima so se oglasile trde stopinje Julijeve.
“Nič ni, Ftrug je vrata zaprl.”
“Fa tako trdo, saj jih sicer nikoli!”
“No, pili so malo več—
“Saj on ne pije—”.
“Zaspi in pusti me!”
Strug je pa šel od vrat, kakor iebodli že nekaj časa, naravnost k oknu. kjer ss bili ua stojalu šmarnice.
Luna je razsvitljala sobo. Pri lončkih je obstal in se zagledal s trpečim pogledom vanje. Potem je pa hrupno odprl okno in lonček za lončKom je frčal na zmrlza tla, kjer se je razbil na sto črepinjic. Ko je zaškrtal jadnji na tleh, nagnil se je Julij skozi okno in videl na belem suegn tri črne lise, kjer seje sesulo prst iz lončkov, krog in arog so bile pikaste pege kosci ilaatb posode.
“Razbito! Tako! Nihče vaš več ne sceli — mojega srca tudi ne. Hu—,” Nočna tihota je pogoltnila kruto kletev. Sipeso zopet zazvenele, okno se je zaprlo štrug je pa hod il po sobi gori in doli.
; Po ušesih mu je zvenelo, kri mu je burila v glavo, da se je prijemal r mrzlo roko za celo, po vsem života se je tresel in drgetal jednako trepetliki, srce ga je bolelo, v dušo je legal mrak
Videl je lokavega častnika, kako se mu satanški reži s tistim doČB8tim nasmehom, videl je, kako oklepajo njegovi dolgi prati tonete, in zdeli so se mu kakor kremplji jastrebovi, katere zapiči a ropar v drobno telo golobice. In Mignil je pest, udaril ob mizo, '»Uno katere je stopal, da je od-8kočil tintnik iu se je pocedilo po ; belili tleh. .
5 “Ne bo je imel, nikdar — nik-dar! Pasti mora, mora mi pod sab-'°! Zakaj sem se učil boriti, zakaj ,6m bil prvi borec .— da bi tega 1)6 izrabil! Pozovem ga jutri takoj *a rana, da mi ne uide ta glupec —
priborim si jo, ker brez nje —
Wnje—.”
Tok mislij mu je zastal, hrup v ^i je potihnil za trenutek, kakor Poneka najsilneji vihar, da završi
1,1	zatuli potem še ljuteje.
“Brez nje? — brez nje” je feoavljal.
“Kaj pa je ona? Ženska katero Sforma omami, ženska ki franto, veruje ženska omahljiva, W trdnega značaja —kaj— brez ne morem živeti! Da, da, ne »orem a morem, ker s tako nečem
—nikdar! In vendar, on je vzrok, njemu osveto!”
Hodi! je hitreje po sobi, čelo je bilo razbeljeno, Ule so kar trepetale, srce ja pa kljuvalo in bilo ko kladivo. Misli so se mn zamotale v tak svitek, da ni vedel nikjer re. da, nikjer konca ne začetka. Glave mu je bila labirint, on sam pa je begal po tem labirintu ko vešča po razsvetljeni sobi in onioccn obletaval zastro luč, hrepénel po njej, a ni mogel do nje. V glavi se mu je pričUlo vrteti, bolela ga je, da te stiskal senci, kakor da bi se bal. da mn je ne raznese. Po ustih je začutil 1'azpaljeno sušo, prijel je za kozarecjpri postelji in v dušku izpil vode. Potepi je omahnil na posteljo ter zrl v noč in vihar, ki sta se igrala ž njim ko morje z orehovo lupino. Živci so mu otrp nili, oči so se zaklopile, pogreznil se je v kaotični vrtinec in zadremal za trenutek in v snip nadaljeval kruti boj, —
S sunkom, kakor bi ga prešinila drzna moč po vseh udih, se je stresnil in prebudil. Planil se je s postelje. V ustih ga je zopet žgalo, jezik se mu je prilepljal na nebo, ob ustnicah je bilo nekaj ko posušene pene Prižgal je luč in 9 natočil drugi kozarec vode. Luč je blagodejno vplivala na njegovo razgreto domišljijo. Mirno je sedel na postelji in ^repo zrl v svečo'
Dolgo je zrl kakor brez misilj, brez čuta. Obraz se mu je čimdalje bolj prelival v sarkastičen smeh prelival se in se zopet resni!, dokler ni zmagal smeh. oni grozni smeh, katerega smejejo obupanci in bušknil jo z vso silo z groznim krohotaj njega:
“Ha-ha-ha! Bedak! Za njo se bom bi!, za njo koga moril, ali pa sebe ubijal? Bedak, stokrat buda-dasti bedaki Sama je volila, svobod na je in jaz naj ji s krvjo ukrotim svobodno voljo, s krvjo omadeživ jem svojo roko. da ji krvavo ponudim v večno zvezo — bedarija
— brrr.— ”
«
Zopet se je smejal, a vedno lože, vedno mileje in nazadnje se mu je zdel n jegov izbruh skoro smešen. Parkrat je šel po sobi, potem legel in pihnil luč.—
Leto se je presekalo. Teneta je bila soproga, pl. Hefferjeva. Jeziki, kateri so pod Ibtom dmj skoro obnemogli od samega opravljanja, razmotrivanja in razgla-bljan ja, zakaj ni nič z zvezo To-netino z Julijem, tisti ?eziki so sedaj na novo oživeli in strmeč se čudili: “Ahaa! Takooo?”
Julij ni lahko prebolel udarca. Spoznal je, da se prava, globoka ljubezen nikdar ne pozabi. Hipna strast, ki vzplamti kakor kup suhe slame, ta ue traja dolgo. Pod kupom slame trohica pepela, katerega razpiha prvi veter ali izpere prvi dež. Tako je s spomini na one trenutne užitke, kateri se često zamenavajo z ljubjeznijo.
Dasi je mnogo trpel kazal tega ni nikoli. Oprijel se je z vso vnemo svojega poklica, bil prvi stro-kovanjak pri celem rudniku — ali vse to ga ni utešilo.
Večkrat e raz mišljal' “ Čemu živim prav za prav! Vfes trud, vse delo, ves denar na je samo za to, da so redim in pasem, da so obran, im na površju zemlje, ko je vendar čisto vse jedno, če umrjem daties ali za dvajset let.” In čimbolj se je pečal s to mislijo, tem bolj se mu je milila, in nazadnje mu jo pričel šepetati neki omamni glas; “Kaj bi bil žalosten! čč-mn bi ril in se pehal po zemlji brez namena? Pretrga nit življen-ja saj je v tvoji oblast'!—
Mučne so mu bile te misli iz početka, grehotne, in bal se jih je. A prišle so močneje, silnee, da jih e komo zmagoval. Polaščal se ga je stud nad živlejnem, neizmerna melan liolia mu je legala na dnšo kakor mora.
Videl je vse črno, samo binav-
šćino, pričel se je ogibati družbe, in skoro je bil izgublen.
V rudnikuj e begal po leetvali, daga niso dohajali spremi jevavci, plezal v nabolj nevarne kraje, preiskaval rove. — Opore so pokale in se šibile, se jih ni bal po-grezujoce se zemje — on je iskal smrti — a smrt je bežala pred njim.
* * * * *
“N
apre]!” je veleval Julij v nadoljni stažji rudnika. Rov. 8e je bil sesedel, kroženje zraka je bilo preprečeno, skodli vi plini se se nabirali, rudarjem am-šarice niso več gorele, 'v prsih jih je tiščalo, sapa ni šla skozi usta.-
“Gospod — nevarno je, nevarno je, nevarno!” Proseče so ga nagovarjali rudarji m se obotavljali.
“Ruši se, seseda —, — zasipa nas!”
“Bojazljivci !”
Sel je sam napre po rovu. Rudarji si niso upali dalje.’ Videli so, da giue lučka v dalavi. S strahom so zrli za njo. Ugasne.
“Ne gon, plini jo duše!”
Zasliši se hrnp in pokanje 0-por.
“Moj JBog, podira se, bežimo! Izgubljen je!”
Rudarji so bežali kakor črne sence po ozkem rovai, 7 desnicah so ae jim zibale luči kakor da bi trop kresnic bežal po jami. Vsi so bežali — le eden je obstal in ni bežal ampak Intel Strugu na pomoč.
Prišel jedo podsntega mesta. Plazil se je po trebuhu in klical. Strug se odzove — bil je živ —. nepoškodovan. Lezel je po vseh štirih nazaj, bled, prepaden in iztbžka je dihal. Zrak je bil neznosen, Pride do rudarja, Počasi lezeta dalje proti izhodu, /mpet hrup. Na novo se je usedalo. Rudar beži, da bi utekel — a kruta usoda .— bežal je v smrt. Odtrgala se je plast škrlavCa in zasula moža, ki je iz ljubezni do svojega gospodarja tvegal živje-nje. Strugu se zopet ni prigodilo nič. Bil je tuliko oddaljen, da je nanj letel samo drobiž, ki ga ni zasul, niti izdatno ranil. Plezal je v temi dalje — klical, nič glasu. Plezal je čez grobljo, pod katèro bil pokopan oče treh otrok — pokopan radi njega.
Smrti je iskal Strug, našel jo je a ne svoje — tujo smrt. a ta mu ni upihnila (0110 neznosno muko.
Solze ki so tekle pri grobu nes rečnega očeta, solze iz očesa troje sirot te solze so bile ko utrinki v njegovo dušo. “Kdor živi brez ljubezni, živi brez namena”, ta stavek mu je bil prej vodilna tnisel življenja, pravzaprav hrepenenja po smrti. A danes so mn te grenke solze klical: “Ljubi ljubi z vso dušo, z vsem sreem — ljubi bližnjega, ljubi siroto! Ali nisi tudi ti sirota plakal ob grobu očeta zgodaj v rosni mladosti? Nisi ga imel rednika, a si vendar živel. Zakaj? Ker je ljubezen na svetu! Ljubezen te je redila, lju. bežen dobrih src odgojila, ljubezen te godpirala, da si to, kar si. In ti poznaš samo jedno — samo svojo nesrečnr ljubezen — a d rti-ge nečeš poznati? Kak kapital tiči v tebi, kapital dela, časa blaga — sestavljen iz milodarov človeštva; In ti bi ta kapital rad uničil in nečeš vračati človeštvu obrestij, katere dolguješ? Kot tat, icot dolžnik bi rad šel s sveta in s smrtjo pohodil pravico v blato
In kaj meniš, da je smrt sam humbug, da za njenimi vratci ne čaka tebe bič ostrega sodnika, sodnika po pravici?”
Juliju se je zdanilo, še tisti teden je okušal tieizmerno slast, katero rodi ljubezen okušal tisti mir katerega dihne v srce hvaležno solzno oko podpirane sirote.
Julij je začel ljubiti z naj večjo slastjo, [z nebeškim užitkom iu ljubil je do groba veliko, neizmrr-no. Sam je užival gzato in toliko, da je živel; a njegova ljubezen je nasičevala lačne — pokrivala m..
Rana, vsekana od neseečnega »morja, se je zacelila, a obronek je ostal. Zato je napisal na smrtni postelji zadnjo željo;
“Na krsto pa šmarnic nikdar!” Konec.
Hudi Časi.
/
Povest -- Sbisal Fr.
I.
D.
Bilo je v začetku vinotoka 1. 1809; po Dolenjskem se je trgalo grozd je. A dasi je obeta trgatev lep in dober pridelek^ vzbujala ni tistega preširnega, brezskrbnega veselja, ki se je ralegalo prejšnja leta po vinskih ^goricah. Preresni so bili časi. Dolga vojska je raz-devala avstrijsko državo, in dežela Kronjska je mehajala iz rok v roke. Tedaj, kose je godilo to, kar bomo pripovedovali, gospodo-liso todi Francszi. Da ostanejo dalj časa, mislil ni nihče. Jaj so s bili pred dvanajstimi leti samo mimo grede pokazali v dezeli, in pred štirimi leti so se mudili samo štirinajst d n i j na Kranjskem: kdo ne bi bil pričakoval, da se tudi edaj umaknejo kmalu, čeprav el* že bila pretekla dva meseca, od-kar'so bili prišli v deželo! Vojna sreča se še ni bila odločila; širile so se govorice sedaj o zmagah avstrijskih, sedaj s francoskih. Prvith^niso prav verjel ljudje, ker ime Napoleonovo je bilo takrat veliko in slavno po vsej Evropi, in trosile so se te novice ie ekriv-nostno, na tihem po nekdanjih avstrijskih uradnikih in vojakih) katerim so bili že tolikrat verjeli pieliitro. saj se je bila še vsaka vojska pričela s slavnimi zmagami in slavnimbporočilom o franeosk h zmagah nisojpovsom zaupali, za-kaj ljudje si niso žoleli teli zmag; prežeč so se poudarjale v javnosti in preslovesno prazaovale, (kdo bi bil tudi verjel, da pade Avstrijcev v vsaki bitki toliko tisoč. Franco-ov pa ie par mož, kakor se je raztobnavalo o vsaki priliki! Motilo je ljudi še Lökaj drugega. Poprejšnje leto se je namreč zbirala črna vojska, paipravljala si orožje in se urila, da bi se to go dilo zaman, mislil ni nihče. Tako je gledala množica Francoze kol-začasna, ptuje gospodarje, za katere se ni tieba dosti meniti, niti se jun pokoriti. Upornost so netili semtortje grajščaki inpoprejšnji uradniki, ki so bili prestopili v frai cosko sim bo niso vdrovali v stalnost novih razmer, n'iti 'kazali preveč gorečnosti za nove gospo« dar e. Baš sg tem pa so mnogo koristili ljudstvu in obvarovan • marsikake Škode. Tisti pa, ki 1 o imeli za posebne premetene, rova-ao s k ri vaj proti Frarcozom v obraz pa so se jim laskali,; iz prepričan, ja jim je bil udati malokateri. Vse to je begalo preprostega človeka, ki je imel preveč spoštovanja in strahu pred uradniki, da bi umei to dvojezičnost, inki je 'e čakal, kdaj ga pokliče javne u bo_,i kak ga pokliče javno v -kak cesarski dostojanstvenik. Co pošti 1 ki jih privede s seboj vsaka vojska, in zlasti silno povišanje dav-kov, ialiko si tiiisli.no, kako je vse to Kalilo in grenilo običajno vse-j lost jessnskega praznika po Do-' lenjskem.
(Halje prihodnjič).
Denarno Stanje
First National Bank of Calumet
Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919
Sedaj je čas
Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom.
Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati.	^
Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode -Liberty Bond= in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC
NO.
Naše veselje je Vam ustreči.
Prva
narodna banka v Galumetu.
!
Ali potrebuete očala?
Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus
mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno v
zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, rprstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev-
Obiščite nas vedno’na starem mestu.
A. Fahlen & Co.
32 peta cesta- Calumet* -Mich
Celotni Stan
Finske vzajemne zavarovalnice
v Calumet, Mich.
Od časa organizacije 1860
Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine..............3,729,959.00
Dividenda izplačana čla-
noni............... 320,172.68
Požarne izgube .... 151,250.12 V rednost v gotovini... 206,263.48
Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih.
1912	............. 127,284.81
1913	............  129,067,45
1914	............  140,991.97
1915	............. 156,150.60
1916............... 159,020.74
1917	............. 179,829.38
1918	............. 206,263.48
DIREKTORJI:
Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, dbornika.
HITRA POMOČ
Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in miäice, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomoči s takojšnjo uporabo
PAIN-EXPEIXERJA
“ Prijatelja v potrebi”
Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njega. Samo en Pain-Expeller je, in v vaSe varstvo je opremljen z načo tvorničko znamko
4* sidrom &
Ca nima zavojček te tvorničke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35 in C5 centov v vseh lekarnah ali pa pri
F. AD. RICHTER & CO., 326-330 Broadway, New York
SLOVENSKE NOVICE’
1st ?a Slovence v severozapadu Zjedinjenül
Držav.
izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO ORUŠTOV
na Calumetu, Mieli.
NAROČNINA ZA AMERIKO:
ZrH celo leto ..................... S 2.0
'Ca ppl leta............. ......... $ ECO
Za EVROPO IN DRUGO INOZKMRTVO :
Za celo leto ............. $ 8.0CS alt 15 K:
Ca pol leti ................ S 1.50 ali 8 Kr
Posamezni Iztlsi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračaio.
DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.;
V Bluc&nu preselitve iz jednega v drugi kraj aj se nam blagovoli naznaniti etaro bivali« eellnar in naroćllalnaj'se doposiljajo pod «alovom :
Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet, Mich.
u
SLOVENIAN NEWS
yy
Published every Friday at Calumet, Mich, by/ the “Slovenian” Publishing Co., 211 7th St alumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern Dart of the U. S. of America.
SUBSCRIir M,ON $2.00 per year.
•	i’he best advertising medium for Michigan innesota and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich
•	second class matter.
Telefon (>
8
CALUMET IN OKOLICA. |
I— ■■■P'W—SI —Mr. Frank C. Pianta črkoata vee iz Ewing, Mich, je prišel na obisk sorodnikov v Calumetn. Omenil, nani je da malo mestice Ewing vrlo napreduje dasiravnoje le farmarsKi okraj tam okolu.
— Ta teden je pristopilo število Oalumetskih mladeničev k voja-
pošiljati v neuičijo sledeče stvari ki so bile prej prepovedane; Mast, maslo, prekajeno meso, moko, sladkor, pineaples, rake, in ostrige sveše in v kan tali, peciva, makarone, |čaj, kava čekolada, milo, štirka iu sveče.
To se namreč vse lahko pošilja v neuičijo, ki je bila naša sovražnica, toda v Jugoslavijo neče garantirati naša držaja dosedaj nobene poštne pošiljatve. Ali m res to čudno?
—	Olaf Maki neki lovec iz Keweenaw je bil poklican pred mirovnega sodnika na Mohawku da se zagovarja zaradi kršenja lovskih postav. Lovčni čuvaj Wershey ga je zasačil z skrito ustreljeno srno ki ni imela na sebi znaka lovskega dovoljenja. Za ubito srno je plačal Maki $32.40 ter odšel žalosten iz dvorane pravice.
Komfiscirana srna je bila poslana v revno hišo na Houghton.
—	V jietek 21 t. m. zgodil se je nenavadni slučaj v Centemal naselbini. Dve sestri Mrs. Myrtle Irene Bone in Mrs. William Uor-nish ste umrli v enem dnevu. Obej sestre ste bolehali dalj časa na različnih boleznih. Mrs. Bone je je bila stanj šest 111 dvajset let in sestra Mrs. Cornish devet in dvajset, ltojeni ste bili obej na Osceoli|
—.V cerkvi Srca Jezusovega na Hecli je bila blagoslovljena kras na nova soha Sv, Cecil je patrone glazbe pretečeno nedeljo, Rev. Fr. Basii je imel lep lep nagovor živi jen jh svetnice in je priporočal posebno cerkveno petje v njeno začitje. V ondotui cerkvi so vsako leto tri niaše za cerkvene pevce, prva za dekleta, druga za otročji in tretja moški pevski zbor.
—. .los. Prebelich ki je bival dalj časa v Detroit. Mich, se je zopet povrnil na Calumet z name-non da ogleda kako obstojijo raz. mere tukaj. Ako m a bode všeči naselil se hode zopet' doma na Yellow Jacketu pri stariših,
—	Col. J . P. Peterman član odbora jetniške kontrole bode poslal prošnjo na govoruerjà Slee per da poveča deželno ječo v Mar-
kom. Upisali soso sedaj ko seSquettu ali pada naj naroči okraj
nahajata pri nas dva častnika v namen da naberejo nekaj mladeničev za Fort Brady,
—V zadnji štev. smo poročalj da je darovalo društvo Sv. Cirila in metoda svoto 40 dol. za bedne otroke v starem kraju. Pri svoti je bila pomota, bilo je namreč 45 dol. kije društvo nabralo med članstvum. Pomoto je zakrivil predsednik društva ki nam ni dal prave svote. Zabičnjemo mu ako še kateri krat kaj tacega napravi, odpeljemo ga tani kjer rastejo brezovke.
—Pred kratkem je nega i raz. glasil po bakreni okolici da bode država zaplenila premog ki se nahaja tu po skladiščih, kar pa ni res. Prodajalci ua drobno so se izrazili da niso do se daj dabili še nikanega povelja v tem smislu in razvažajo premog Kakor po navadi' Kudarske družbe imajo tudi svo|o zaiogo na mestu za celo zi. mo. Državna zapoved ni tukaj v veljavi, ona prepoveduje le pro-mot premoga po železnicah in se ne tiče skladišč. Vsekakor je pa svetovati vsacemu da si preskrbi premog za celo zimo ako le mogoča, ker seneve kedaj da hode konec stavk in teško je reči kaj nam prinese bodočnost v tem oziru.
—Frank J- Battersbee deželn, inšpektor bančnega oddelka se je mudil te dni na Calumetu v pregledovanju tujezemskih promot aih agencij. Dokončavši svo] pos'd tukaj podal se je v zapadni del bakrenegr okraja. Za pravice prodaje potnih kart sta apilirali tvrdki Lacas Stefanac in Cha3. O. Jaekola
— Chris. Lawney poštar n„ Laurium je dobil poročilo iz Washingtons da sme sprejemati pakete namenjene v nemčije, d' 11 fu n lov teže, ter da se sme zda
nem sodni Rom po goren jem polotoku da ne pošiljajo več jetnikov v Marquetlsko inštitucijo, zaradi poman kanja prostora. Ko je imel jetniški odbor pregled minoli teden v Marquettn so našli da ima ondotna ječa čez sto več jetnikov kakor pa ima prostora za nje, in Se vedno jih pride na novo obsojenih, tako da jim morajo delati ležišča po hodnikih. Prostora je tam za tri sto jetnikov sedaj jih imajo pa čez štiri stotine. Samo onih ki imajo dosmrtno obsodbo je okuli sto.
Člani kontrole 8e čudi jo nad kriminalnem naraščajem. Splošno mneje je bilo pred dvomi leti da ko postane dežela suha,bodejo ječe bolj prazne toda ravnonasprocno. Najžalostneje pri vsem tem je pa to da je največ jetnikov ki priba jajo na novo, v mladeniški dobi življenja in večina jihje obsojenih zaradi tatvine, pobojev in goljufije raznih vrst. Med njimi je tudi devetnajst bivših vojakoz. Večinoma vzrokov kaže da je bila kriva slab» vzgoja.
Ta stvar ki tako živo kaže v oči naj bi bila nekoliko v zgled nekaterim ljudem posebno starišem ki pravijo da so katoliške šole nepotrebne.
— Dohodninski kolektor F. Haas je zopet prijel trojico kršilcev sn he postave. V družbi pomožnega šerifa Sulivana se je podal na 1‘ainsdale, od 'koder je prišlo uradniku na uho, da se tam skrivno dela žganje kar na debe’o, in res, saaačili so Petra N ovokovske-ga, Andrew Obaidovskega in Tony Krušiča da so imeli kotle posesti Trojico so odpeljali na Houghton Kjer so bili zaslišani pred sodnikom Little. Obadowski je priznal daje prodavai žganje, dočim sta zatrjevala Krnšič in
NovoUoaki da sta delala pijačo le strogo za domačo in zdravstveno porabo. Trojico je sodnik izpustil pod varščino da prihodnje sodnje obravnave. Gori omenjeni uradnik zatrjuje daje bilo v Copper Bange bolnišnici 16 slučejev za-struplenja od doma delane pijače.
— Kočni kondukterji in motgr-mani tujkašne poulinče železnice iz Laurium divizije so obhajali prijeten večer v soboto. Motor-man Ulto Arendsee je namreč vst-relil velikega jelena ter je dal pripraviti okusno “ bujo” za tovariše sodelavce. lJo večerji je imel trausportačni Šef Rabmson zanimiv nagovor in S. & T. čet-verospev je pel ueuaj lepili pesmi, na kar se je vesela družba razšla.
V Vašo korist je!
1.	Ali ste si zavarovali vašo hišo in pohištvo proti ognju.
2.	Zavarujte si svoje življenje, da preskrbite sebe in svoje deco
3-	Sedaj je čas, da se vpišete v Detroit & Northern Michigan Building & Loan Association, stavbinsko in posojilno društvo, ki vam daje največje obresti od vašega denarja in ga lahko vzdigno kadar koli hočete.
4-	Ak hočete iti v staro domo* vino, se prej oglasite pri meni, osebno ali pismeno,
5.	Pošiljam denar v staro domovino po dnevnem kurzu, hitro in sigurno, Jamčim za vsako pošiljatev.
6,	Notarski urad za vse posle. Dajemo Vam nasvete o kterikoli stvari bodisi potom poštejali ako pridete osebno v naš urad-

Naznanilo.
Članstvu društva Sv„ Cirila in Metoda štev. 9. J. S. K. J. 'se naznanja, da bodemo imeli svoje! letno glavno zborovanje in volitev uradnikov za bodoče leto
DJNF 30. NOVEMBRA ob drugi uri popoldan. Članstvo se opozarja, da se splošno vsaki udeleži seje, kakor zahtevajo društvena pravila,
Z bratskim pozdravom Tajnik.
Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich.
Veliko Veselj Doma.
V Vaši hiši. ako pošlete bakse ki jih bo vzela velika RELE1F LADJA katera odpluje nekako sredi Decembra pod Ameriško zastavo naravnost v Jugoslavio‘Gravoza’ Dobrovnik, predstavite si veselje Vaših družin Doma ko preme-jo darilo.
Zapokajte takoj blago i jedila, katera se ne pokvarijo. Bakse zabite dobro, priložite na vsak funt. 14c money order; kakor tudi natačni naslov iz starega kraja in jih pošlite na
EUROPEAN TRADING & EX.
PORT CO.,
88 Ninth Ave- Corner 16th.
New York, City.
Telefon Chelsea 3966	|
Telegrami: Slavia-
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Ali nameravate poslati svojce,* , za božic denar v Evropo!
Ako da ,Vam nudimo nizke cene in Vam cimo redno izplačilo tam.
Približne kvotaeije so sledeče;
1 Funt Šterlingov (Angl.)
100 Francoskih Frankov 100 Belgijskih Frankov	«
100 Nemških Mark	«
100 Avstrijskih Kron	«
100 Polskih Mark
100 Talijanskih Lir	"
100 Finskin Mark
Veselilo nas bede poslovati z vami v tem
i«i
A
ju
Draft Uit
«
»	11-05
«	H
«	3.10
«	2-10
«	3-00
0.00 4-50
oziru.
Ji*
F
f 10' žef k» pa ce]
i[
iu
Prva Narodna Banka
NA LAURIUM
Yr
Dober liniment
Menda hi potreba naglašati posebej in tolmačiti kako priporočljivo je imeti na roki steklenico dobrega li-nimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre potrebe — in tukaj ni nobenega boljšega za te reči kakor
Severa’s Gothard Oil
(Severovo Gothardsko olje), ki je znano kot jak sovražnik proti vsem lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in mišičevja Na prodaj v vseh lekarnah. Cene 50c in Sc davka ali 60c in Sc davka.
I*.	J» J. Ja J- .V..	J. JP. J. Ja J. .Ti -fa	J« J» J.	Ji
“tttTTTTttT^^^TTtTTTTttTTT
VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Calumet Mich-
Na Calumetu 24 let
W, E. Steckbauer
Izdelovalec UMETNIH SLIK
Pogrebni zavod
JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča je v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-
201-- 6- cesta
TeS- 25
t iCi if» A A	-» -»..s« ».»..»..t..» .» ».
TTIVTTT TTTTTTtTTTTTTTTTTTTT
Cor-5in Oak Cesta
Ur
Uri
J °}'
j zn Iv n t
M4
SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZ1LEC -Embalmer-
m«3
ißz
Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih pogrej« Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani.
PETER MADRONJCH.
415 Šesta cesta
Phone Štev. 313.	Calumet.
bt
st'
kc
v.
Plačujte le z čekom
Začnite osobni čekovni promet in plačujte vse račune z čeki- Podpisan ček je ravno tako velja- u ven kakor pobotnica. Denar ki se nosi po žppu je prej zapravljen ter se tudi lahko zgubj.
Phone 678-J
Calumet, Mich
Lično urejeni
Palm Garden
Na razpolago vedno svež candy, fine smodke, prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch.
Priporočam se rojakom v obilen obisk.
CALUMET STATE BANK.
m
1)8
se
Calumet Mich.
il:
Pozor Ceho-Slovaki!
Peter Majhor,
lastnik.
Calumet,	osina cesta.
VERTIN BROS. & CO.
Prodajalna za danes in jutri
V7 zahvalnem tednu vam damo 10 odstotkov popusta na vseh rednih cenah na sadju in zeljen-javi v kantah brez razlike na “brand”.
Ne zamudite lepe prilike prihraniti si den ar Naše fino china posodje rezano steklo in drugo iedilno posodje prihaja sedaj notri in je razstav-] i e no na ogled.
EXTRA. -7	—.- -L
------ EXREA.
Cranberries---funt 124c.
Breskve, New Santa Clara 40-50
Redna cena funt 35c Posebna “ u 24c
Breskve, Stana Clara 70-80
Redna cena 25c Posebna “ 19c
Grah, Early June, Marcellus Brand Redna cena IN o 2 kanta 15c Posebna ‘	10c
Jabolka v zabojih, Western Me Intosh, rodeča okrog 42 funtov zaboj $3.25 Catsup, Monarch Brand, 14^ unč steklenica za 19c. Kislo zelje, 10 kvartov pail, doma napravljeno za 7oc pail.
VELIKA PRODAJALNA
Phone 44 ___________ Calumet
Kadar hočete poslati denar Vaši družini in sorodnikom v starem kraju, storite to potom ene največ
iih bank v Ameriki.
»
The State Bank:
376-378Grand Street New York, N. Y.
Današnja cena je: 1000 Kron za $26.00
v
Pisite po cenik.
To
Kr
mi
sk<
lisi
Jat
o!
0©©©©©©©©©©©*$
H. E. Lean & Son
©
©
©
I? kr
*
•»n as «a ; in
e
|So ravno prejeli karo lepega! |svezega zelja, katerega ST0|
IFUNTOV PRODAJAMO POf IdVA DOLARJA. Pridite doKf
ke
in
Po n
©
©
©
lerga je kaj v zalogi.
t
©©©©©>?©©©©©©©©©©©©©©©iìi©©

»lili
^tn
,r6z
ske
!j0r<
SLOV. KATÖL
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
55
5
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St__Calumet, Mich.
Pc d p red s.: John Gazvoda, 509 Tam. St_Laurium,
Tajnik: Malli F. Kobe, 4-20 7th St......Calumet,
11. taj.: Job E. Sedlar, Li ud i n -LakeAveSt. Laurium •’ Blagajnik; Jos. Scheringer. Oak St. .. .Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.........Calumet,
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140 LogSt..............Calumet. Mich.
John Gosenca,' 4055 Elin St»............ ”
Matt Sustarich, Osceola. St.........Laurium
POROTNI OD BOP..
'John Su3tarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich
Matt Straus, 2409 B St.	Calumet ’
Jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe.
VSE deuarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Družbino glasilo so “Slov Novipe.’
Priseljevanje in izseljevanje-
p. L. G. I- S- Jugoslav Buerau.
Napisal A. Caminetti Commissioner General of Immigration.
Vprašanje izseljevanja ne vzbu ja dandanes nič manj pozornosti kakor vprašanje priseljevanja zlasti pri delodajalcih in delavcih Vršeče se izseljevanje je nekoliko prtstrašilo občinstvo v zadnjem času, ali brez tehtnega razloga. Ravno o tem vprašanju sem bil uaprošen do izrazim svoje mnenje.
Ako bi poslušali nekatere dozdevne proroke, bi morda nas prepričali, češ da gre za novo vprašanje, katerega rešitev se nam
vsiljuje.	t
In vendar ie izseljevanje dejanski ravno taka stara prikazen kakor priseljevanje, ako smatramo oboje kakor faktorja v ameriškem iudustrijalnem življenju. Imamo sicer statistike glede priseljevanja le od leta 1819 in glede izseljevanja še le od leta 1908. Ker se jesplošnost uyeriìa o važnosti vprašanja izseljevanja, je zakon od 20. februarja 1907 določil, da se ima za naprej vesti statistika o tujcih, ki zapuščajo Združene Države,
Zapiški od Transatlantic Ras-seiiger Association pa sežejo nazaj do leta 1866, in iz njih Je razvidno da v dobi od 1899 do 1910 se je
35 potnikov tret p ga lazieda pel|alo iz Združenih Dr. v fvropo za vsakih sto potnikov, k1 •u prišli sem iz Eviope.
Tako nazaj do leta 1899 potr-]Uje|0 verodostojni zapiski, tla m •migraci Ia (izseljevanje) uikaku tuvo vprašanje.
Ud 1. ly08 izkazujejo uradni •apisiti, oa je bilo testini fiskalnih W iy09 do 1919 patere se je •äitijUcito z 20 junijem 1919) Pupuščenih v Zdi užene Države ^82^036 tujcev p.isejeucev iu Ml7o,4y7 tuj Cev m priseljencev,
•aupaj, 5,0557,475 uijcev izsel-]*ucev in 2,373,7oü uijcev neiz-•eljencev. skupaj, 5,055,738 ‘lijrev . Brek ite k IjUUi, pnpušče-dili v Zdruzem lurzuve, nad Onimi ki so v le| doni zapustili to letelo, je tore) 4,501,840 ali v ^atomih: 58 tujcev je zapustilo da vsakih 100, ki so uili pripuzi trni .
Statistika za dobo tekom vojne 11914-1919) toliko glede pripuš-öönili kolikor glede odštiii tujcev l6sledeč; Briseljtucev 1,172,679-; ^priseljencev, 440,064; skupaj Odpuščenih tu]Cev 1,612,743. ^sljencev, 562,626; skupaj j^älih tujcev 1,189,859:, prebitek Oih, ki so bili pripuščeui, nad
"dni, ki so odšli, je torej 431,884 ^tietislika zadnje fiskalno let-
je: priseljencev 141,132: ne -priseljencev, 95,889 skupaj 237, 021 pripuščenih tujcev. Izseljencev 123,522, neizseljencev 92,706: odšlih skupaj 216,231. Prebitek pripuščenih nad onimi ki so odšli) znaša toraj 20,760.
Značilna dejstva, dokazana po teh številkah, so: Visok odstotek ljudi, ki zapuščajo, in prebitek ouili, ki so pripuščeui, nad onimi, ki zapuščajo deželo, tekom vse omenjen® dobe. Nikdo se ne spominjal da bi se bil kdo kedaj prestrašil radi velikega odstotka odhajajočih tulcev, ker ni bilo mogoče pričakovati, da bo vsa tuvelika množica, ki sem prihaja tukaj za stalno ostalo in prekinila vse zveze s svoj staro domovino. Tožen je po svojih dragih ostalih v starem kraju, je bilo za mnoge neodal jivo.
Te številke bi morale pomiriti Garin, provzročed po poročilih, ki krožijo od časa, češ da 1,300,000 tujcev je odšlo o stari kraj, in pobijajo neko vest, priobčeno v New Tork American od 5. sep. češ da le iz newyoräke luke je odplulo 600,000 tujci kakor so hoče s teni reči, da ne bodo tujci v prm odnjosti odha|ali kakor so poprej; ali želi, da razume in številne potrjujejo Djegovo trditev da izselvan je je naravna posledica priselje vanju m vedno tako ob katerihkoli razmerah. Saj celo vojna doba m zaustavila izseljevan ja. To dokazuje, da je isto normalna prikazeu.
Je prav mogoče, da ob zboljšanih transportnih razmerah iz Amerike v Evropo in v druge dele sveta se izseljevanja utegne povišati in to vsled naravne želje mnogih tujcev, ki imajo sorodnik v vojnih zonah, ida jih obiščejo np in j omoiejo popraviti zlo, ki ga je vopia provzročila.
Ako pomislimo, da je priseljevanje tekom omenjene dobe povišalo prebivalstvo za 4,506,000 kljubu velikemu odstotku odhodov se lahko prepričamo da se je naša zaloga na moških silah, kar se tiče delavcev iz tujih krajev, znatno pomnožila.
Glasom poročil, ki dospevajo na ta Bureau, pričakuje da bo mnogo tujcev, ki so takoj ob premirju sklenili oditi, odloži lo oziroma celo opustilo ta namen vsled neuravnanih razmer v Evropa tudi ako se bodo vsi oni, ki so izjavili ta namen [lodali v stari uraj, bodo omejene transportne možnosti, ki bodo trajale za nekaj časa, onemogočile naval odhajajočih tujcev in provzročale počasno izseljevauje.
. Kdor je m terasi ran v tem
Predmetu, naj zasleduje mesečna poročila preseLeuiškega urada, prodno se odloči za kak korak v tem pogledu.
Uravnavanje industrije in delavskih lazmer uaj se vrši brez ozira na izseljevanje. Delavci La, Ki Nameravajo Hoiti, Naj Ne Zapustijo Svojega Dela In Svojega Sedanjega Bivališča, Predilo Si Niso Zares, Zagotovili Rrostora Na Parniku ln Na Določen Dan Parnikovega Odhoda,
Nekateri dozdevni proroki so strašili javno mnenje, češ du bodo Združene Države postale emigrantska dežela; to je da bo več ljudi odhajalo, kakor jih prihaja, torej prav narobe od, kar seje dogajalo od časov Pilgrimov. Tako prerokovanje nima prav uiitake podlage.
Ne predno bo ves ostali svet tako svoboden in nudil take prilike kakor ta dežela, ter imel tako dobro vlado in ščitil vse ljudi, kakor jih ščiti naša dežela brez razlike, tako dolgo ne bo prenehalo to hrepenenje narodov in vsega sveta iz severa, juga, vztoka ali zapada da pridejo sem in postanejo deležni naše dedščine.
Do tedai in želim naj bo ta dan bližji, kot znaki kažajo homo imeli preseljavanje v večjem obsegu kakor izseljevanje.
Nada. ki je privalčila tisoče in. milijone, ki so že svojo usodo priklenili k naši, in delo ^Očetov Republike, ki jo je navdahnilo; bosta še zanaprej svetla luč, privljačiijoča človeštvo iz vseh krajev sveta.
Med tem vprašanja ne bo “Kaj naj napravimo glede izseljevanja?”
Dolžnost momenta kliče za najboljšo državniško modrost in za najvestnejši napor, da se reši ta problem na podlagi stroge pravičnosti nasproti nam samim in dobrotnosti nasproti ostalemu svetu.
Mi ne smemo pričakovati, d& zberemo tukaj vse, ki bi radi-prišli:, nitida bi zabranili oni, ki bi prišli. Pomagajmo njim in samim sebi, naj Be približa oni boljši dan, ko bodo narodi živeli skupaj v edinosti in našli d ing v drugem oni dih, ki je navdahnil naše očete, da so ustvarili ne za en dan, ampak za vse čase in za vse človečanstvo.
DRUŠTVENI OGLASI.
Slov. Am.’ Kat. Dr. Sv. Družine
S. K. P. D.
na CALUMETU.
Uradniki za leto 1919.
Bredsednik, Math Prebilich. Óak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam, St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.23II Co Road Blagajnik, JohnShutte
Odborniki za 2 leti:
Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek,
Odborniki za eno leto:
John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan.
Bolniški obiskovalci so-
Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda. Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown : Matt Strauss. Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike-Filip;
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F.Kobe.
V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-nih 6 mesecev po$20.00 na mesec Vsak član se lahko zavaruje pri S. K. P. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem ]6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh prstov na roki ali na nogi $150.00 in mesečni- bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na me-5c. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds.,tajn. ali blag.
ISp”POSEBNOST: Za dobo d mesecev velja pristopnina samoli. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor.
Slovensko - katoliško društvo
podporno i s|ovensko
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
La u G u m. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. dru»ty< na Laurium.
Ima ^ svoje redno mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. ,Johr Suetaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1919
Jakob Veitin, predsednik. Josip Režek	podpredsednik
Jos R. Sedlar	tajnik
Jolin Šuštarič. blagajnik
ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA 2 LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler
Maršal: Matija btubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bol niski obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown m oto-M artin Straus za Bed Jacket in Jos. R. Sadler
neodvisno podpro. društvo
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
f tiri % \ Ij< i « dre I
avg. i
Mes čne
li co okolico
Vslncaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po »1.1.0 na dan za dolio n mesecev in nadalnlh 6 mesecev plačuje Družba po” »20.00 na mesec Cela smrtnica je $800.00 oziroma »400 kakor se hoče kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne pošnodbe zgubo rok. nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vaol
Odbor-
Daljni prispevki za Jugoslovanske Otroke.
F- L. G- I. S. Jugoslav Bureau.
V zvezi s pomožno akcijo American Relief Administracije European Childrens Fund, dobivamo sledeče.
American Yugoslav Relief, 511 Fifth Avenue, New York City, prejel |6 od strani g. Miloša Popoviča šefa vladnega oddelka države Srbov-Hrvato'1 - Slovencev za oskrbo otrok, bi zojavno zahvalo, s katero v imenu vlade izraža naj-prisrčnejšo zahvalo za pomoč, ponujano siromašnim otrokom.
G.	A. Šolan, predsednik deželne uprave Bosne in Hercegovine -je tudi poslal temu odboru zahvalo za dano pomoč in prosi v imenu tisočih širomašmh otrok, naj nadaljuje v svojem delu.
American Yugo - Slav bo i nadalje vporabljal vse avole s'ile, da zalaga s potreb.ripii sredstv, Hooverjevo organizacijo, katera izvršuje' V Jugoslaviji prehrano potrebnih otrok.
I RUSPEVKi AMERICAN YUGO-bLA V RELlEb-U do 6. novembra I9l9
Poprej objavljeno (do 30 oktobra).... $296,102.20
California Committee for Relief in Serbia and Northern France....
2,768.48
War Council of Ashtabula, Ohio____360.00
Stephen Mioch, Excelsiori Minn......10.00
A. Enkema, Minneapolis, M innt
10. Ó0
Vse skupai $299,260.00
Vesti iz domovine.
Za Cankarjev spomenik na Vrhniki.
so darovali podpisanemu sledeči darovalci iz Borovnice: Tvan Majaron 100 K, Anton Kobi 100 Andrej Betelih 50K. Pavla Suhadolnik 40K. Drašler, Dol. 30 K. tlela Svigel, Anton Drašler, Ivan Furls n, Ivana Mave. Ivan Petrič, j vsi po 20 K, dalje je poslalo več darovalcev iz Krškega skupno 186 K in iz Bodbrezja na Gorenjskem 83 K. Imena zadnjih radi pomanjkanja piostora ni mogeče navesti. Vsem darovalcem in darovalkam iskrena hvala z željo, da bi našli mnogo posnemalcev.— Mr. J. R, Hočevar, predsednik odbora za Cankarjev spomenik na Vrhniki.
Spopad Nemcev in Italijanov v Beljaku.
Celovec, 18. septembra. Iz Št Vida G liri javljajo: V noči od ponedeljka na torek je prišlo v Beljaku do obžalovanja vrednih dogodkov. Koroški vojak, ki se ji povrnil iz vjetnSštva, je oétel na cesti spremstvu italijanskega vojaka se izprehajajočo deklico in p hotel dejansko napasti. Italijan aki vojak je deklico branil, kar je dalo množici povod, da se ie zbrala in nastopila proti italijanskemu vo jaku. Prišla je italijanskemu pa troia, koroškega vojaka aretirala in ker je množica nastopila tudi proti italijanski patroli, rabila orožje. Nastalo je streljanje, pri čemer je bilo pet oseb ranjenim Ker je razburjenost naraščala, je prosil beljaški župan italijanskega mestnega poveljnika, da aretiranega vojaka izpusti. To še je zgodilo in vojaka je prevzela nato-i mestna policija. Bo prizadevanju lipana iu drugih javnih činitel-ev vlada v Beljaku zopet red. Koroška deželua vlada te d°g°dke loboko obžaluje in je izdala naj-trožje odredbe, da se preprečil. J
DRUŠTVO SV. PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za feto 1919.
Predsednik, Mihael Majerle.
Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA L LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss
ODBORNIRI ZA 2. LETI. JohnMusič, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. maršal, Peter Hrebec. Vratar. Math Schweiger.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh O Majerle
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
seje se vrše vsako četrto ■‘•-«tljo po prvi irai) v r.ikuMdvr.,» URATKIKL
Predsednik, Jchn Klobuchar Podpredsednik,[jJos. Dragman Tajnik, in zapisnikar. And.Gombach Blagamlk. Jos. Gazvoda ODBORNIKI:
Louis Gazvoda. Jos. Bohte, Alojs Jenič, FranK Šuštaršič, Jos. Klobučar in Jos. Novak.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red, Bine in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, Jos, Novak Laurium, Raymbaultown) in Osceola in okolico; Alojs Jenič. maršal in poslanca, Frank Brezovar.
To društvo je samostojno, ter plača v slučaju bolezni 20.00 ua mesco bolniške podnore. Vsmrtmne plača vr' član 1.00 za pokojnikom, toraj c več članov tem bolje.
Društvo je sedaj za nedoločen znižalo pristopnino na »3.00 Fes se te prilike ter pristojiite k društ K obilnem pristopu vabi
ODBuK
Društvo sv. Cirila in Metoda
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1919 so Pred. Jos.Plautz Podjired. Math Strauss Prvi taj. in zast.op. John D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich.
Blagajnik, Joseph S. Stukei.
ODBORNIKI ZA ENO LETO! Mihael Suuič Jr, John Gosenca in John Ilenich
Odborniki za DVE leti
Frank Paulich Martin Straus John S tartz
Maršal in Poslanec: Math Kobe m 1
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098Cone8t.
Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda S1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250»
Vsi oddaljeni elani pa zamore1»8V jO bolezen pismeno naznaniti isti d ko zbolijo.
K obilnem pristopu Tahi
OD BOL.
ÜSTAIOVLJEIA LETA
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, bi ug . namestnik.
DARLING’«^
tigna
POSSESSING REMARKABLE BEAUTIFYING PROPERTIES YET ABSOLUTELY HARMLESS. ALL SHADES. DEFIES DETECTION. WHY NOT RETAIN YOUR YOUTHFUL APPEARANCE? ASK YOUR FAVORITE DEALER FOR
"DARLING” hold-tight ROUGE, 35c A box o« write ADOLPH KLAR
221 FOURTH AVENUE	**«> impoktb» NEW YORK
30
FOR CONST I PATION/
FOR
SIXTY YEARS I
THE WORLD’S r MOST PERFECT LIVER and BOWEL REGULATOR.,
DEMAND THE GENUINE
LITTLE LIVER
PIL

SJSg&äS®155
Bearin g Signature *
Kamenar.
Iz Delavskega življenja. - Spisal Vrhovski-
“No, le hitro zajmi, da ne bo vse mrzlo! priganjala je moža, ko je postavila košarico na kup zloženega kamenja. “Saj je v kovačnico ni vredno nositi, v barak0 pa še manj. ”
Martin se vsede in se s slastjo loti južine, rumenih turšičnih ž-gancev in kislega zelja. Med tem pa prihiti brzih korakov gori od Janezove koče majhen in gologlav dečko svetlih las in bistrega obraza.
“Kje pa so oče?” povpraša Martina, kor ga je bil navajen že popolnoma. “Mati so rekli, da morajo hitro k južini.”
“Uče so šli v barako, pa so re,-kli,.da jih ni treba čakati z juž-
katero dobim več na dan.. Lahko za to zvrnem kozarec žganega in prigriznem košček kruha, pa ne bom hodil več domov poslušat staro klepetuljo. Ali je morda pa že danes zopet pridigala!”
“Malo je res, ko ji je dečko pavedal, da si šel v barako; potem pa je dečka nagnala, da s še sedaj ne upa domov. Veš, Janez, za to siroto moraš bolji skrbeti, sicei ti bo po zimi zmrznil ali gladu umrl. Že več k rat j prezebal ves popoldan in se skrival za kolibami; danes je zopet tir”
svetuikov^brez okvirov. Zadnja ko. j ni zajntrkoval doma, ta v koči pa sta založena z razno J baraki, posodo, katero omita stoji naj “Danes pa ne grem domov k podolgastem stolu, in z razno f južini”, ustil se je Janez, “četudi pripravo zoper slabo vreme: ta so iz lipovega ličja spleteni dežni plašč, dežnik in par ovčjih kož.
Okoli koce je nekaj zetnljišča-Majlien vrtič, široka trata s košatimi češnjami in velika njiva, ograjena z grmovjem malinovim in robidovim : to vse je sedaj dosmrtna last kamenar ja Martina N jegov oče Je namreč, ko so pla-
ino”, odvrne Martin.
Umili korakov je bosonogi dečko stekel po kamenitem potu doli h koči. Na pragu ga je čakala mati, velika ženska, slokega obraza in rujavih oči].' Napravljena je bila še dosti čedno; ker je pa imela lase razmršene, videti je bila nekako ciganskega lica. Imela je navado, da je vsak dan pošiljala dečka klicat očeta k južini, med tem je pa sama sedela v majhni kuhinji in gledala skozi okno, kako so delavci kupoma vreli od dela tje v krčmo. Vsa srdita je bila, če je mei njimi opazila tudi svojega moža. To njeno jezo pa je kmalu okusil dečko, ki je prišel brez očeta nazaj. Večkrat ni od taki priliki niti on dobil južine ampak je moral bežati: skril se ji je gori za kolibami. Ondi je sirota prezebal in stradal, zakaj tudi k očetu si ni upal, kadar je vedel, daje pijan.
“Moj Dog, to je žaiostno takšno življenje!” vzdihne Lenka, ozrša se na preplašenega dečka, ki je bežal od doma. “Ali se pogostoma tako ravsata med seboj?”
“Kolikor ju poznam,” odgovori Martin, “je prepir med njima že od nekdaj- Samo da je biJo od za-četka vse bol tiho in mirno. Na njem sem naprej spoznal domači razpor, ker je bil po cele dneve inalobeseden in resen, kar mu sicer ni bila navada. Sedaj pa je ekoro vsak nan takšna nevihta. V jutru se začne z jezo; opoldne se uadaljnje, aao pride domov, s pre-pirom; zvečer pa se konča s pretepom, .1 az bi niti naslikan ne ho tel biti v oni koči.? kamo li še, da bi bil ondi doma!”
Rekši odloži Martin oba lončka košarico nozaj. Ko pa Lenka opazi, da je ostalo še nekaj žga. cev. pogleda za kolibo, kamor je bil izginil mali Jožko, in ga pok. liče. Ponudi n. n ostanke, katere je dečko slastno použil. Dobro ženo ]e to tako razveselilo, da je rekla možu:
“Veš kaj, Martin! Zo oba starejša mi ni toliko, a za dečka mi je žal, da sirota tako gladu|e. Ali smem drugikrat malo več skuhati, da še tega dečka naäitiva?”
Dobri mož prikima radovoijno ter še omeni, da dečko doatikra čaka pri njem đo noči, kadar nam. reč oče ostane v baraki.
“Le dajva mu, siromašku, ka. terega lastna roditelja talco zapuš čata m preganjata! Bog nama vse obilno povrne.”
Ura je potekla, v kovačnici se zopet oglasi klic na delò lz barake se vsuje tropa mož, rujavih lic in zaspanih ocij, znamenje,' da so ondi pili smrdljivo žganje. Hladni veter jih objame, da se nevoljno stresejo in zavijejo v večinoma raztrgane jopiče. Med njimi je tudi Janez, kateri je danes posebno glasen.
“Veš kaj, Martin”, nagovori našega znanca, “sedaj začnem drugačno življenje. Prihodni teden odpotuje domov strelec Gij-corno, in mesto njega prevzamem tp delo jaz. Delo ne bo težje od sedanjega, dobra pa bo desetica
Janez pogleda zadaj za kolibo, in ko ugleda dečka, pokliče ga prijazno. Da mu par novcev, re koč, naj gre v barako po žemljo. Ko jo prinese, reče mu:
“To pojej danes za južinoi drugikrat boš pa že doma dobil, mama te ne smejo več nagnati.’
Ko se je zmračilo, zavili so delavci na vse strani proti domu-Tudi Martin in Janez s sinkom sta odrinila Na ovinku nad kočo se je ločil Marin ter mahnil po vijugasti stezi gori na reber. Kmalu je slišal od koče glasni klic: “Ali tako se pride domov k južini?” Nato je sledil glasen vik in zraven moški glas: “ Tu imaš, stara klepetulja!” Slišalo se ja zadiranje moža, javkanle žen-in otroški jok.
“Nesrešeu zakon! Bolje bi bilo, da bi se nikdar ne bila pozivala”^ mrmral je Martin, korakajo po ozki stezi pod planino.
IV.
Kaj maram, da nimam Na hribu! gradu!
Saj v hišici nizki Še več je miru .
Narodna.,
Pod “Cerkvico”, na nekdaj mogočno zarastenera pogorju se razteza danes obširna planjava, ali kakor Pohorci pram jo, “fiato”. Dolga leta se je upiral košat! gozd neusmiljeni sekiri, ali naposled je padel. Le ob vrhu za planino so mu pustili neka j drevja, češ, naj kot rodna mati pošilja novega semena na pusto plan, iu uaj potem tudi mladi naraščaj brani močne burje. Od daieč pa se sedaj vidi ona plan s tistim drevjem ka-kor fant, ki ima ‘pušelc’ za klobukom.
Niže od tega gozda stoji na majhni -ravnici tik studenca lesena koča. Zložena je iz okroglih debel, nizki strop pa je pokrit deltfma z-deskami. Od spredaj in zadaj pokrivajo za silo podstrešje stare deske; med njimi se mnoge in široke špranje, da sili skoz nje pod streho svetloba in mokrota. Ob zadnji strani naše Koče stoji poleg stene mala koliba, katera nadpm-e3tuje hlev.
Vhod v kočo je od «jirednje strani; na desni in na levi je narejeno majbDo okno.
Na prvi pogled se pozna, da je tu stara lesena drvarska koča. Ta značaj se še bol) kaže znotraj. Dobro tretjino prostora zavzema zadnja stran, ki je od stene do steno za dober čevelj vzvišena. Ta prostor je iz desek narejen pod, ki je pri drvarjih odločen za ležišče Posteljejo si z raznimi, blazinami,’ včasih s slamo, včasih s planinskim senom, dosti K rat pa tudi s in mahom
smrekovim vejevjem ah čim drugim.
V naši noči ni ves ta vzvišeni, prostor postlen, temveč nekaj ga jo zadelanega z razno ropotijo, skrinjami in staro omaro. Le na gornji strani kup slame in ue-kaj^odeje kaže, da je ondi odločeni prostor za postelj maloštevilnih sianpvnikov.
Sredi* koče stoji po dolgem ognjišče. Sestavljeno je iz navadnega, neobdelanega kamenja, na vrhu posuto s pretijo, in ob vrhu zvezano z nekakim obročem. Ob jedtiem oknu stoji majhna okorna mizica, nad katero ob steni visi razpelo in par zakajenih podob
nino posekali drvarji, želel ondi ostati, kjer se mu je priljubilo vsled lepega razgleda. Napravila sta z lastnikom zemljišča pogod" bo, da mu ostane koča z malim zemljiščem za preužitek, dokler bo živel. To pogodbo je Martin z lastnikom obnovil in tako dobil mirno stanovanje na starem očetovem domu. Oddržal je pri sebi staro svojo mater in v divni ‘svoj planinski kraj privedel za ženo lz-voljeuo svojo Lenko. V tej priprosti dtužini je vladal mir, ker ljubezen in prijenljivost sta gladila vse zapreke- Martin je bodil na delo v kamenolom, Lenka je po leti obdelovala njivico in vrt, po zimi pa šivala, lotara mamica pa je imela čez glavo dela in skrbij z otrokoma, poieg tega pa je še oskrbovala dve kozi in jedno piase.
Sedaj ob začetku zime seveda ui več tu prijazno kakor po letu. Nekaj snežene odeje in mrzli veter priganjata domačine v toplo kočo. In toplo je res tu notri. Stene so dobro zatlačene z mahom, nad podom pa je spravljena mrva, po-trebna za kozi. Gorje, ko bi se to blago vnelo! Za kurjave je pri— pravilen zunaj koče velik sklad bukovih drv, zloženih v lepem rodu. S temi si pomogata ženski, kadar začne “staro babico^’ mraziti, navadno pa le takrat, kadar je treba kuhati. Večkrat pa je v ko-kočl jako dimno in soparno, kadar namreč babica prezgodaj zapre “dimnik”, luknjo v kotu pod stropom, z leseno zaporo.
Lepa jasna noč se umika jutru. V naši koči še spe vsi razven stare matere. Ta večinoma že od polnoči bedi, kašlja in—moli. Ko je pa ura na steni odbila štiri, vzbudi mlado mater, da gre kuhat zajutrak, ker mož mora biti že ob prvem dnevu pri delu v kamenolomu,
Lenka polahko preloži malega dojenčka k babici in vstane. Kmalu se zažari na ognjišča, polena začno pokati m dim napolni ves strop. Martin se vzbudi in povpraša, “i^oliko je že ura?’, “Rav. no je doli v vasi juternico’ odzvonil”, odvrne Lenka, držeč roki k molitvi. “No, še lahko jedno ma. zadremljem”, reče, pokriža se in zopet zaspi, čez dobro uro pa so žganci že kuhani, Lenka je prigre-la tudi lonček mleka, in zajutrek je gotov. Martin se naglo obleče, poje zajutrek, govoreč z zamolklim glasom kako besedo, ba bi drobnih otročajev ne vzbudil. Ko je še obesil zadaj za pas rokavice in mehur s tobakom, poslovi se kratko: “Srečno, in pridni bodite!’’ N sto odide brzih korakov pri svitu ldne po ravni stezi v kamenolom .
V.
Ko vriskanju se duša udaja;
Nad glavo na lasu visi meči
Ko najslajša kupa nas napa-
mi pride stara s celo procesijo nasproti!” Tovariši so ga mirili, potem pa ga popustili in se razšli na delo.
••Danes moram popraviti, kar se mi je včeraj pokazilo!” Rekši vzame dolg in-gre ž njim v kovačnico. Ta drog je železen sveder za vrtanje, ki ga je bilo treba pogosto ostriti. Naš Janez je bil sedaj strelec, imel majhen priboljšek v plačilu, a tudi večje izkušn-jave za pijančevanje. Prejšnji dan se mu je bil strel poka-zil, da ni sprožil. Ker m bil še do volj vajen tega dela, utegnil je pri nabijanju prebiti užigalno cev, da ni užgala.
“To moram danes izvrtati; bom videl, ali pojde ali ne”, ustil se je Janez.
(Dalje prihodnjič. )
-%'S/■"

i
$ Ali ste že zavarovani proti ognju? j
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
Posebna zavarovalnina za Avtomobile.
t
\ S. C. Chvnoweth Insurance Asencv \
i
i
t
.■-4■%'%
IRe price goes up le,. 'tomorrow ! !
Berite
Slovenske
Novice.
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton Nat’1 Bank:
Houghton,	Michigan.
GALBRAITH & McCORMIGK
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske Ii stine
Zastopata v vseh sodiščih
ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 1691
Gillette Brijaća
Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-če kakovosti. Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Combi lAtiori Gillette.
Vse vrste teli brijač je vedno pri nas na razpolago.
KECKONEN HARDWARE GO.
Telefon: 163.
Peta cesta,
Calumet, Mich.
;*»««***4»mm«»«** ♦♦♦♦♦♦♦♦	♦♦♦♦.
VAM PODOBNA SUKA	|
♦	Le ona fotografija je prava ki je Vam ' popolnoma ♦
♦	podobna.
♦	Pri nas izdeljujemo slike z najvčejo natončnost- ♦
po.
♦
♦
♦
♦
♦
Pridite in prepričajte se sami.
HERMANS STUDIU
Peta cesta.
Calumet.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦S^SBSS!SS=fcÄSä^ä6************ ♦♦♦♦♦*♦♦
Ja>
Sodbo piše prst nam plame-
neč!
Ko se na jasnem obzorjn pozna svit jiovega dneva, korakajo delavci v kamenolomu oKoli lesenih kolib, iščoč zmrlega orodja, katero se Kar prijemlje golib-rbk. Natikajo si rokavice, zaviti so v naj debelejšo obleko jako ubogo in raztrgano.
Ko je došel naš Martin med delavce, zaslišal je takoj Janeza ki se je prepiral z drugimi. To mu je znamenje, da tovariš danes
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovisene obleke in mi dremo v tem do skrajne meje, samo 'da jih gobimo.
Sincerity Clothes
so povsod znane
Obleke od	$18.00 do $45.00
VERTIN BROS. & CO.