Leto LXX štev. 204 a V LJubljani, v soboto, S. septembra I942-XX ^S0;,«^0""!,0, Prezzo - Cena L 0.80 Naročnin« mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruioicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. SLOVENEC tzbaja vsak dan *|ntra| razen ponedel|lia to dneva po praznika. e Uredništvo In aptavai Kopitarjev« 6, L|obl|»oa. : i Redazione, Ajnmlnlstrazlooat Kopitarjeva 6, Lubiaoa. Teleioo 4001—400J. Abbonameotit Mete 18 Lire; Estero. meta A) Lira, tduuooe domenica. »nno 34 Lire. Katero 50 Lire. C C fj LuAi&ot 10 6S0 per ali abbo-namentl; 10.34« pet le tnterzioni. Filial«! Novo metlo. Concesiionarla esclindva per la pnbbltelti di proventenra italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. II Bollettino No 830 Scontri di elementi blindati II bombardamento di Haifa - Accaniti combattimenti aerei - 25 apparecchi ingiesi abbattuti II Ouarticre Generale delle Forze Armate rnmunica: In E gli 11 o sconfri di el-menti blindati si sono risolti a nostro vantnggio; lnvversario perdeva alcuni carri armati; venivano catturali numerosi prigionieri, ncozelandesi. I.a arnin nerea dello Asse lia vigorosamente agito su nnimassnmcitti di truppe e di aiitomczzi britan-nic-i; un repa rt o esploraute nemico, sorpreso dalPattacco,. e stato aunientnto. In accaniti rombattimenti 2» apparecchi ri-sultano abbattuto dalla caccia italiana e tede-sca. Una formnzlone di nostri veiivoli n graude aufonnmia lin bombardato la zona delle raffi-nerie di llaifa, provocando incendi e colpen-do lin treno merci. Tutti gli aerci sono ritornnfi nlla base. Vojno poročilo it. 830 Spopadi oklepnih oddelkov Bombardiranje Haife - Srditi letalski spopadi - 25 angleških letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oborožnih Sil objavlja: V Egiptu so se spopadi oklepnih sredstev zaključili v našo korist. Sovražnik je izgubil nekaj tankov. Zajetih je bilo mnogo novozelandskih ujetnikov. Letalstvo Osi je silovito napadalo zbirališča čet in angleških avtomobilskih vozil. Sovražni izvidniški oddelek, ki ga je presenetil napad, je bil uničen. V srditih bojih jc italijansko in nemško lovsko letalstvo sestrelilo 25 letal. Skupina naših lotil 7. velikim akcijskim radijem jo bombardirala območje rafinerij v lin i f i. kjer so i/bruhnili požari in so bombe zadele en tovorni vlak. Vsa letala so se vrnila na oporišče. Neredi v Gibraltarju Sevilja, 4. sept. AS. Iz Carigrada se je iz-vedelo, da je prišlo med posadko Gibraltarja do velikih izgredov. Vojaki so se med seboj najprej zelo prepirali, nato pa je prišlo do splošnega pretepa in je bilo oddanih več strelov. Poveljstvo je moralo poklicati na pomoč policijo, ki je obnovila red. Vzroki neredov še niso znani. r Ožina pri Kerču prekoračena Novi uspehi pri Novorosijsku — V predmestjih Stalingrada Hitlerjev glavn? stan, 4.. septembra: Nemško vrhovno j>oveljstvo objavlja: Nemško in romunske čete so 1. septembra v sodelovanju s skupinami vojne mornarice in letalstva iz Krimn prekoračile ožino Kerča vkljnb žilavemu sovražnemu odporu. Prebil" so sovražne obrežno obrambne naprave in v hitrem prodiranju na včerajšnji dan vposta-vile zvezo z romunskimi četami, ki napadajo z vzhoda. Hoji s sovražnimi četami na polofoku T a m n n so še v teku. postojanko. Severozahodno od Novnrosijska so bile zavzete še nadaljnje utrjene višinske Nemški' hitri čolni so \kljub slabemu vremenu prodrli in motili sovražno plovbo v vzhodnem delu Črnega morja in so potopili tri ladjo s skupno 8500 tonami, mod temi tudi petrolejsko ladjo. Tako so nemške pomor-ske sile od začetka ofenzivo na Kavkazu uničilo skupno 35.400 ton .sovjetskega frgovskoga brodovja. Napad na Stal in grad jo včeraj prodrl do zahodnih predmestij nies|n samega, četo severno od Stnlingrnda ob Volgi so potopile do sedaj tri topničarke, dva monitorja, šest tovornih ladij in mnogo drugih manjših ladij. Jugozahodno od Kaluge in severozahodno od M o d i n a so bili odhiti sovražni napadi, ki so jih izvajalo močne sovražne sile. Tudi pri Rževu so propadli ponovni na. padi močnih sovražnih oddelkov. Sovražnik je v toh bojih izgubil 81 tankov. Pri napadu sovražnega letalstva na nemško letališče na srednjem odseku bojišča jo liilo sestreljenih 24 od 37 napadajtttih letal, ostal« letala pa so se morala umakniti. Južno od llmenskega jezera je bilo več sovjetskih napadov odbitih. .lažno od jezera Ladoga in na olikolje-valncm bojišču pri Petrogradii se je tudi poue-srefilo mnogo sovražnih napadov. Pri poskusu prodora čez N j o v o je bilo od 29 sovražnih čolnov 20 čolnov uničrnih. V Egiptu samo hoji krajevnega pomena. Nemško in italijansko letalstvo jp napadalo sovražne fele, zbirališča vozil, letališča in dovozno mrežo. V letalskih bojih jc bilo sestreljenih 25 sovražnih letal. . V včerajšnji noči je hilo nad Nemškim zalivom sestreljenih dvoje angleških letal. Lahka nemška bojna letala so zadela v polno z bombami industrijske in prometne naprave na angleški južni obali. Nadporočnik Mnrspillp je 2. spptpmhra na egiptskeni bojišču dosegel 125. letalsko zmago, Spremembe v španski vladi Madrid, 4. sept. AS. Dnevniki so pod veliki- | mi naslovi objavili besedilo zakonskih ukazov, ki so v zvezi s spremembami v španski vladi. Pravni strokovnjak Blaž Peroz, ki je bil do sedaj pravni delegat pri falangi je bil imenovan za notranjega ministra, ne pa za pravosodnega ministra. Novi vojni minister Asensio Gahanilla je imenovan tudi za člana politične junte pri falangi. Mora Figoreoa, bivši guverner v Madridu, ,|o oil imenovan za državnega podtajnika ia-lange. Madrid, 4. sept. AS. Novi ministri so položili prisego v roke pravosodnega ministra v navzočnosti generala Franca, članov vlade in članov civilne in vojaške hiše generalisima. Takoj po prisegi je bila pri državnem poglavarju kratka 6eja vlade. Novi zunanji minister je danes že prevzel vodstvo ministrstva. Generalisimus Franco bo danes odpotoval v Oviedo, kjer se bo udeležil stoletnih slovesnosti Altonza Deviškega, od tam pa bo odšel v San Sebastian. Novi španski zunanji minister Madrid, 4. sept. SA. Ker je dosedanji zunanji minister Serano Sunner odstopil, je bil za novega zunanjega ministra imenovan general Aretacije v Belfastu Lisbona, 4. septembra. AS: Iz Belfasta poročajo, da je angleška policija snoči aretirala mnogo članov irske republikanske zveze. Na njihovih stanovanjih je policija izvršila podrobno preiskavo. Policija je namreč prepričana, da so v Belfastu pripravljene velike zaloge orožja in streliva ter eksplozivnih sredstev. Vse te preiskave in aretacije pa policiji dela še niso olajšale. Boji med francoskimi in angleškimi letali nad Marokom Tanger, 4. sept. AS. Iz Rabata poročajo, da je protiletalska obramba nad zahodno obalo francoskega Maroka sestrelila eno angleško letalo. Vichy, 4. sept. AS. Agencija Havais j« objavila podrobnosti o boju med angleškimi in francoskimi letali nad Mogadorjem v Maroku. Med Marokom je v nizki višini proti jugu letelo troje angleških letal vrste »Wellington«. Francoski lovci so se takoj dvignili in sestrelili eno letalo, ki pa je nato lahko pristalo. Posadka letala ie letalo takoj sežgala, še predno so člane posadke mogli internirati. Dve ostali letali sta pobegnili proti jugu. Francoska letala so se vrnila na svoja oporišča in nekatera med njimi so bila nekoliko poškodovana, letalec pa ni bil noben ranjen. Franc Gonez Jordana y Souza, ki se je rodil 1. februarja 1877. Obiskoval je vojno akademijo in je leta 1902 poslal stotnik v generalnem štabu. Leta 1911 je bil imenovan za profesorja na vojni šoli. Polkovniški čin je dosegel , v službi v Maroku. Lota 1922 je postal brigadni general in leta 1923 je bil načelnik štaba pri vojski v Burnosti. Primo de Rivera ga je imenoval za člana vojaškega direktorija. Ko je bila v Španiji okli-cana republika, so ga upokojili. Ko je izbruhnila nacionalna revolucija, se ji je takoj priključil. Ko je general Franco |>o svoji zmagi sestavil prvo vlado, je bil imenovan za zunanjega ministra podpredsednika vlade. On je bil tisti, ki se je s Franicjo po^ajfil za priznanje nacionalističnega režima. V letu 1940 je bil imenovan za predsednika državnega sveta. Novi španski vojni minister Rim, 4. sept. AS. Italijanski listi poudarjajo, da je novi španski vojni minister Carlos Caba-nilla bil tisti, ki se je v juniju 1938 vojskoval na strani italijanskih legionarjev v odseku Te-ruel in Sagunto in je bil med prvimi, ki so z nacionalističnimi četami vkorakali v Barcelono. potem ko jo v prejšnjem dnevu premagal 16 angleških lelal. Sovjetski neuspeh pri Rževu Rim, 4 sept. AS. Angleški vojaški strokovnjak Liddel 1 la rt objavlja v >Daily Mailu članek ,v katerem proučuje položaj na bojišču pri Ržovu. Člankar pravi, da so Sovjeti s svojimi napadi pri Rževu dosegli tako neznatne uspehe, da so jih sploh no splača omeniti. Nemške utrdbe so so izkazale za tako močne, da boljšoviki nikjer niso mogli prodreti in tudi niso mogli Nemcev prisiliti, da bi morali z drugih odsekov, zla- sti s Kavkaza dobiti okrepitve. Taki napadi na utrdbo se sloj ali prej izčrpajo, če ni dosežen cilj prodora. Takega prodora pa boljšoviki na tem odseku niso dosegli. Litvinov zahteva tanke in letala Stocklioim, 4. septembra. A>: \cw\oik Times« objavlja novico, da ie sovjetski veleposlanik v \Vasliiuglonu l itvinov zahteval od ume riško vlado, da naj takoj poslio v Rusijo letala iu tanke List piše, d.i jo ameriška vlada odgovorila. da bodo gradivo poslali takoj, ko bo lo dopuščal položaj na morju, Ruska vojska brez pogumnih in razumnih poveljnikov Tokio. 4. sept. AS. Agencija Domoi poroča iz Kujbišova, da jo glasilo sovjetske vojske >Rdeča zvezda« objavilo članek, ki ga jo napisal znani holjševiJki politični komentator Jaroslav-ski. Člankar strogo ob^ja sovjetske častnike in vojake, ker so s« dali tako pogosto na južnem bojišču poraziti in to tam. kier je bila obramba izredno važna, člankar sicer priznava vojaško in strateško premoč nemške vojske, vendar pa si dovoljuje vprašati sovjetsko poveljstvo, če jo res. da so je mnogo sovjetskih oddelkov umaknilo, no da bi bili prejeli ukaz za umik. Člankar tudi vprašuje. Če so vsj odgovorni storili svojo dolžnost, da bi ustavili napredovanji' sovražnika. Člankar dokazuje, da »krajevni imvoljniklt no izrabijo niti desetino obrambnih možnosti in njihova obramba zasluži vso kritiko. Pisec pravi ob koncu svojega čiansa. da sovjetske čete no rabijo toliko orožja, kolikor pogumne in razumno poveljnike in vojake, ki morajo v prihodnjih 2 mesecih dokazati vse svojo sposobnosti, čo so hočemo izogniti temu. da bj prišli v položaj, ko bo ogroženo življenje vsega naroda. Evropska mladina bo dostojno odgovorila Roosevelt« Vzgoja evropske mladine daleč presega ameriško vzgojo Berlin, 4. septembra AS: Vodja Hitlerievske mladine Baldur von Schirach je podal nemškemu poročevalskemu uradu izjavo o poslanici, ki io ie na evropsko mladino naslovil predsednik Združ. držav Roosevelt. Baldur von Schirach poudarja, med drugim, da Roosevelt nima pravice govoriti evropski mladini, kajti ameriška vzgoja mladine jc daleč pod evropsko vzgojo. Omeniti je treba samo kriminaliteto, ki narašča med ameriško mladino. Roo6evcl- tova žena je nedavno sama obžalovala tako stanje. Vzgoja italijanske in nemške mladine pa |e na izredno visoki stopnji in to zaradi zdravih in uspešnih vzgojnih načel italijanske in nem>kc mladine. Evropska mladina zavrača ameriškega predsednika, kajti v Ameriki so gangsterji vzor mladini. V kratkem se bodo evropske mladinhke organizacije iz 15 držav prvič zbrale. Ob tej priliki bodo mladi Evropejci javno odgovorili na izzivalno poslanico predsednika Roosevclta. Kako je bil izvršen atentat na indijskega podkralja Veliko razburjenje proti angleški policiji Bangkok, 4. sept. AS. Radijska postaja svobodne Indije je objavila novico, v kateri poudarja, da Indijec, ki je bil usmrčen v Novem Delhi-ju, ni izvršil atentata na indijskega podkralja. Po poročilih, ki so prispela semkaj, se lahko dogodek povzame takole: Vozilo indijskega podkralja so spremljali redarji na motornih vozilih. Komaj je bil oddan strel, so redarji poskakali s svojih vozil in se vrgli na skupino Indijcev, ki je bila najbližja. Zdelo se jim je, da je bil iz te skupine oddan revolverski strel. Indijci so se razbežali v razne smeri, redarji pa so jih sledili in nazadnje dohiteli indijske ga dijaka, ki je bil 18 let star. Odvedli so ga na najbližjo stražnico in ga tam dolgo zasliševali. Dijak je večkrat ponovil, da je nedolžen, bil je pač med skupino Indijcev, ki je opazovala podkraljev sprevod. Policija pa njegovim besedam ni verjela. Odvedli so ga na dvorišče, ga lam ustrelili, pred poslopjem pa je velika množica Indijcev zahtevala njegovo svobodo. Oddelek čet je množico razpršil, mnogo Indijcev pa je policija aretirala. Policija še naprej trdi, da je ustrelila atentatorja, oblasti pa so uvedle podrobno preiskavo, ker je zbranih nekaj novih podatkov, ki govore o tem, da je atentator srečno pobegnil. Prebivalstvo pa je silno razburjeno, ker je policija eno uro po atentatu ustrelila mladeniča, ki ni bil atentator. Rim. 4. septembra. AS: Londonska reviia »Time and Tide« na smešen in rosen način hkrati svetuje angleški vladi, da naj prepusti Indijo svoji usodi. Revija objavlja pismo, ki ga Motorna vozila na železniški progi na egiptovskem ozemlju, ki je sedaj v posesti Italijanov. jo baje poslal Napoleon z onega sveta. V tem pismu stoji mod drugim: No vem. čo vi Angleži veste, kaj pomeni odločilno dejanje. Povsod slo hoteli vzpostaviti rod, pa slo pri tem vso izgubili. Ali vsa i danes morete razumeli nalogo svojega časa, ki ie, da izpraznite Indijo. Svojo čotč bi mnogo koristneje uporabili v Egiptu. Indijo boste lažjo hranili na Nilu. Itoviia je objavila k pismu uvod. v katerem pravi, da ie Napoleon poslal to pismo tei reviji zaradi toga, ker io že poslat angleški vladi mnogo pisem, prav tako pa tudi vrhovnim zavezniškim poveljstvom. pa so mu la pisma vračali z napisom, da ie naslovnik pisma neznan. Ilnnnknk, 4. septembra. AS: Uradno poročilo vlado,v Bongalu pravi, da ie izbruhnil v ječi Dacca upor med Indijci, ki iih ie policija iz političnih razlogov aretirala v Kalkuti. Devetnajst delavcev in iečarski nadzornik so bili ubiti. Ranjenih ie bilo 126 oseb. mod njimi neka i upravnega oseb in ioče. Uradno poročilo dodaja. da so stražniki začeli streljali na upornike. Ženeva, 4. sept AS. Listi objavljajo iz Novega Delhija, da uradna poročila ne govore resnice. Gibanje za državljansko neposlušnost se vedno bolj širi in v Bombayu, Madrasu, Kalkuti, Delhiju in Lahom je prišlo do novih spopadov. Angleško poveljstvo je moralo svojo četo opremiti z lahkimi tanki in skupino tankov krožijo sedaj po mestih. Čete strogo nadzirajo vse vojaške napravo v Indiji. V Indolu in v Palni |e prišlo do novih izgredov in policija ie otreljaia na množico. Več oseb je bilo ranjenih. Z vsega sveta Bolgarija Vlada je imenovala za komisarja za židovska vprašanja Aleksandra Bolcva, ki je bil do sedaj izvedenec /.a pravna vprašanja v zunanjem ministrstvu. Novi komisar jc prejel obsežna pooblastila. Bolgarsko - nemški poljedelski znanstveni zavod bodo zgradili v Sofiji. Temelje za poslopje zavoda l>odo slovesno položili dne 12. sept. Slovesnosti se bodo udeležili nemški državni tajnik za kmetijstvo in druge ugledne nemške osebnosti. Predsednik bolcarsko vlade Filov jo sprejel italijanskega poslanika v Sofiji, Magistratija, in njun razgovor je bil zelo prisrčen. Madžarska Madžarsko vojno sodišče pri madžarskem poveljstvu je obsodilo štiri osebo na ječo od treli do dvanajst let, ker so s pomočjo tajne radijsko postaje širile napačne novice med ljudstvom. Španija Mrd državljansko vojno so komunisti iz katedralo v Barceloni ukradli dve dragoceni sliki, delo Vati Dvckove šole i/ 17. stoletja. Sliki sta bili velika dragocenost barcelonsko katedrale. Komunisti so sliki zakopali, sedaj jih bodo pa prenovili in vrnili cerkvi. Zadnje slovo akademika prof. dr. Kreka Ljubljana, septembra. Včeraj je bil ob velikem spremstvu žalujočih sorodnikov, znancev, tovarišev in drugih njegovih cenilcev pokopan Man naše Akademije znanosti in umetnosti, profesor na pravni fakulteti ljubljanske univerze, priznani znanstvenik in nič manj poznan skladatelj in glasbenik dr. Gregor Gojmir Krek. Pogreba so se udeležili številno zastopani prijatelji, še več jc bilo pa mlajših ljudi, ki so izšli z njegove šole in pokojnika globoko spoštovali ali pa cenili njegovo delo. Kapela je bila naravnost posuta s cvetjem in venci, med katerimi je bilo opaziti venec družine, dalje venec Akademije znanosti in umetnosti, univerze, zbora profesorjev pravne fakultete in Glasbene Matice. Pokojniku je zapela in opravila žulne pogrebne molitve trnovska duhovščina, nakar je pevski zl>or Glnsbene Matice pod vodstvom dirigenta Poliča zapel Gallus-Petclinovo pretresljivo žalostinko »Ecce. (piomodo moritur iu-stus«. Na govorniškem odru je spregovoril predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. inž. Milan Vidmar. Poslovil se je od njega kot od člana Akademije in njenega organizatorja. Poudaril je zlasti velike pokojnikove zasluge, ki sj jih je nabral, ko se je naša Akademija znanosti in umetnosti tnko nag"lo dvignila na enako raven z drugimi akademijami po svetu. Izrekel mu je iskreno obljubo, du bomo to njegovo zapuščino vedno negovali z enako ljubeznijo, ki jo je on vedno izkazoval do te visoke ustanove. V imenu univerze se je poslovi] od njega rektor dr, Milko Kos. V svojem govoru je tožil, da slovenska univerza zopet po kratkem presledku žaluje za svojim odličnim profesorjem. 6uj je pokojni profesor dr. Krek spadal brez dvoma med tiste, ki so polagali temelje naši univerzi. Pokojnik je bil odličen znanstvenik, njegova sjHisobnost je prišla do izraza tako v zbiranju in izdajanju znanstvenega materiala, kakor pri organiziranju obsežne knjižnice pravne fakultete. Bil je trikrat dekan, enkrat pa rektor. Za časa njegovega rektorata je po njegovi zaslugi dobila univerza nekatere nove prostore in prav tako je bila pravno urejena prva naša dijaška ustanova dr. Oražma. Po govoru predsednika Akademije in rektorja univerze ue je razvil sprevod. Z,a križem so nesli leipe in številne vence, za krsto pa so stopali svojci in vsi drugi odličniki, ki so počastili pokojnega na zadn ji poti, tako tudi škof dr. Rožman, dekan pravne fakultete dr. Henrik Steska, celotni profi>sorski zbor pravne fakultete, člani Akademije, dekani in prodekuni in profesorji drugih fakultet in zastopniki pravniških organizacij. V lepem številu so bili dalje navzoč v Ljubljani živeči slovenski skladatelji. Dolga vrsta pogrebcev se je vila za krsto in jo pospremila v cerkev, kjer so bile opravljene molitve. Po blagoslovu krste je zaigral orkester Glasbene Matice jkkI vodstvom skladatelja g. škerjanca Cajkovskega elegijo. Nato so spremili pogrebci krsto pred družinsko grobnico. Po opravljenih molitvah je spregovoril ob odprtem grobu dekun pravne fakultete dr. Henrik Steska in se poslovil od mrtvega tovariša v lepem govoru, v katerem je orisal njegovo obsežno delo in njegove zasluge na zakonodajnem, glasbenem in poslovnem polju. Za slovo so zapeli pevci Glasbene Matice še ganljivo žalostinko »Blagor muc. nakar so začele l>ob-neti kepe prsti na zadnje domovanje prerano umrlega in tako zaslužnega rajnega. Medmašna vročina v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 4. septembra. Katere dneve je prav za prav smatrati za vroče? So različna praktična in teoretična naziranja. Nekateri trdijo, da je smatrati za vroče dni vse one, ko doseže dnevna temperatura nad +25° C, kar je umestno. Drugi pa so strožji in opredeljujejo za vroče dneve le one. ko se živo srebro v toplomeru dvigne nad +30° C. Preprost človek se nagihlje k naziranju prve skupine vremenar-jev. Vremenski pregled za letošnji avgust nam pokaže zanimivost, da smo v avgustu letos imeli 18 vročih dni, ko je bila temperatura nad +25° C. Pravi vroči val je objel Ljubljansko pokrajino v zadnji dekadi in sicer že od 10. avgusta naprej, ko jo toplomer kazal visoke dnevne temperature od +27" do +32° C. Pa tudi september še ni od-jenjal od vročine. Navadno nam september že v začetku prinaša močne nalive, a nam nato pošlje lepe. sončne jesenske dneve. Žo 17. dan traja v pokrajini huda vročina, katere posledica jo. da jo ponekod nastopila suša in so poljski pridelki potrebni primerne nove moče. Huda vročina vlada po mnogih krajih na Dolenjskem, zlasti v Suhi Krajini. So kraji, ko je toplomer podnevi kazal +35° C. Prišla so do da- nes nekatera poročila o vremenskem položaju v posameznih krajih. Zanimivo je vremensko poročilo iz Trebnjega na Dolenjskem. Trebnje je v avgustu zaznamovalo 6 deževnih di, ko je padlo le 27.1 mm dežja, še manj ko v Ljubljani, ki je imela 8 deževnih dni in 24.7 mm dežja. V Trebnjem so 20. avgusta ob 18.17 čutili nekaj sekund trajajoč potres z votlim bohnenjem. Najhujša vročina je lam pritisnila od 23. avgusta naprej, ko je bilo že ta dan +30.1° C, zadnji avgust pa je celo prinesel +33" C. Tam je huda suša. PriliČno tako vroč avgust je bil leta 1939. Takrat je bilo celo 24 vročih dni. bilo je sicer 12 deževnih dni. toda le 30.9 mm dežja. Nato pa je sledil september z velikimi nalivi in je 6. septembra padlo kar 43.3 nun. dežja. Takratni september pa je bil proli koncu zelo hladen ter je jutranja temperatura že konec meseca padla pod ničlo. Lanski avgust nasprotno je bil zelo deževen. V 13 dneh kar 171 mm dežja. Tudi avgust leta 1940 je bil moker in je bilo v 13 dneh 190.5 mm dežja. Slična medmašna huda vročina je vladala lota 1917 med prvo svetovno vojno. Suša je takrat napravila mnoco škode na poliili. Travniki so bili požgani in kmetje so spravili prav malo otave pod streho. i 24 oseh na 1000 prebivalcev). Med deželo in mesti so še večje razlike. Na 1000 prebivalcev v Ko-I nigsbergu n. pr. odpade 10 obratov s 44 zaposle-1 nimi, v |K)dezelskein okraju Neidenburg pa pridejo samo 4 obrati s 13 zaposlenimi na 1000 prebivalcev. Za preskrbo podeželskega prebivalstva no zadostuje samo manjše število obratov, temveč so ti obrati ludi manjšega obsega. Posamična trgovina z živili ima 50% vseh obratov in 36% vsega osebja. Nato sledi trgovina z oblačilnimi predmeti. Vsekakor je strokovna trgovina, ki so omejuje na manjše število predmetov, povsod dobro zastopana. Zadnja leta si je posamična trgovina zelo opomogla. Število obratov v posamični trgovini je sicer bilo leta 1939 manjše ko leta 1933 in 1925, ko sta bili zadnji dve štetji, vendar je število zaposlenih znatno večje kot leta 1925. Značilno je, pišejo nemški listi, da je povečanje števila zaposlenih za 180.000 oseb pripisovati v veliki meri posamični trgovini z oblačilnimi in gospodinjskimi predmeti, kar vse je namenjeno zagotovitvi življenjskega standarda. Gospodarske izgube Rusije »Svenska Dagbladet« objavlja pidatke o gospodarskih izgubah Rusije po stanju dne 3t. julija. Iz teh jjodatkov ie razvidno, da ie površina po osnih četah in zaveznikih zasedenega ozemlja narasla na 1.35 milijonov kvadratnih kilometrov! Prebivalstvo na teh področjih cenijo na 50 do 52 milijonov ljudi, t. j. 29 do 31% vsega prebivalstva. Kmetijska |>ovršiiia v zasedenih ozemljili znaša 47 milij. ha, kar pomeni 36.3% vse orne zemlje v Sovjetski Rusiji. Dolžina izgubljenih ruskih železnic znaša 31 tisoč km3 ali 37% vsega ruskega železniškega omrežja. Industrijske izgube znašajo v primeri s celotno industrijsko proizvodnjo: 50 do 55% premoga, 60% za železno rudo, 60 za surovo železo, 57 za valjano železo, 30 za strojno industrijo in 60% za proizvodnio jekla. Italijansko-bolgarski zavod za popolno melioracijo tal. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo naznanja sklenitev sporazuma med italijansko in bolgarsko vlado za ustanovitev Italijansko-holgarskega zavoda za popolno bonifikacijo tal. Zavod bo imel sedež v Sofiji in bo skrbel za aktivno sodelovanje med pristojnimi ministrstvi in tozadevnimi organizacijami, da bi se pospeševala popolna bonifikacija tal v Bolgariji po sistemih in izkustvih Italije. Novi zavod 1m> imel upravni odbor 10 članov, od katerih bo 5 Italijanov in 5 Bolgarov in bo imel za pomoč 8 tehnikov, ki bodo izbrani med najboljšimi obeh držav. Stroške za zavod bosta plačevali ministrstvo za kmetijstvo v Rimu in kmetijsko ministrstvo v Sofiji. Gospodarstvo Poslovanje Zavoda za socialno zavarovanje Prejeli smo poslovno poročilo Zavoda za socialno zavarovanje za prvo polovico t. 1. Iz poročila jo razvidno, da znaša predpis prispevkov 22.82% zavarovane mezde in sicer odpade od tega na bolezen 7, smrt 3, nezgodo 0.72, Borzo dela 1.4, 1'okr. delavsko zvezo 0.7 in robinske. doklade 10%. Za zavarovance Pokoj, zavoda se ta odstotek zmanjša za 3%. Večini delodajalcev se predpišejo vse panoge prispevkov. Brez družinskih doklad, t. j. v višini 12.82% se računajo prispevki n. pr. Tobačni tovarni, mestnemu poglavarstvu in ca 3.500 gospodinjstvom. Zavod zaposluje 284 uslužbencev, odnosno 22 manj. Nezgodni odsek je Imel prijavljenih 248 nezgod, 0(1 tega maja 56, junija 54, v ostalih mesecih manj. Največ nezgod je bilo v industriji papirja 29, kovinski industriji 28. gozdni industriji 25, gradnjah nad zemljo 24 in gradnji cest 23. Po stanju dne 1. avgusta so prejemali v Ljubljanski pokrajni 203 osebe starostne in ono-.noglostne podpore v skupnem znesku 10.292.76 lir mesečno, za posameznika od 22.80 do 114 mesečno. Vloženih pa jo še 34 prošenj. Zavod ie nadalje obravnaval 33 primerov za onemoglostne rente, od katerih je bilo priznanih 13, nerešenih le 14 predmetov, vdovskih podpor je obavnaval 17, vsi so bili priznani, dečjili rent je obravnaval 15, priznanih je bilo 15 za 26 upravičenih otrok. So-rodniških podpor je obravnaval 7 primerov, priznanih je bilo 6, glede povračila prispevkov je bilo ohravnavanih 12, priznanih 9. odklonjeni 3. Za pogrebnine je bilo ohravnavanih 8 primerov, priznanih 7. odklonjen 1. Rentni odbor je obravnaval 50 predmetov. Blagajna za izplačevanje družinskih doklad je od 1. deremhra 19-11 do 30. junija 1942 predpisala prispevkov za "9.3, pobranih pa je bilo 6.5 milij. Kaznovani kupci in prodajalci Urad za nadzorstvo nad cenami pri Visokem komisariatu sporoča: Zaradi prestopkov predpisov o prodaji in kupovanju življenjskih potrebščin je Kr kvostura v Ljubljani kaznovala naslednje Ljubljančane zaradi prekoračenja cen: z globo 300 lir so bili kaznovani delavka Skopec Terezija, Celovška 162, prodajalka Jakončič Josipina. Abramova 13, prodajalka Sazanov Stanislava, Cesta na Brdo 12, prodajalec Bucik Anton. Sv. Petra c. 3, prodajalka Dolinar Angela, Rožna ulica 37. prodajalka Matjaž. Ana, Gostilničarska 12. prodajalka Bergant Majda, Ločnikarjeva 14a. Z globo 500 lir sta bili kaznovani prodajalka Leskovic Ana, Bleivveisova +7, in Baloh Antonija, Slomškova 7, slednja je dobila tudi 10 dni zapora. Z globo 2000 'lir in zaporom 5 dni so bili kaznovani: prodajalka Kregur Frančiška, Dobrunje 24, gospodinja Jcran Marjeta, Karunova 14. prodajalka Podboršek Helena, Sv. Petra 52 Fink Katarina, prodajalka. Kožna 37, in trgovka Grda-dolnik Karolina, llrudeckega 38. Z (dobo 2<>(M) lir sta bila kaznovana llirš Benedikt, trgovec, Bleiweisova 33, in Dež.man Frančiška, Ižanska 53. Z glolx) 2000 lir in zaporom 10 dni *o bili kaznovani: posestnica Alič Marija, Vrbljenje II, Ledar Pavla, gostilničarka. Litijska 49. Bor-ginc Franc, trgovec, Kostova 5, in Jenko Ivana, pocestnica. Vodnikova 52. lir. Za mesec april je bilo 9.284 družinskih poglavarjev, od teh delavcev 7.303. nameščencev 1.981, moških 8.665, ženskih 619. Doklada je bila nakazana za 7.710 žena, 757 rediteljev, 12.081 otrok do 14 in 664 od 14 do 18 let. Vseh korist-nikov je bilo torej 202. Izplačanih je bilo do koncem junija 4.36 milij. lir doklad, kar znese mesečno 727.000 lir. Zavodovo zdravstveno službo opravlja 47 zdravnikov, od tega 32 za splošno prakso. V Ljubljani jih ordinira 23. zunaj 24. Za zdravljenje zob je na razpolago 6 zobozdravnikov v ambulatoriju, 9 izven Ljubljane in še 6 dentistov. Pomožno zdravstveno službo v ambulatoriju opravlja 21 nameščencev, za nadzorovanje bolnikov je določenih 9 oseb. Stalež delanezinožnih je znašal 3.15%, kar je več kot v istem času lani. Stroški za zdravila so znašali 340.370 lir ali 9.26 predriisanih prispevkov. Za zobna dela je bilo izdanih 17.751 lir, ambulatorij pa je takih del izvršil za 120.048 lir. Avtarkija v celulozi Jožef Lflheli Študije in poizkusi, ki so bili napravljeni za izdelovanje celuloze iz slame žitaric vključno tudi riž, so dali doslej razmeroma zelo zadovoljive rezultate in upajo, da bodo dali v bodoče še boljše. Celuloza, pridobljena iz slame, ne služi le za izdelovanje papirja, temveč tudi za izdelovanje umetnih tekstilnih vlaken. Obleke, ki so bile narejene iz predmetov, ki so bili izdelani iz te celuloze, so dale dobro rezultate v mnogih pogledih. Po razpoložljivih podatkih znašajo razpoložljive količine slame v vsej Italiji okoli 120,(K)0 met. stotov in znaša vsebina celuloze okoli 4<2%, kar pomeni, da bi slama lahko dala okoli 50.000 met. stotov celuloze, kar ni majhna količina glede na vedno IkjIj naraščajoče potrebe. Celuloza, ki se dobiva iz slame, ima skoraj vse značilnosti, kakor celuloza, ki se pridobiva iz drugih žitaric, če se izključi večja vsebina vode. Cena te celuloze ni visoka, zlasti, ker se slama prideluje v bližini tvornic, ki jo predelujejo in splošno smatrajo, da se bodo proizvajalni stroški še zmanjšali, zaradi vedno večjega izboljševanja načinov pridobivanja. Tudi razpoložljive količine se v kratkem lahko zvišajo zaradi# povečanja italijanske žitne proizvodnje. Mestni denar v Zagrebu. Dno 29. t. m. je dala zagrebška občina v promet svoj papirnati denar in sicer drobiž po 2, 1 in 0.50 kune. Skupilo je predvidena izdaja za 2 milij. kun, od tega 1 milijon po 1 kuno, 330.000 komadov po 2 kune in 600.000 komadov po 50 banic. Za kritje tega denarja je mestna občina založila pri Hrvatski državni banki 2 milij. kun v državnih bankovcih. Znižanje cen na Madžarskem. Madžarsko pre-skrbovalno ministrstvo je izdalo celo vrsto od-4 redb, s katero se zmanjšujejo pribitki v trgovini na debelo in na drobno, zaradi česar se cene številnih predmetov lahko znižajo. Bolgari zamenjujejo bivšo jugoslovanske drž. papirje. Iz Sofije poročajo, da lastniki bivših jugoslovanskih notranjih in zunanjih papirjev lahko zamenjajo svoje papirje za bolgarske 4% državne zadolžnico. Jugoslovanski državni papirji bodo potegnjeni iz prometa. Pravico na zamenjavo imajo osebe, ki so stanovale dne 15. aprila 19-11 na ozemlju Bolgarije in ki so nadalje bivali tudi dne 1. decembra 1941 v Bolgariji ali na ozemljih, priključenih Bolgariji. Zamenjavo izvršuje Bolgarska narodna banka. Bolgarske državne zadolž-nice so oproščene vseh dosedanjih in bodočih davkov ter dajatev. Novi davki v Švici. Švica ima zaradi obrambnih stroškov tudi precejšnje finančne težavo. Zaradi tega je njen notranji dolg narastel s koncem lanskega leta na 4.600 milij. frankov, kar je približno trikrat kot stroški za mobilizacijo v prešnji svetovni vojni. Zato morajo oblastva iskati nove davčne vire in sicer nameravajo predvsem uvesti izreden davek za drž. obrambo, povišati stopnje obstoječih prispevkov za drž. obrambo in končno nov davek na luksuzne predmete, ki bo znašal 10% prodajne vrednosti. Novo japonsko posojilo nanakinii vladi. — Da bi nangkinška vlada lažie utrdila nnnekin-ški dolar, je japonska vlada dovolila nanking.ški vladi ponovno posojilo v višini sto milijonov ienov. Posojilo ie dovoljeno za pet let in se obrestuje s tremi in pol odstotki. Všlcvši to zadnje posojilo ie japonska vlada dala že vsega skupaj nangkinški vladi 400 milijonov ienov posojil. Tristo milijonov jenov je dobila nangkinška vlada v juniju lanskega leta. Trgovina v Nemčiji 1 Križanska moška kongregacija se v nedeljo, 6. septembra slovesno posveti presv. Srcu Jezusovemu. V nedeljo zjutraj pri šv. maši ob pol 7 prejmejo člani v križanski cerkvi sv. obhajilo, posvetitev sama pa se izvrši pri slovesnem ehodu popoldne oh šestih. Knjižico »Posvetitev družine naj vsak član prinese seboj. Nekaj izvodov bo tudi v cerkvi na razpolago. Želi se polnoštevilna udeležba. Isti Istemu. Drngl oče! Kar sem videl včeraj na znanstveni seji, TI Itoiii zdaj poročal, da dopolnim vsebino svojih zadnjih pisem, Dobil sem namreč krepko lekcijo, da si ne delam prevelikih utvar glede tovarištva med znanstveniki In na splošno med ljudmi. Nedavno snu Ti pisal i veseljem ln ponosom, da Je Izrekel Maks Gruber onstran Hena lepe In plemenite besede o Pasteurju. Ilanes pa TI i manjšim veseljem in puiiosom poročam, da so se tostran Rena zaslišale neokusne In zlobne besede proti Kochu ln posredno tudi proti Pasteurju. Včeraj namreč na seji, kateri sem prisostvoval tudi Jaz. Je kirurg profesor Le Fort Izjavil, da po njegovem mnenju zaslrupljenje krvi ne nastane po delovanju mikrobov, marveč samo od sebe, I'o njegovem nuienju! Tako (tovori kirurg, mol, ki hI se lz tlsočkratnlli Izkušenj lahko prepričal o resnici! Ne hom pojasnjeval njegovega mnenja, še manj, da bi ga izpodbijal. Toda nekdo drug je dvignil svoj glas proti Kochu In Pasteurju ter se skuša z »dobrimi argumenti« boriti proti njliua. To je Peter, profesor za notranjo bolezni na medicinski fakulteti. Za bacile Ima on le zanlčljlv nasmeh, ln prav tako za mlkrokoke. l'o nJem nastane najprej bolezen, In šele nato pride hacll, ki ga pnvzručl bolezen sama. Kes je motno, pravi, da nas haclll okužijo, toda samo takrat, če pridejo te Iz okuženega telesa. Nc pove pa, zakaj je to telo postalo okuženo. Njegovi dokazi so tile: zakaj v nekaterih tuherko-lotlčnlli organih nI najti bacilov? S tem vprašanjem nas hoče zadaviti. Najrajši hI mu zakllcal: »Zato, ker jih ne znate poiskati, gospod profesor 1'etert« In toksini! TI so zanj saino neka hipoteza, ki sloni na hipotezi n bivanju haktrrlj. Kakor da se ne bi mogel vsakdo, ki nI slep, nn lastne oči prepričati o njihovem ohstojut Sreča, da Je gospod Peter profesor, kajti če hI bil študent, h| pri Izpitu padel. Tn pa gn nI oviralo, da ne vzkliknil ■ patetičnim naglasom; »l)a se razširjanje teh zmnt zaustavi, se jaz brez prestanka hojlm; svojim učencem In tovarišem skušam posredovati svoje prepričanje ter opozoriti javnost pred norostjo, ki sc je vgnezdlla v možgane Kodohulko^.« Tovariši In učenci so snočl hučno ploskali temu legendarnemu junaku, ki je Ram podviel borim proli armadi hacllovl Kaj neki zaslužijo njegovi prlganjači? To Jutro sem zelo žalosten čital v poročilu, ki gs Je o seji dal časopis »Evenemcnt«: »Tnko je zdrav francoski razum zopet enkrat razpršil megleno nemško Izmišljotino.« In Nemci? Prav nič niso boljši. Zdaj se na vso moč bore proti ustanovitvi svetovnega zavoda za zdravljenje bolnikov, ki so oboleli za pasjo steklino, flore se pa zuto proti, ker je ta zavod zamišljen v 1'arlzu! Človek lit kar obupal nad človeštvom! l*o mojem mnenju je krivda nas bakterlologov v borbi proti bakterijam le ta. da smo se postavili zraven ljudi, ki prav malo zaslužijo, da hI se kdo zanje boril. Tvoj Martin. Lulsa Alcutusa Iz Kronnvega bratu Martinu v I'arlzu. Dragi brat! Zeli« nekaj vrstic od mene? Imel jih ho*. In sicer ti hodo govorile nekaj o Tvojem poklicu. Ker si že razjarjen na Francoze In Nemce, na bedaste Jtu-ilente In skeptične profesorje, Izrabljam to priliko, da te nabujskam tudi zoper mene ter zoper muj skcptlclzcm. Da, dragi bratec, tuill mene mučijo dvomi bakteriološke vrste. Ne dvomim sicer, kakor tisti kri-voverskl profesorji, o bivanju bakterij. Nasprotno: ie dolgo časa sein prepričana, da moramo Iskati svoje najhujše sovražnike ne med levi, tigri ln kačami, kukor sem včasih mislila. TI sanio Izjemoma tu In tam požro koga Iznn-d nas. Ilakterijam pa to uspe vedno In oh vsaki okoliščini, tako da smo od zlbell do groba v njihovi oblasti. Celo v grob nam slede ter nas razkrajajo In nas uničujejo. Izročeni smo Jim nn milost In nemilost, In ono se vedno bore proti nam, bodisi da smo živi, bodisi mrtvi. Toda to se Je že dogajalo, še preden sto vi ha-kterlologl odkrili bakterije, šo preden je Pastcur ugotovil, da se hranijo z našimi trupli in še preden jc Koch doznal, dn nas jedo tuill žive. Razlikn jc le ta, dn se sedaj Pastcur In Koch In Koux In Bchrlng borijo proti mikrobom, medtem ko so sc. do sedaj mikrobi borili proti nam. In kaj sc Jc storilo pred temi znanstveniki proti hacllomf Nič, kajti sploh nismo vedeli za njihovo bivanje! Torej, če smo bili pred nastankom liaktcrtolo-gljc prepuščeni nn milost In nemilost mikrobom, knko se je moglo zgoditi, dn nas še niso uničili? Kako tn, da ljudje še bivajo? To jc mojo veliko vprašanje, ki ga Jaz kot nevedna sestrica stnvljam svojemu velikemu, vsevednemu bratu. Zelo me zanima, kako sc boš Izmotnl Iz tega vprašnnja. Tvoja Lutsa. Iz Parlzn svoji sestri Luisl Kronovem. Dr. Mnrtln Lexlus v Draga sestra! Mislim, da jc Tvojo vpraSnnje precej bolj zlobno, kakor se zdi. Ali nima morda slučajno pod krinko nedolžne radoznalostl skritega nezaupanja, da smo mt hnkterlologl v svoji borbi proti bakterijam prav malo dosegli, kajti v tisočih letih Je človek tudi brez bnktcrlologov zmngoval nad povzročitelji bolezni? Nemški listi prinašajo podatke o nemški trgovini, iz katere je posneti, da je trgovec i>oleg obrtnika glavni nosilec takozvanega srednjega stanu. Zlasti daje trgovina možnost zaslužka številnim malim ljudem Po uradnih podatkih je bilo v Nemčiji meseca maja 1939 833.000 posamičnih trgovcev, ki so zaposlovali okoli 2.2 milijona oseb. ()d vseh obrtnih, trgovskih in industrijskih obratov šteje posamična trgovina 21% obratov, zaposlenih pa ima 9.5% V državnem povprečju je za preskrbo okoli 1.000 prebivalcev z raznimi potrebščinami na dolu 28 oseb v posamični trgovini. Seveda pa so razliko med posameznimi deželami velike. Na Saškem pride že 34 oseb na llHR) prebivalcev, v renski pokrajini 32. Severni kmetijski predeli, alpski predeli pa imajo seveda manj zaposlenih (16 do Transport materiala za italijans ke čete ob egiptovskem obrežju. Stev. 204. »SLOVENEC«, sobota, 5. sept. 1042-XX. Stran 3 Tako se partizani borijo za »svobodo naroda« Umor dveh duhovnikov, kaplana Jož. Kofalta in kaplana Vinka Kastelica Samomori med vodilnimi partizani se nadaljujejo št. Jernej, 4. septembra. Zdaj so se dokončno zvedele vse podrobnosti o umoru šentjernejskega kaplana Vinka Kastelica. Partizani so ga prijeli ropagando. Padli so kol žrtev svojega prepričanja. Dokončno so znane tudi podrobnosti o umoru, ki so ga prav tako izvršili komunistični partizani nad kaplanom Jožetom Ko-falloin na semiški podružnici v Crešnjevcu. Umor je odredil zdravnik Mihelčič, ki je glavni kolovodja partizanskih tolp okrog Gorjancev. Pokojni Kastelic Vinko je bil kaplan v Št. Jerneju, ki je bil njegovo prvo službeno mesto. Iz bogoslovja je prišel šele devet mesecev prej. Rojen je bil v Klečetu pri Žužemberku, študiral na šentviški gimnaziji ter v bogoslovju v Ljubljani. Takoj se je vrgel z vso vnemo na dušnopastirsko delo. Prepričal je zlasti mladino, da preti največja nevarnost Slovencem od komunizma. Zaradi tega je moral pasti. S tem je postal mučenec svoje ideje. Zlasti žalosten pa je primer kaplana Kofalta. Ril je sin zelo revnih staršev, študiral je v silnem siromaštvu, kot duhovnik je s svojimi skromnimi kaplanskimi zaslužku vdrževal mater. V Leskovcu, kjer je služboval, so ga tatje dvakrat okradli. Na semiški |x>družnici se je naselil brez vsake najmanjše imovine ter tam opravljal službo božjo, najskromnejši med skromnimi prebivalci. V mali bajli, ki so jo za silo popravili, je prebival s svojo materjo in delil težave z ljudmi, jim pridigali maševal in delil sv. zakramente. Ljudje so ga spoštovali in ljubili kot malokaterega duhovnika, saj je bil ves njihov. Z razumevanjem in z ljubeznijo je bodril, svaril in pomagal, ko je iz lastne skušnje poznal križ siromaščine. Ubili pa so ga tisti, ki so si nadeli krinko »osvobojenjat, v resnici pa so komunistični zločinci, ki pehajo narod v pogubo, najboljše iz njegove srede pa more in preganjajo. Ljudstvo pozna njih imena, čeprav jih skrivajo Ljudem je dobro znano, komu morajo pripisali ta zločin. Partizanom nič ne pomaga, če skrivajo svojo identiteto pod razna izmišljena imena, hoteč se s tem pozneje, ko bo njihovo zločinstvo zatrto, izogniti rokam pravice. Dobro je znano, da Namera, ki so jo imeli komunisti s slovenskim ljudstvom, da bi ga pod krinko osvobodilnega narodnega boja potegnili v vrtinec socialne in komunistič. revolucije, se je ob dobrem čutu Slovencev razbila. Ljudstvo noče slediti komunističnim propagandnim geslom in njihovim voditeljem. še nedavno je izjavil eden izmed vodilnih komunistov, zloglasni Brilej, na zborovanju v neki vasi, da je treba vso slovensko duhovščino pobiti, ker predstavlja za komuniste največjega notranjega sovražnika. Prav tako je tretia pobiti tudi vso helogardislično inteligenco. Na vprašanje, kaj je to belogardislična inteligenca, je odgovoril, da so belogardisti vsi tisti, ki nasprotujejo komunizmu. Na ugovor, da bo torej treba pobiti ogromno večino naroda, je zločinec odgovoril: »To se bo po- lagoma tudi zgodilo, če treba!« Ta izjava enega izmed vodilnih komunistov je zelo značilna za vso protinarodno in zločinsko akcijo partizanstva in »osvobodilne fronte«. Samo lahkovernosti in zaslepljenosti ljudi se morajo komunisti zahvaliti, da so mogli razviti svoje zločinstvo. Toda sedaj je njih usoda že zapečatena. Kakor smo poročali že enkrat, so se začeli med partizani že samomori iz obupa na uspeh. Ti samomori so še nadaljujejo. Qd vseh strani pritiska na partizane vojaška sila, razpršene komuniste pa lovijo kmetje ter obračunavajo z njimi, kakor jim po njihovih dejanjih gre. Mnogi iz tega obupa morijo v podvojeni meri, kjer imajo še možnost, drugi pa spet izvršujejo samomore. Kjer pa je partizanska sila zatrta in uničena, so se ljudje oddahnili in po dnevih groze zopet zaživeli mirno in srečno življenje: najboljši dokaz, kako zlagana je bila osvobodilna borba« partizanstva. Žrtvoval se je za ljudstvo h dnevnika Vinka Kastelica od partizanov ubitega, preden so ga odpeljali ... Pozno v noč prijemam za pero. Zakaj? Zvedel sem, da so komunisti sinoči odpeljali tri krasne fante. Smilijo se mi. ko vem, da jih bo vse gorje zadelo po nedolžnem. Težko mi je, ko slišim, da mati treh sinov doma skoraj blazni. Strašno je to! še poveča se ta bolečina ob zavesti, da ne moreš sam nič pomagali. Gospod moj, kaj ne veš, kaj sem ti ponudil? Zakaj jih mučiš toliko, ko sem jaz na razpolago! Prosim te. rotim te, prizanesi ljudem, mene udari, če že mora satan tolči po nas. Nič se ne očiščuje kakor po krvi — tako pravi sveti Pavel. Dobro se zavedam svoje krivde, ki je znana samo nama. Toda nadomesti naj jo moja dobra volja in duh sprave. Saj potrtega in skesanega srca, o Bog, ne zametuješ. Sprejmi torej, vsemogočni Oče mojo daritev, da rešiš ljudstvo 1 in izkažeš milost Sionu! Naše male domače obrti dobro rede našega človeka Ljubljana, septembra. Ustanovitev Ljubljanske pokrajine zahteva od nas nujno, da nekako preusmerimo svojo proizvodnjo. To velja predvsem za naše poklicno dol o. Glavne pridobilne panoge prebivalstva Ljubljanske pokrajine bodo še vedno ostale iste, kakor dosedaj, to so poljedelstvo, gozdna obrt in pa industrija z rudarstvom vred. Tem močnejše pa zopet stopa v ospredje tudi naša domača obrt, ki zopet pridobiva na važnosti kot znaten vir našega malega, zlasti podeželskega človeka. Domača obrt, to je tista obrt, ki daje našemu dninarju, kočarju, pa tudi srednjemu kmetskemu gospodarju zaslužek tedaj, ko drugo kmetijsko delo počiva. Naš kočar ima n. pr. kak zelnik, kako njivico, ki ga ne moreta prerediti, še manj njegove družine, zato se mora posvetili v zimskem pa tudi v poletnem času drugemu zaslužku. Od tod izvira naša lesna domača obrt, naše lončarstvo, čipkarsko, pletiljstvo in podobno obrti. Izračunano je, da da recimo gozd malemu domačemu obrtniku, ki si tam pridobiva surovine za rešeta, škafe, zobotrebce, kuhalnice, lesene žlice, dvakrat toliko, kakor pa gozdnemu posestniku, pa naj ta hrani gozd za stavbni in drugače visokovredni les, ali za kurjavo. Pri tem pa mali domači obrtnik niti ne zahteva najboljših debel, včasih je zadovoljen kar z lesom, ki ga daje grmovje ali slabotna debla, dostikrat celo lake rastline kakor so dren. leska in podobno. Zadovoljen je tudi z lesom slabše kakovost, na primer z lipo, ki je za nekatere stvari kar idealna. Kiparstvo, izdelovanje risalnega oglja in podobne obrti so na lijK* naravnost navezane, medtem ko Na novi zatvornici bodo kmalu praznovali likof Skozi vse leto so pela dleta kamnosekov ob nabrežju Ljubljanice nasproti stari cukrami. I11 res so kamnoseki naklesali v tem času prave gore kamna. Pridni zidarji pa so jih sproti za-zidavali v tri mogočne stebre zatvornice. ki ie medtem počasi, a vztrajno lezla v višino. Sedaj so že. podrli leseno uto. pod katero so kamnoseki v poletni vročini klesali kamenje. Zmanjkalo jim ie" namreč dela. ker so vsi tri ie stolpi zatvornice zrasli do vrha. Kamnita obloga, s katero so obloženi vsega skupni 11 metrov visoki stebri, ie končana. Manjka pa še betonski venec, ki bo stebre zaključeval. Prav te sedaj gradijo in ko bodo končani, bo tudi zatvornica lahko proslavila svoj likof. Vzporedno s stebri so šla izpod rok tudi druga gradbena dela. zlasti graditev treh okroglih s kamnom obloženih stebrov na spodnji strani glavnih treh stolpov. Na teh okroglih stebrih so zgradili železobetonski most, ki vodi z enega brega do drugega in veže med seboj vse tri zatvornične stolpe. Ta mostiček je sedaj že ometan. Služil bo za upravljanje strojnih naprav. ki bodo nameščene v celicah dobrega metra vsak izmed treh okroglih stebrov. Tu bodo namestili velike in prav slikovite kaniti ie iz umetnega kamna, ki bodo lepo zaključevali in poživljali stebre z mostičkom vred. Vsa gradbena dela bodo lahko še v mesecu septembru končana. Manjkale pa bodo nadaljne naprave, potrebne da bi mogla zatvornica delovati. V to spadajo velika železna krila, ki naj bi zadrževala vodo v obeh prehodih med zatvor-nico in dalje vse strojne naprave, ki naj bi omogočale avtomatičen obrat zatvornic na električni pogon. Dokler ne bo rešeno to vprašanje in dokler naprave ne bodo montirane, še ne bo mogoče dvigniti gladine vode v betoniranem ko- ritu Ljubljanice. Kadar bo pa opravljeno tudi to. sc bo pa Ljubljana za vedno vsa i v glavnem poslovila od dolgočasnih betonskih zidov, ki v veliki meri kazijo strugo Ljubljanice. recimo stavbarstvo, Žagarstvo ln pa preskrba 8 kurjavo na lipo ne računajo. Zmotno je mišljenje, da jo domača lesna obrt doma samo v ribniški in v sodraški dolini. Sko-raj vsaka vas na dolenjskem in notranjskem Krasu pozna take domače obrti. Na Ižanskem in v hribovskih vaseh za Krimom izdelujejo ponekod samo zobotrebce, drugod samo škale. rešeta in podobno. Najbolj napredni so Dobrepoljci. Njihova dolina je sicer precej rodovitna, v vsem kočevskem okraju morda najbolj, toda preveč ljudi je tam, da bi jih mogla samo zemlja prerediti. Pred leti so začeli iz lesa izdelovati okusne igrače, s katerimi so docela izpodrinili tovarniške in neokusne izdelke. Priznati moramo, da so se Do. hrepoljci obrnili za nasvet na priznane umetnike, ki so jim v resnično domačem slogu izdelali načrte za igračke. Te igrače vidimo dandanes povsod, najboljše ljubljansko trgovine jih prodajajo. Dobrepoljci imajo to težavo, ker v njihovi bližini ni lesa, vsaj zadosti ne, pa so vendar prebrodil tudi to težavo. Zlasti jim je dosti pomogla pri tem zadružna misel, na kateri so zgradili svojo primeroma mlado domačo lesno obrt. Seveda bodo Dobrepoljci tudi v l>odoče ostali zvesti tej obrti, ki jih je pred leti. v času kmetske krize, tako-rekoč rešila pomanjkanja. Omenimo samo n. pr., da so letos o Veliki noči Dobrepoljci s svojimi ragljami docela pokrili potrebe ljubljanskega trga in tako spodrili slabše blago. O ribniških rešetarjih in suhoroharjih |e bilo pri nas ž.e dosti napisanega, enako tudi o lončarjih. Potrebno pa bi bilo, da se vnesejo v te obrli nove ideje, torei, da se ti marljivi ljudje nekako modernizirajo. Trg bo sčasoma postal izbirčen, na njem bo zmagovalo tislo blago, ki bo odgovarjalo zahtevam. Cipkarstvo je naša prastara obrt. Čipkarski izdelki iz naših krajev so nekoč konkurirali hra-banlskim iz Belgije. Potrebno je. da se ta obrt pri nas nekoliko poživi, zlasti na Dolenjskem, kjer je nedvomno mnogo spretnih rok, ki bi obvladalo čipkarsko in kljekljarsko umetnost. Marsikatero dekle ali žena bi lako prišli do poštenega zaslužka in ni izključeno, da bi poslala Ljubljanska pokrajina tako izvozna pokrajina za lako blago. Državni zavod za pospeševanje domače obrli ima pri tem že dosedaj velike zasluge in dobro bi bilo. da bi jih imel tudi v bodoče. Važno pa je eno: sedaj, v jeseni, se mladina odloča za vslop v šole. Naša domača obrt potrebuje bodočih voditeljev, organizatorjev, učiteljev. Pošljimo torej čim več mladih ljudi v strokovne šole. ki jih je dovolj v pokrajini, zlasti v Ljubljani. Pošljimo mladino predvsem v take poklice, kjer bo mogla dobivali potrebne surovine doma in izdelovati lake izdelke, ki iih bomo mogli prodajali ne samo doma, temveč tudi v druge pokrajine! Avtomobilski promet na Hrvatskem. Z ve- Ijavnoštjo od 1. septembra so ukinjene nakaznice za gorilna sredstva za avtomobilski promet na Hrvatskem. Madžarsko-srbski plačilni promet. V smislu prejšnjega sporazuma sta Madžarska narodna banka in Srbska narodna banka sprejemali plačila za poravnavo starih blagovnih dolgov med prejšnjo Madžarsko (brez novopripojenih predelov Južne Madžarske) in Srbijo do konra junija 1942. Sedaj pa je ta sporazum podaljšan do 31. julija 1943. Madžarska narodna banka sporoča, da bo protivrednost v pengb za dinarske zneske, plačane pri Srbski narodni banki likvidirana po nastanku plačil, t. j. v časovnem redu. Pogled na že skoraj dograjeno zatvornico pri stari enkrarni. Vsa zgradba bo zelo slikovita, posebno pa jo oživljajo okrogli in s kamnom obloženi stebri, ki nosijo železobetonski most. Zgodovinski dnevnik pred 100 leti (Sestavil neznan kranjski duhovnik.) 16. OKTOBRA 1809 od 16. do 19. je bil tako imenovani kmetski lov v Novem mestu na Dolenjskem, pri tem je bilo okrog 100 kmetov, večidel nedolžnih, ki so prišli 16. oktobra (v ponedeljek) na sejem, od Francozov pod generalom Zucchijem ustreljenih in pometanih v pravkar narastlo Krko, ker so jih smatrali za upornike in zapletene v dolenjsko vstajo. Nek upornik je prišel v kapiteljsko cerkev in zvonil k naskoku, bil pa je takoj ustreljen. To je bil povod, da je bil nato vsak kmet, ki se je pojavil na trgu, takoj ubit: 12 jih je padlo v kapiteljskem poslopju, 27 trupel so našli na bregovih Krke, ko je voda upadla. Že je bilo dano povelje, da naj se požgo vsi kraji, kjer so bili prebivalci osumljeni vstaje, št. Vid pri Stični in Bršljin sta bila že upepeljena in Trebnje rešeno samo po priprošnji župnikovi. V noči o!l 19. do 20. je .dospelo poročilo o sklen jenem miru na Dunaju in so se nato na obeh straneh razburjeni duhovi pomirili. 17. oktobra 1809 je bil v Ljubljani s tiskanim razglasom od začasne deželne vlade oznanjen na Dunaju 14. oktobra sklenjeni mir. Razglas je označen s podpisom: Vu et epprouve autant que certific. Le Colel Gral Coni de Su-pient Comte Baragnev dTIilliers m. p. 20. OKTOBRA: 1820 je bila z visokim gub. odlokom št. 13149 dovoljena ustanovitev hranilnice v Ljubljani in 4. nov. 1820 odprta. — 1827 je bil odprt obočni velikanski most čez Kokro pri Kranju. 23. OKTOBRA 1832 v mraku je izbruhnil v Spodnjih Dupljah na Gorenjskem po neprevidnosti požar. ki je poleg tamošnie graščine upepelil 13 hiš in več gospodarskih poslopij. 25. OKTOBRA 1806 je bil Anton Kavčič, pomožni škof na Dunaju, rojen ldrijčan, od cesarja Franca I. imenovan za ljublj. škofa. 26. OKTOBRA 1793 se je rodil v župniji Št. Vid pri Stični na Kranjskem Franc Kut-nar, ki je bil 21. decembra 1816 posvečen v duhovnika, nato pri takratnem prevzv. ljubljanskem škofu Avguštinu Gruberju dvorni kaplan, šel z njim v Solnograd in je nato [X>-zneje postal višji šolski nadzornik in leta 1832 pravi kanonik. 2. NOVEMBRA 1702 se je rodil v Poljanah na Kranjskem Janez Krstnik Mihael Žagar, odličen zdravnik, ki je spisal več zdravniških del in je, umrl leta 1778. 4. NOVEMBRA: 1494 je umrl Osvvald, opat v Stični na Kranjskem, ki je od Turkov leta 1481 požgani stiški samsotan zopet pozidal. — 1820 je bila v Ljubljani odprta javna hranilnica. 14. NOVEMBRA 1675 se je rodil v Kamniku Maks Leopold Rasp, izhajajoč iz, odličnega rodu. Posvetil se je duhovniškemu stanu in se je odlikoval med sodobniki tako po svoji učenosti kakor po svojem čednostnem življenju. Bil je župnik v Kamniku in je umrl 12. decembra 1742. Zapustil je svoj, še sedaj v kamniškem župnišču nahajajoči se portret, naslikan od ljubljanskega slikarja Metzingerja in poznejši sloves, da njegove kašče nikoli niso bile prazne, dasi je revežem še toliko iz njih izdal. 15. NOVEMBRA 1615 je bila šentjakobska cerkev v Ljubljani otl škofa Tomaža Hrena blagoslovljena in izročena jezuitom. 17. NOVEMBRA 1747 se je rodil v Ljubljani Franc Karpe, znan kot doktor in profesor filozofije na dunajski univerzi in pisatelj mnogih natisnjenih del. Umrl je 4. sept. 1836. 19. NOVEMBRA 1791 se je rodil na Selu v šempetrski župniji izven Ljubljane Andrej Mešutar. Izhajajoč od nepremožnih staršev je vendar študiral v Ljubljani in se je naučil poleg svojih poklicnih študij tudi več jezikov, zlasti francoščine, tako da so 11111 kot bogoslov-cu poverili prevode marsikaterih poročil v dobi francoske okupacije. Po leta 1813 dovršenih bogoslovnih naukih je bil zaradi svojih sposobnosti in zaradi takratnega na Kranjskem vladajočega pomanjkanja duhovništva takoj nameščen kot katehet na glavni šoli v Ljubljani in šele 4. decembra 1814 s spregledom manjkajoče starosti posvečen kot duhovnik. Leta 1816 je postal katehet in začasni ravnatelj, 1818 ravnatelj glavne šole v Ljubljani, otl koder je 1823 napredoval kot višji šolski nadzornik v Triesteju, 1830 je bil imenovan kot gubernijski svetovalec pri guberniju v Triestu in 1835 poklican na Dunaj kot dvorni svetnik. 20. NOVEMBRA 1785 se je rodil v Kamniku na Kranjskem Franc Pire, sedaj misijonar v Severni Ameriki od leta 1833. 23. NOVEMBRA 1747 se je rodil Žiga Zois, baron pl. Edelstein, posestnik graščine Brdo pri Kranju, učenjak in odličen dobrotnik Kranjske v težavnih vojnih letih. Umrl je 10._ novembra 1819. 25? NOVEMBRA 1780 je bil odprt tako imenovani Gruberjev kanal v Ljubljani, pri tem so streljali s topovi. 26. NOVEMBRA 1749 se je rodil v Češnjici na Gorenjskem Franc Ksaver Jelene, ki je dokončal svoje pravne študije na Dunaju, bil profesor kanoničnega prava v lnomostu, nato profesor državljanskega prava v Freiburgu in bil nazadnje imenovan za justičnega svetovalca. Umrl je 19. aprila 1805. 28. NOVEMBRA 1797 se je rodil v Radovljici od nepremožnih staršev Andrej Gol lina v r, 23. septembra 1821 v duhovnika posvečen, 1822 nameščen kot kooperator na Brdu pri Pod-peči, 1825 poslan na Dunaj v višje šole. I«2» postal doktor teologije. 1829 profesor orientalskih jezikov in v istem letu profesor dogma- tike v Ljubljani, odkoder je šel 1836 v Trieste kot gubernijski svetovalec in študijski referent. 29. NOVEMBRA 1711 je bilo v ljubljanski stolnici uvedeno zvonjenje z mrtvaškim zvončkom (navčkom) od Fr. Adama grofa pl. Lam-berga. 4. DECEMBRA 1805 dopoldne so prišli Francozi pod maršalom Masseno drugič v Ljubljano. Najprej je prijezdilo 10—15 šaserjev v ciiru čez Čevljarski most in Mestni trg, skozi spitalsko ulico in čez špitalski most proti pro-viantnemu skladišču, kjer je prišlo do manjšega puškarenja z nekaterimi avstrij. huzarji. 6. DECEMBRA 1461 je bila ustanovljena ljubljanska škofija od cesarja Friderika III., kranjskega vojvode. 8. DECEMBRA 1801 je imel ljubljanski knezoškof Mihael baron Brigido v ljubljanski stolnici svoj poslovilni govor, v katerem je z bistrim pogledom v bodočnost napovedal, da se bodo Francozi, ki so pravkar spomladi odšli iz Ljubljane, zopet vrnili; nato je odpotoval v svoj novo škofijo v Zips na Madžarskem. 9. DECEMBRA 1716 je dospel Jurij Car-bonarius (Voglar) pl. Wiescnegg, viiez rimske države, rojen v Naklem pri Kranju, v Ljubjano. Bil je 26 let v službi ruskega cesarja kot njegov osebni zdravnik, si pridobil veliko premoženje (5000 gold. je določil za napravo še vedno obstoječega vodnjaka v svojem rojstnem kraju) in je potoval v Romo, da bi dosegel, kakor se govori, zedinjenje rimske in grške cerkve. II. DECEMBRA 1760 se ie rodil v Dolarjih v starološki župniji na Kranjskem Tomaž Dolin ar, doktor prava, emeritirani profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi in redni član dvorne komisije v justičnih zakonskih zadevah. Umrl je 13. februarja 1839 in je zapusti! sloves odličnega pravnega pisatelja in učitelja. (Dalje.) ^-an 4 »SLOVENECc, sobota, 5. sopt. 1942-XX. • - • ■ Stev. 204. ie tiomce Koledar Sobofa, septembra: I.avrencij Justini jan. Škof; Obdulija, devica; Viktorin, škof in mučenec; Bertin, opat. Nedelja. 6. septembra: Angelska nedelja: Znharija. prerok; Mung, opat; Donacijan, škof in mučenec. Novi grobovi + V uržulinskcm samostanu v Ljubljani je umrla 2. septembra S. Aleksifa Boltcžar, ki je kot sestra lajika zvesto Bogu služila 33 let. Naj mirno počiva v Bogu! Za sadjarje in gospodinje M. Ilumek: Sadje v gospodinjstvu Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domtči sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelen:adi. — lil. pomnožena in piedelana izdaja. 100 Rtrani. broš. L 12'-, Karu L 20'- Knjiga je zanesljiv in preizku-en priročn k pri upotabi m predelavi sadja in zelrnjadi. šo posebno je predelano in razširjeno poglavje o sušenju «ad>a, ker ie ta način domače sadne uporabe danes najbolj potieben LEIiDSHA KNJIGARNA V L|uDI|anl Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 — EIAR Radio Ljubljana obvešča svoje poslušalce, da se bo pouk italijanščine, ki ga vodi g. prof. dr. Stanko Leben, pomvno pričel v ponedeljek, dne 8. septembra ob 19 uri. Tečaj bo na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek, in siccr ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje. Besedilo posameznih Ickcij bo sproti priobčeno v časopisih. — Duhovne vaje za duhovnike v Domu duh. vaj sc začno v ponedeljek 7. septembra in "trajajo do petka 11. septembra. Zbiranje v ponedeljek ob 6. zvečer. Drugi tečaj se vrši ta mesec od 21. do 25. septembra, vendar priporočamo ljubljanskim gospodom, da se udeleže prvega tečaja, ker je še dovolj prostora in se bodo morda drugega tečaja mogli udeležiti duhovniki z dežele. Prosimo priglasitve čim prej. Ostali pogoji so naznanjeni v Škof. Listu str. 33. — Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9, — Ravnateljstvo III. moške realne gimnazije v Ljubljani bo sprejemalo prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu 7. septembra 1(>42 od s do 12 in od 15 do 17 v ravnateljev! jusarni. Prošnjo je kolkovati s 4 Lit in predložiti rojstni 'list in izpričevalo 4. razreda, oz-izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Sprejemni izpiti bodo v drugi polovici septembra. — Privatna dvorairedna trgovska šola Zhor-nire za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ul. 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne. — Ravnateljstvo klasične gimnazije v Ljubljani sporoča: Starši tistih učencev, ki nameravajo delati sprejemni izpit za I. razred, naj od 12. do 15. septembra pri ravnateljstvu vlože prošnjes kolkom za 4 lire. Prošnjam je treba priložiti spričevalo IV. razreda ljudske šole in rojstni list. Starost učencev 10—13 let. Deklice se v I. razred ne bodo sprejemale Vzorci za prošnje se dobe pri šolskem služitelju. Prav tako naj do 15 septembra vlože prošnje, odnosno prijave še ostali učenci, ki bodo delali popravni, razredni ter nižji ali višji tečajni izpit. — Vsi izpiti bodo v času od 17, do 26 septembra. Natančen razpored pismenih in ustnih izpitov in vpisovanja bo objavljen na oglasni deski meščanske šole pri uršulinkah. Dijaki izven Ljubljane naj si pravočasno preskrbe pre-hodnice. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan od 10 do 12. ure v pisarni v meščanski šoli pri uršulinkah (vhod iz Nunske ulicc). — Duhovne vaje za gospe in matere bodo v Lichtenturnovem zavodu od 8. do 12. septembra. Udeleženke, ki žele imeli oskrbo v zavodu, naj prineso s seboj živilske karte ali pa živila. Prisrčno vabljeno tudi gospe, ki bi mogle prihajati vsaj samo h govorom Prijavite se na naslov: Lichtenturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg 8, kjer dobite nadaljnji spored. Pričetek duhovnih vaj bo 8. septembra. — Vročina še traja. Od 19. avgusta do četrtka 3. t. m. je toplomer dnevno zaznamoval prav visoko temperaturo, ki je navadno presegala + 25 stopinj C. Dnevni temperaturni maksimum se je v dneh hude vročine gibal med +28 stopinj do + 32 stopinj C. V četrtek se je dnevni maksimum dvignil na +31.2 stopinj, ko jc bil prejšnji dan + 28.3° C. Jutranji minimum je bil napram četrtku v petek nižji in sicer jc dosegel +11.6" C. Barometer se še vedno dviga in je v četrtek zjutraj losegel 767.4 mm. Od srede na četrtek je bars meter napravil skok za 5.9 mm. — Okoliški kmetje se odzivajo pozivom za dobavo drv. Po odredbah prehranjevalnega zavoda in mestnega preskrbovalnega urada morajo kmetje, ki imajo v neposredni bližini Ljubljane in v mestu samem, primerne gozdne parcele, oddati gotovo količino drv. Te dni se mude na gozdnih Rarcelah posebne komisije, ki določajo, koliko morajo posamezni posestniki posekati lesa za drva in koliko jih oddati, tako da bo poskrbljeno, da nihče pozimi v Ljubljani ne bo prezebal. V čast našim gozdnim posestnikom je treba priznati, da razumejo zahteve sedanjega časas ter skušajo ustreči stavljenim jim zahtevam. Ponekod na robu mesta in v okolici je padlo že mnogo drevja, pa do nastopa mrzlih dni ga Ivo še več. Zadovoljni pa bodo seveda tisti, ki bodo dobili tako i*>-trebna drva. — Leto za jerebice in divje zajce. S 1. septembrom je bil odprt lov na jerebice in divje zajce. Jerebice so se od lanskega leta, ker imajo počitek. zelo razmnožile. Tudi divji zajci so se lepo razplodili. Velika divjad po gozdovih pa je mnogo trpela zaradi hude zime. — Ne kupujte sumljivega blagal Mnogi ljudje ki so lakomni na razno blago, so tako neprevidni in lahkomiselni, da kupujeio najrazličnejše blago od neznanih oseb po nizkih cenah ko vedo, da je blago za najmanj 50% in vet dražje po prodajalnah. Blago ie navadno bilo kje ukradeno. Ne mine sedaj teden, da ne bi prišli pred kazenske sodnike na okrožnem sodišču nakupovalci ukradenega blaga V četrtek sta bili 2 ženski obsojeni, prva na 2C0 lir denarne kazni, druga na 100 lir zaradi prestopka nakupa sumljivega blaga. Prva je kupila več kg masti od nekega moškega, druga pa je temu moškemu shranila odnosno prejela v dar nekaj rjuh, preprog in odeje, ki so bile temu moškemu zaupane. fS&ju&žja&a IMed slovenskimi umetniki konccrtanti uživa eno prvih imen, violinist Karlo Rupel. Naša koncertna zgodovina zaznamuje že celo vrsto njegovih samostojnih koncertov, ki so posebno v zadnjem času deležni izredno številnega poseta s strani našega koncertnega občinstva. To je najboljši dokaz, kako je umetnik priljubljen in kako zanima vsak njegov koncertni nastop tudi najširše plasti našega občinstva. Prvi Ruplov samostojni koncert v novi sezoni bo v petek, dne 11. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki filharmonični dvorani. Prcdprodaja vstopnic od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice. 1 Šola Glasbene Matice prosi vse vpisane gojence, da pridejo danes ob 15. uri v Hubadovo pevsko dvorano k določitvi urnika. Danes dopoldne od 9.—12. ure se sprejemajo še gojcnci za posamezne predmete v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7. I Lnvantinci bomo opravili v nedeljo popoldne ob 5 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku svojo romarsko pobožnost. Prihitite vsi v prav obilnem številu, da bo molitev uslišana in naša pesem bolj ubrana! Obvestimo drug drugega! 1 Razdeljevanje drv pri trgovcih. Ker bodo trgovci s kurivom oddajali žagana drva in jih morajo šele pripraviti, naj pridejo interesenti polije samo ob dneh in urah, ki bodo označene pri posameznih trgovcih. 1 Za vozn promet bo zaprta šubičeva ulica ob lepem vremenu od ponedeljka 7. t. m. morda do kraja tedna zaradi naprave površinske prevleke. 1 Mestni socialno politični urad na Ambroževem trgu v nedeljo, ponedeljek in torek, 6., 7. in 8. t. m. zaradi snaženja prostorov ne ho posloval za stranke, pač bo pa tudi te dni ura-dova'1 v najnujnejših primerih. I Dve ponesrečenki. V Samovi ulici je sekala drva 32 letna delavčeva žena Olga Kumar. Pri delu se je močno vsekala v levo nogo, tako da jo je moral reševalni avto prepeljati I v bolnišnico. — Na glavnem kolodvoru jc reševalni avto prevzel šoferjevo ženo Marijo Ka-livčevo, ki je pudla tako nesrečno, da si je nalomila hrbtenico. Njena poškodba je nevar-negu značaja. I Na živilskem trgu. V četrtek je prispela v Ljubljano i/. Italije večvagonska pošiljku ruz-nega sadja, tako grozdja, hrušk, jabolk in breskev. Veliko je povpraševanje po sladki in debeli papriki. Na prodaj je bila v petek huda paprika in peperoui. Ta je bila po tU lir kg. Nu trgu jo je bilo na izbiro po nekaterih branjevskih stojnicah. Ze nekaj dui je na trgu uveden nov red in stražniki skrbe, da se gospodinje ne drenjajo v gručah okoli prodajalk, marveč morujo stati lepo v vrsti. Ta ukrep je bil pameten, kajti prodajalke so sedaj bolj varne, da jim nikdo ne jemlje blaga, na drugi strani pa gre tudi prodaja bolj oil rok. V petek je prodajala neka prodajalka že večjo množino stročjega fižola, Oospodinie so se postavile lepo v vrsto in šlo je vse lepo od rok. Red mora biti! 1 Kmonska cesta je važna ljubljanska prometna žila. Med mnogimi ljubljanskimi cestami, ki jih štejemo med važne prometne žilo našega mesta, spada nedvomno Kmonska cesta. Sicer je ta cesla v primeri z drugimi glavninli cestami Ljubljane prav kratka, vendar moramo vedeti, da je to takorekoč skoraj edina prometna zveza med središčem mesta in tako velikim okrajem, kakor jo Trnovo. Lo manjši del vsega prometa gre po Gorupovi ulici, po Trnovskem pristanu in pa po raznih manjših ulicah, ki se stekajo na Rimsko in Tržaško cesto. Emonski cesti je mestna občina že pred leti posvetila veliko pozornost, saj je odkupila znano vogalno hišo, ki je zastirala pogled s cesto na trnovsko cerkev in ki je ovirala tovorni promet, kanonska cesta je sedaj kolikor toliko urejena. Nekatere hiše imajo tudi že sodoben tlak. Ureditev Emonske ceste velja predvsem kot velika pridobitev Trnovega, saj so Trnovčaiii to največ zahtevali in končno tudi dosegli. Pomagal jiin jo zlasti mojster Plečnik, ki se je za Trnovo zelo trudil in ga spremenil v prijazen mestni okraj. Dandanes ostalim Ljubljančanom sprehod po Emonski cesti ne predstavlja* več kake hojo po brezupnem blatu ali prahu, temveč že skoraj prijetno razvedrilo med vrtovi in vilami. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do R zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sohota. 5 septembra ob 17..10: »Zaljuldjona ..ena-. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Nedelja S. septembra, ob 14: »Vdova Roš-linka . Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17..10 »Mali lord«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Opera: Nedelja, 6. septembra ob IG: Baletni ve- čor. Izven. RADIO. Sohota. S. Beptenihra. 7.30 Lahka glasba — S Napoved Časa. Porodila v italijanščini — 12.2» Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Duut harmonik, Golob-Aiamič — Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilu Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20 Lepo pesmi od včeraj do danes. Orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljaneo. Lahka glasim — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vest-lilk — 17.10 Prenos iz Sienc. Koncert — 17.55 ing. Ne-rima: Kemija v cnspodinjstvu — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert sopranistke Štefanije Vuk — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vo-ja-ko pesmi — 20.45 Llvična prireditev družbe EIAR: ANTIGONA: Glasba A. Ohlslanzonlja. Kr^mariča v Pr.i — Glasba P. Olnrgi.ln. V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno sluibo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba lig 8. mr. Itamor. Miklošičeva cesta 20 iu mr. Murmajer H., Sv. Petra ccstu 73. ^ Z Gorenjskega Naredha o ponemčenju slovenskih rojstnih imen in nemškem načinu pisanja slovenskih družinskih imen. šef civilne uprave gauleiter dr. Rainer je izdal naredbo, po kateri je prepovedana uporaba slovenskih predimen v besedi in pisavi. Namesto njih se morajo uporabljati odgovarjajoča nemška rojstna imena. Slovenska družinska se smejo izgovarjati in pisati samo v obliki nemškega načina izgovar-jave in pisave. Ugotovitev ponemčenja slovenskega predimena in nemškega načina pisanja slovenskih družinskih imen se izvrši uradno z odlokom v posameznem postopku. Ugotovljeno nemško rojstno ime in ugotovljeni nemški način pisave družinskega imena se mora vnesti v javne matične knjige. Od dneva vpisa opombe v matične knjige sinejo izpiski iz rojstnih, mrliških in družinskih knjig vsebovati samo še ugotovljeno nemško rojstno ime in ugotovljeni nemški način pisave družinskega imena. Naredha je žc stopila v veljavo. Pri reševanju sta se ponesrečila. O nesreči v Julijskih planinah še poročajo, da so se pri skrajno težkem reševanju ponesrečili trije plezalci z Jesenic in sta se pri tem ubila 29 letni diplomirani tehnik Miran Mam in 23 letni lo-komotivski kurjač Fran Thaler, ki je bil usluž- KULTBRNI OBZORNIK Produkcija Glasbene Mafioe šola Glasbene Malice je dala svojim gojencem tudi o počitnicah priliko, da so mogli nadaljevati s svojim rednim delom. Ob koncu dvomesečnega počitniškega tečaja so priredili boljši gojenci posehno produkcijo, na kateri so pokazali sadove svojega dela. Med 24 nastopajočimi gojenci so imeli veliko večino pianisti, bil,o je pa med njimi tudi pet violinistov in dva čelisla. Po izvajalskih zmožnostih so bili zaslopani začetniki prav od prvega razreda pripravnice pa naprednejši tja do prvih letnikov srednje šole. Seveda je moral biti poslušalec pripravljen na to, da ne bo slišal od začetnikov visoke glasbe, čeprav so po večini vsi, vsak svojemu letniku primerno, svoje točke vestno pripravili; od starejših gojencev smo pa že slišali nekatere prav dobro podane točke. Lepe zmožnosti je pokazal, da omenim samo najvidnejše, Korenini Saša. Tudi violinist Kušej Mirko je svoje dve točki prav lepo izvajal. Strniša Breda je Grečaninova odločno in poglobljeno odigrala. Tehnično dober violinist je Valoveč Raj-ko. Tudi pianistki Zdravič Darinki klavir lepo poje. Srebot Jeni zna zgrabiti skladbo od prave strani. Strniša Metka se je z razumevanjem lotila Beethovnove bagatele. Mahnič Vanda ima lep klavirski Ion. Lepo znanje je pokazal čelist Demšar France, ki so mu posehno spevne melodije lepo zvenele. Stilno je dobro pogodila Handla Bučar Tatjana; njeno izvajanje ima že zrele poleže. — V splošnem so se na produkciji pianisti bolje odrezali kot violinisti; pri teh smo posebno pri začetnikih pogrešali čisle intonacije, kar je na tej slopnji menda splošen pojav. Pohvalno je treba omeniti, da je bilo na sporedu precej domačih točk; tako je bilo samo Pav-čičevih deset, po eno sta pa imela Škerjanc in Tome. — Nastopajoči so izšli iz šole enajstih profesorjev. M. T. Kulturni drobiž Vigrcd. Ženski list. Leto 1942-XX. Prejeli smo 9. številko tega zares našega glasnika ženstva. Pričujoči zvezek ima jako pestro vsebino. Začenja s člankom »Praznik Marijinega rojstva« (8. sept.), nadaljuje zanimivo Jalnovo povest »Neohojena razpotja«, kakor tudi povest Jožeta Krivca »Šopek marjetic« in objavlja krajše članke o prehrani, o naših domovih in ročnih delih ter o kuhi. List, ki spada pač v vse naše domove, toplo priporočamo. Planinski vestnik št. 6-7-8-9. Izšla je poletna številka »Planinskega vestnika«, ki združuje kar štiri šlevilke. To pot je vsa posvečena našim Gorjancem, ki so bili prejšnja leta, ko nam je bilo vse polno visokih in srednjevisokih gora na izbiro, zelo pozabljeni in malo upoštevani. Nekaj krivde na tem nosi tudi precejšnja oddaljenost in pa nekdanje nerodne železniške zveze, ki niso nikdar dovoljevalo, da hi človek lahko stopil v Gorjance samo za en dan. So pa Gorjanci tako lepo pogorje, da je prav, če nam jih je »Planinski vestnik- podrobno predstavil. Že Janez Trdina se je prvi navdušil za Gorjance in njemu je posvečen tudi uvodni članek v vestniku. Napisal ga je M. Čop pod naslovom »Janez Trdina in Gorjanci;. Tu razpravlja kako je pisal Trdina svoje gorjanske bajke in povesli potem ko je vzljubil Gorjance in jim posvetil dolgo dobo svojega življenja. Ob razgovorih s preprostim kmetom je Trdina prisluškoval starim izročilom in tako ustvaril bogato zakladnico, iz katere še danes po 00 letih lahko črpamo z največjim pridom. Po fcuinberkuv nas vodi v drugem članku Viktor Pirnat, ki podrobno obravnava prebivalstvo zgodovinske in narodopisne posebnosti in Iudi iurlstične zanimivosti. O cvetju in rastlinstvu na Gorjancih, ki ga vse premalo poznamo, govori članek Vida Barleta. ki je v svojem »Gorjanskem cvelniku* zdrušil raz- meroma suhoparno strokovno snov z živahno besedo v prijetno pripovedovanje. Dr. Viktor Brež-nik opisuje najlepši izlet na Gorjance pod naslovom »Od Sv. Ožbalta do Sv. Miklavža«. Pokaže nam svet gorjanskih pragozdov, zadnjih in pravih nedotaknjenih pragozdov naše pokrajine. Viktor Pirnat obravnava »Tople vrelce vzdolž Gorjancev«, ki postajajo z vsakim dnevom za Ljubljansko pokrajino večjega pomena in ki imajo vse možnosti postati pomembne turistične točke. Za zaključek obravnava Berden Bazilij »Mehovo«, Žarko Petrič pa »Mali Šmaren na Gorjancih«. Ves vestnik je živahno ilustriran in bo gotovo v veliko veselje ne samo planincem, ampak tudi slehernemu, ki ljubi naravne lepote. Cerkvena glasba ; F r. K i m o v e c : Reqniem za srednji ali nizki glas z orglami. Ljubljana 1942-XX. Izdal in opalografiral Roman Pahor. Po izidu je ta Re-quiem najnovejše Kimovčevo delo, po nastanku pa sega nekaj desetletij nazaj, nastal je namreč 1. 1015, a ga je skladatelj šele zdaj objavil. Škoda bi bilo, če sploh ne bi izšel, saj ga bodo orga-nisti prav tako radi ali morda še rajši uporabljali kot znano skladateljevo istoimensko skladbo starejšega datuma. Ta Requiem je prav peven; giblje se večinoma v nižjih legah; na mestih, kjer gre glas previsoko ali tudi prenizko, so označene spremembe, ki odgovarjajo vsakemu glasu dosegljivi srednji legi. Melodično se skladno močno naslanja na koral, vsaj po duhu če ne po Črki. Harmonično se pa tudi močno čuti vpliv starih cerkvenih tonovih načinov; tako je skladatelj približal skladbo kolikor mogoče duhu liturgije. Ob koncu Requiema je dodal šo »Reši met, v enih izdajah v slovenskem jeziku, v drugih v latinskem, in sicer na islo melodijo s potrebnimi majhnimi spremembami. Tako ima izvajalec v eni zbirki združeno vse, kar pri liturgični funkciji rabi. n, M. T, EIAR - Radio Ljubljana PARLIAMO L-ITALIANO Se h em a della la lezlone cho verrft tenata dal prof, dott, Stanko Lehen luuedi, 8 settciiibre 1942-XX. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščino po radiu. Italijanske uro so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike-ob petkih pa za tiste, ki že Imajo gotovo predznanje, — veduo ob 19. url. LEZIONE PRIMA II vonto i freddo. — Dovč il mlo cappellot — L'arrosto e buonn. — La minestra č aneora ealda. — Ecco una hella mela. — Ouesta pora e molto saporita. — Dov * il fratellot E' In easa. — Dov'e la sorollal fc in teutio. — Questo pane nero non i freseo. — Coin i il latte! fc blaneo. — Buona sera. caro amieo. — Buona notte eara mamina. — ft un vero interno! — Questa e bellal — Come sono le fineitrel Sono nper-te. — Sel sempre allegro e eontento. — Siamo d'nc-eordo. — Sono buone nueste sigarettet Sono ottime. — f: un osso duro — t. astuto como una volpe. — Sei rosso eotno un gamhero. — Sonn solo come un eane. — Ora č allegro ora č triste. — Non sono mai eontenti. — Coiuč quest« lezionet E brevc o lungal t piuttosto lunga. — Ora hasta. II verbo aiislllarr. — tnflntto: tnere Preselite Indleatlvo lo sono not siamo tu sel vol siete egli, ella ] x essl' e8Se Bono esso, essa j Termlnazlonl Slngolsre Plurale vento venii rasa čase cane rani notta nottl Eseclzlo I. Coniugare ln tutte lo persone del preesente Indlcativo le segueoti frasi: essere in časa. — Essero allegro, — Essere malato — Essere a tavola. — Essere a letto. ben pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Štiri ponesrečene mladeniče so 22. av-gusta prepeljali na Jesenice in jih ob številni udeležni občinstva pokopali nu tamkajšnjem pokopališču. Zborovanje bojevnikov. Pred kratkim so imeli v Begunjah prvo zborovanje bojevnikov v gasilskem domu, ki se ga je udeležil tudi okrožni vodja. Ta je najbolj zaslužne bojevnike odlikoval z raznimi darili. S Spodnjega Štajerskega »Eno leto dela t reljskem okrožju.« Pod trm geslom jo bila v zvezi s prvim okrožnim dnem v Celju, kakor smo že poročali, odprta razstava v velikih prostorih prve mestne osnovne šole. Velika pregledna karla kaže vrste kultur, s katerimi je obdelanih 84.506 hektarov zemlje v celjskem okrožju. V zimskem času 1941-42 je bilo pod okriljem celjskega urada prirejenih večje število strokovnih tečajev in predavanj, ki so bila zelo dobro obiskana. Motoeiklist jo je povozil. 48 letna Tvanka Standl je šla po cesti po svojih opravkih. Pridrvel pa jc neki motoeiklist. ki se je zaletel v njo, jo podrl na tla in hudo poškodoval. Standlova ima poškodbe na glavi, na rami in na nogah. Motociklista še niso mogli ugotoviti, ker jo je takoj po nesreči odkuril in se ni zmenil za ponesrečeno. Tri kilograme in pol težka koleraba. Gospa Rozika Novotnv je pridelala kolerabo, ki je tehtala tri kilograme in pol. Pridelala jo je na svojem vrtu, ki ga kljub 81 letom še vedno sama obdeluje. Nesrečni padci. 58letna Marija Jakob jo v Rušah pri Mariboru obirala sadje. Nesreča je hotela, da je padla z drevesa in si poškodovala hrbtenico. — 60letni zidar Anton Strah iz Zgornjega Radvanja pri Mariboru, ki je bil zaposlen pri nekem mariborskem stavbnem podjetju, je padel z odra in si tudi poškodoval hrbtenico. Oba ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvaške Skupina hrvatskih kmetov in kmetic iz Su-nje pri Poglavniku. Poglavnik je oni dan sprejel večjo skupino hrvatskih kmetov in kmetic iz Sunje in njene okolice, ki je Poglavniku prinesla in izročila lepa narodna darila, kakor narodno nošo in razne narodne vezenine. Za izročena darila se je Poglavnik toplo zahvalil ter je imel na kmete in kmetice tudi nagovor, v katerem je poudarjal dosedaj dosežene uspehe na ureditvi NDH ter napovedal, da bo še pred koncem te vojne odstranjen zadnji nepri-jatelj hrvatske državne samostojnosti. Vsestranska pomoč potrebnim hrvatskim krajem. Hrvatski metropolit in zagrebški nadškof je izdal poslanico na vse vernike, v kateri jih naproša za vsestransko pomoč vsem potrebnim hrvatskim krajem. Z zbiranjem prispevkov v hrani, obleki in denarju je nadškof pooblastil >Caritas«, ki bo svojo nalogo izvrševala v sporazumu s korporacijskim ministrstvom in 7. ustanovo »Pomoč«. Predstava za hrvatske ranjence. Hrvatsko domobransko gledališče je priredilo te dni gledališko predstavo za hrvatske ranjence v zagrebški vojaški bolnišnici. Nastopajoče umetnike je ob tej priliki pozdravil ter se jim zahvalil za razvedrilo ranjencev podpolkovnik dr. Dolinšek, _ Iz Srbije Naloge sedanje srbske politike. V Valjevu je bilo pred kratkim veliko narodno zborovanje, na kalerega je prišel tudi srbski minister za narodno gospodarstvo, Mihajlo Oljčan s svojimi najožjimi sodelavci. Minister je zbrano srbsko ljudstvo tudi nagovoril ter mu je poročal o delu sedanje srbske vlade. Med drugim je dejal: »Danes moramo voditi srbsko politiko, katero lahko označimo z nekoliko besedami: Mir, red in delo za vsako ceno. To mora biti edina politika srbskega naroda, ker je danes naša najvažnejša dolžnost, da v sedanjih težkih časih rešimo in ohranimo čimveč srbskih glav.« Zbrano ljudstvo je v vsem odobravalo izvajanja ministra Oljčana ter je z zborovanja poslalo Nediču tudi pozdravno brzojavko. Dnevna poraba tobaka v Belgradu. Poročali smo že, da je bilo v Belgradu večkrat precejšnje povpraševanje po tobaku. To je bilo v času, ko na eni strani monopolska uprava sama šo ni bila povsem uredila svojega poslovanja, na drugi strani so pa tudi razni brezvestneži kupovali večje količine, kakor so jih pa sami rabili ter so tobak potem prodajali dražje drugim osebam. Prodaja tobaka je sedaj urejena tudi v Belgradu, kjer raz-pečava razne tobačne izdelke 400 prodajainic. Te dobe dnevno skoro isle količine tobaka, kakor pred vojno in sicer 1,320.000 do 1,500.000 cigaret. Tobaka za pipe prodajo trafike 20 do 25 kg. savskega tobaka 120 do 150 kg, zetskega 290 do 355 kilogramov, cigaret vrste »Morava« 250.000 do 280 lisoč, Zeta 300.090 do 320.000, Ibar 350.000 do 3S0 tisoč in Drava 420.000 do 450.000 komadov. Zaradi pravilne razdelitve tobačnih izdelkov med kadilce, je srbska monopolska uprava postavila več kontrolorjev, ki slalno pregledujejo in nadzirajo prodajo tobaka in cigaret po vseh proda-jalnicah monopolskih proizvodov* Današnji Monte Carlo Medtem ko povsod divja vojna, ko se Francija trudi in skrbi, kako bi prebranih svoje pl^bivalce, kako bi napravila v svoji državi red, se vrli v Montecarlu ruleta noč in dan. S hladnokrvnostjo in brezčutnost jo tu pred očmi gledalca ljudje izgubljajo in dobivajo milijone frankov. Lakota in razvratnosf S kratkimi enoličnimi besedami naznanja krupjer izgulio ali na zadetek, ki pomeni včasih izgubo ali pa rlobitek celega premoženja. Igralci so večinoma Angleži, Amerikanci in Judje; pa tudi precejšnje Število posetnikov Francozov je med njimi, ki tvegajo svoje prihranke v tej vrtoglavi igri. Med njimi so tudi razbrzdani industrijski kavalirji Toda le en del teh velikanskih vsot se pretaka od igravea do igravea, ostanek pa pobere banka, ki žanje nezaslišane dobičke, kakor še nikoli, odkar obstoja. Banka žanje in grabi in kopiči suho zlato. Mola kneževina Monaco šteje s svojimi fremi okraji komaj 29.000 prebivalcev. Vojakov ima kneževina le hO. Prebivalci kneževine Monaco ne poznajo pomanjkanja, ki ograža prebivalce že onkraj n jenih meja. Enkrat sam-krat je Monaco občutilo stisko ki pa je trajala komaj dober teden. To je bilo takrat, ko je Francijo zajela vojna in je ljudstvo severne Francije bežalo na vse strani in se zateklo tudi v Monaco s tako islo, da ga vojaštvo ni moglo zadržati. Toda princ vladar je posredoval, sklicu joč se na svoje CM) letne pravice in na koristi, ki jih ima Francija prav zaradi monteearlske igralnice, kamor prihajajo turisti iz vsega sveta, ki potem na svoji poti obiščejo tudi Francijo. Jajce — dvajset lir Svet pozna neskončne vrste prevar. Za Montecarlo pa je značilna prevara s stanovanji. To je nekaj prav posebnega. Vile bogatašev, ki prebijejo v njih komaj po kakšen mesec, so na razpolago takoimenovanim — črnim najemnikom. Nadzorstvo nad tujci je v Montecarlu zelo površno. Zato se večkrat dogodi. da so šele čez dolgo časa izve, da je na tragičen nnčin izginil kak tujec. Znano je, da izgine večkrat kak nesrečni igralec, ki je izgubil svoje premoženje v igralnici. Večkrat se dogodi, da zamenja igralec ruletno kroglo s kroglo iz samokresa. Pred nekaj tedni je izginil gosipod I.eraud. Nazadnje so ga videli v kazinu v družbi svoje mlade prijateljice. Iskali so ga po vseh hotelih in prenočiščih, po vilah in v društvih. Nihče bi ga sicer ne bil pogrešil, ako bi čudno naključje ne bilo opozorilo Montecarlovčanov na njegovo odsotnost. Ko je namreč izginil gospod Leraud, ni bilo moč več dobiti surovega masla in mesa. Zdaj je mesto postalo pozorno in vse se je izpraše-valo za vzrok takšne omejitve. Pričeli so iskati Lerauda in tako se je izvedelo, da je bil on vodja črne borze. Njegova mlada prijateljica mu je pri teh poslih pridno pomagala in je tudi dobro zaslužila; zaslužili pa so tudi drugi trgovci in celo dvor je kupoval od sleparja. I.eraud pa še ni bil zadovoljen s svojim zaslužkom. Da bo še bolj obogatil, je igral v kazinu. Sreča pa mu ni bila miia; izgubil je vse svoje premoženje. Krogla v sence je naredila konec njegovemu življenju. Po dveh tednih so našli njegovo truplo v nekem vinogradu. Montecar-lovčani pa so si morali poiskati drugega ve-rižnika. Denar, ki ni krožil na igralni mizi, je krožil na črni borzi, saj večina prebivalcev Montecarld igra v kazinu ali pa na črni borzi. Nihče se ne sramuje plačati za jajce 20 lir ali pa za kosilo 500 do 800 lir, za šilce viskija pa celo 150 lir. ln jih ni malo, ki to zmorejo. Gostje prihajajo celo iz begunskega taborišča v Nizi, da tu igrajo na ruleto ali pa na druge načine poskušajo zaslužiti, saj se ob igralni mizi ne igra samo na ruleto, temveč se sklepajo tu tudi razne kupčije. Tu se kujejo tudi politične novice, ki se potem razširjajo po Franciji in po vsej ostali Evropi. Zadnji romantiki. V tej zmedi političnih dogodkov in veriž-ništva se je na prečuden način ohranil v Montecarlu romantičen običaj Niso vsi, ki se vrtijo okrog igralne mize, politikarji in vcrižuiki. Med njimi so tudi takšni, ki se ne dajo sle|>o zapeljati od igralne strasti v toliki meri, da bi vse tvegali. Stavijo do neke gotove previsoke svote in izgubijo ali pa dobijo, kakor pač nanese. To so večinoma stare gospe in stari gospodje, ki jih je življenje izmodrilo, da ne delajo neumnosti. Oni so polovico svojega živ- ljenja porabili v to, da so študirali način igre, kako je trel>a igrati, da dobiš, in kdaj ni varuo staviti. Med njimi so tudi takštji, ki so obogateli, ki pa ne tvegajo, da bi z<5pet izgnbili, in zato ne prekoračijo nikoli vsote, ki so si jo postavili v proračun. Montecarlo vzdržuje še naprej svoje prekrasne vrtove, svoje lupe ceste, vzdržuje snago in red tako, da se zdi Montecarlo kakor lepa igračka, ki si jo vzel iz škatle in postavil na mizo — prav za te poslednje goste. .Saj so prav ti zadnji, ki najbolj občudujejo vse te lepote; oni se sklanjajo na cvetne grmiče in vsrkavajo vonj cvetov, oni postajajo ob ribnikih in akvarijih in si pustijo predvajati od čuvaja parkov razne igre z ribami. To jc še ostalo od nekdanjega Montecaria in pa lepe gospe, ki jih vidite povsod; ostale so tudi pesmi črnookih dečkov, ostala je tudi živahnost ozkih uličic, ki so tako značilne za to mesto. Kdor pa se potrudi in gre na izprehod (>o liananovem drevoredu kak kilometer v okolico, v Lze ali v Malo Afriko, se lw> čudom čudil, s kakšno lepoto je narava obdala ta lepi kos zemlje, preden je rulet« obogatila Montecarlo s palačami, z blagostanjem, polog tega pa z neštetimi nesrečami, korupcijo in žaloigrami. (Le Ultime Notizie.) nStoYtii«T«M ipttai 9«sr«tovaliltt Postava C,. llaeqqn. Pravite, da Vas zanima vsaka malenkost o tem čudovitem tekaču in da bi radi videli, če bi objavili kakšno niecovo sliko. Priznati moram, da je tudi z menoj tako; v moji športni beležnici sta doslej samo dve sliki: leta 1927. sem si izrezal Nurmiievo. letos pa Haeggovo. Ce bodo rekli v klišarni. da ie slika dovolj dobra (izrezana ie namreč iz nekega inozemskega časopisa). Vam bom ustregel. Haegg je precej velik, nekoliko večji od finskih tekačev. Njegovi kraki so dolai. ves ie obložen z mehkimi dolgimi mišicami. Značilno pri niem je tudi to, da ni šibkih rok kakor drugi tekači. Saj ste menda brali, da ie bil pet let gozdni delavec in Io se pozna tudi na njegovih rokah. Stili je pa kol polenovka in tudi na obrazil ima značilne lične vdrtine tekačev na daljše proge. Len ni. vidi se mu pa na prvi pogled, da ie žilav in nenavadno zmogljiv. (—šek J.I Vnet zbiralec dnbrili rezultatov. V včerajšnjem »Slovencu« ste naibrže že videli, dn sem Vaše pismo prejel. Objavil sem Vašo listo najboljših tekačev na 100 m; dobro ste io sestavili, pripominjam pa le to, da Vam manjkajo letošnji izidi ameriškega državnega prvenstva. Tudi tam daleč čez lužo sta bila letos dva tekača, ki sta postavila v teku nn 100 m čase 10.5 sekund. To sla bila Daviš in Smith. Prav rad boni pregledal tudi Vaše druge liste najboljših atletov in iih bom tudi objavil, če bodo dovolj dobre. — Glede Vaše druge želje, da bi Vam sporočil izide atletskega dvoboja med Slovaki in Komuni Vam no moreni ustreči, ker iib ni bilo v listih, ki so mi na razpolago. — Sporočate, da ste 14 in pol leta stari in da ste pretekli 100 m v 14.8 sek.; vprašujete, če lahko upate, da boste postali kaj boljši sprinter? Po finski tabeli bi Vam priznali za Vaš rezullat v teku na 100 in 220 točk. To je znamka, ki ie enakovredna rezultatu 4.35 in v skoku v daljino ali nn pr. 1,23 m v skoku v višino. Ni še veliko, nekaj pa ie le. Le pridno trenirajte in zaupajte v svojo zmogljivost. (K. D.) Finska tabela. Finsko tabelo za ocenjevanje in primerjanje lahkoatletskih izidov so sestavili leta 1932. dve leti pozneje pa jo je potrdila Preskrba z vodo za italijanske avtomobilske kolone na egiptovskem obrežju. tudi mednarodna atletska federacija. To ie tabela. po kateri lahko vsak atletski uspeh od začetniškega pa do svetovnih znamk spremenita v točke. Najvišje število možnih točk znaša 1150. najnižje pa 1. Tako ie možno ocenjevati tudi začetniške in ženske izide, prav posebno pa deseteroboj in podobno. Polno število točk hi dobili na pr. v skoku v višino za 2.07 m, eno samo točko pa za 93.5 cm Tabele same ne moreni objaviti, ker ie to knjižica, ki obseca 99 strani. Kolikor mi ie znano, ie izšla samo finska in angleška izdaja. V naših knjigarnah ie ne prodajajo. (D. M. in K. D.) Knajpanie. Nekaj osnovnih navodil bi radi za začetek v knajpaniu. Ravnajte takole: vsak večer si umiite noge. tu pa tam pa si privoščite tudi mrzle polive. skočite za hip v kad. ali pa se oprhajte. Te kopeli so čisto kratke. Spite pri odprtih oknih, zjutraj ali zvečer pa hodite bos po rosni travi (pozneie po slani ali snegu) približno 50 korakov. Na običajnih sprehodih pospešite korak, doma pa se lotite vsakega dela. ki krepi mišice. Vidite, to bi bil začetek knai-panial (K. S.) Prvaki v teku na 5000 m. Pred šestimi leti ste še sami tekmovali, seda i pa se morate zadovoljiti s tem, da čitate poročila o uspehih. Prav posebno Vas zanima kakšne uspehe so dosegli letos na »Vaši« 5000 ni dolgi progi. Poznam Vas in moram reči. da ste šli premladi v športni pokoj; glede rezultatov konkurence p-; Vam rad uslrežein. Letošnja lestvica najhitrejših tekačev na 50000 m bi bila tale: 1. Nilson (Švedska) 14:32.2. 2. Oeslbrink (Švedska) 14:32.fi. 3. Larsson (Švedska) 14:35.6. 4. Chiskev (Amerika) 14:38.2. 5. Flodkvist (Švedska) 14:40.0. Ali se bo posrečilo Gundariti Ilaeggu. da si ho prilastil tudi svetovni rekord v teku na 5000 m? Tvegano je odgovarjati na taka vpra, šania in Vam povem le svoje zasebno mnenje: če bo naskočil Maekiiev rekord (14:08.8 inin.) že letos, ga bo tudi podrl: če ga pa ne letos, ie vprašanje, če bo prihodnje leto še v tako odlični formi. (S. J.) Odbojka. Kakor vidite, sem dobil Vašo dopisnico z veliko zamudo. Upam. da med Vami ni več spora glede pravil igre. Zaradi pomanjkanja prostora Vam lahko navedeni le nekaj napak, ki jih predvidevajo pravila. Kot pogre-ška velja; udariti žogo naslonivši se na drugega igralca; prijeti ali zadržati žogo; dotakniti sc žoge, ko je bila igrana že od treh igralcev istega moštva; prijeti za mrežo, da bi udaril žogo itd. Pravila so preobširna, da bi iih lahko navedel v celoti. Je pa odbojka izvrstna igra in da ne bo sporov svetujem, da si kupite Lovren-čičevo ali Mačusovo knjigo o igrali. — Za besedo »faulc sem tudi sam iskal domačega izraza. povprašal sem tudi pri drugih, vendar doslej še brez uspeha. (B. M., Li.) Pravilno prsno plavanje. Da bi lahko nekoč tudi tekmovali v prsnem plavanju, morate pri slogu paziti na naslednje: gibi rok in nog morajo biti strogo somerni, telo pa naj leži >> vodni gladini vodoravno. Ne smete dopustiti. u,i bi vam glava molela visoko iz vode in da bi visele noge nekje v globini. Tako boste tudi hitreje plavali, ker bo odpor vode manjši. Ko potegnile z rokami, vdihnite, ko pa izprožite roke naprei. morate izdihniti. Pri tem režete z glavo vodo in izdihnete pod vodo. Zelo pa morate paziti na to, da bo dviganie in spuščanje glave čisto neznatno. (C. L.) 11. ■.......... W J ' ' --—---> ; V " * i' .f ' ' \ »V. •>' » : .h« > & 4 kJ f f \ »jvfe. • ;»& MILORAD PRINESE KAČO NJENIM STARŠEM. ZA PLAČILO NOČE DRUGEGA KO TORBO ZA VRATI. DAJO MU JO, A LE NERADI. 12. Šport v kratkem Po olimpijskem sporedu bodo plavali danes in jutri v Genovi na mednarodnem dvoboju med Nemci in Italijani. Tekmovali bodo VESEL HITI MILORAD IN SPOTOMA POTRKA NA TORBO, KO J SE V OBLAKU DIMA PRIKAŽE DVANAJST FANTOV. >KAJ UKAZETE?« VPRAŠAJO. »DA BI BIL BRZ DOMA!« FANTJE IZGINEJO, MILORAD JE PA ZE DOMA. tudi v skokih v vodo in v vvaterpolu. Nemci so prispeli v Genovo z močno ekipo, v kateri pa pogrešajo nekaj plavalcev prostega sloga na 400 in 1500 m. Za vvaterpolo so vzeli s seboj moštvo LSV iz Berlina, okrepili pa so ga z nekaterimi igralci drugih klubov. Rudolf llarbip, lanski svetovni rekorder v tekih na srednje proge, bo tekmoval danes v Stockholmu proti nekaterim najhitrejšim švedskim tekačem. Strokovnjaki vedo povedati, da bo tudi Gundar Haegg na Startu. Ni pa še gotovo. če bo tekmoval s Harhigoni na 800 ni ali pa z Seidenschnurom na 1500 m. Na i bo tako ali tako, padle bodo snet dobre znamke. Belgrad — Atene 4:4 V nedeljo so gledali v Belgradur nogometno tekmo med izbranimi igralci nemških vojaških posadk iz Aten in Bel-grada. Atensko moštvo je pokazalo lioljši nogomet, izid pa je bil vendar le neodločen in so padii na obeh straneh po štirje goli. Kolesarske dirke t Kolnu. Precej znanih kolesarjev je nastopilo preteklo nedeljo v Kolnu na dirki na 136 km. Državni prvak HSrmann se je tudi tokrat obnesel in prinesel na cilj 4 minute pred zasledovalcu Progo je prevozil v 3 urah 39 minutah. Ivanina zaroka »Draga moja, to je nemogoče!« »Toda, Henrik, zagotavljam ti...« »Za vraga, takšne neumne se znebišl Zdaj mi pa še poj, da pozuaš svet...« »Saj ti pravim, da je pristal...« »Lepa reč: eno je gotovo in to je, da dotični človek ni bil Taoroni. Ta je vendar včeraj odpotoval v Napoli; celo na postajo sem ga spremil.« »Toda, če ni on, koga sem pa potem povabila?« »Saj prav to bi tudi jaz rad vedel.« »Papa, nikar se ne razburjaj toliko za tako malenkost,« se je vmešala v razgovor med očetom in materjo hčerka Ivana. »Sicer pa oni človek ni napačen in prav gotovo sem ga morala že nekje videti.« — »Povej mi že enkrat, Ivana, kako se je vse to zgodilo?« — »No, če že moram pripovedovati, pa naj bo,« je dejala Ivana Lacosta. »nao ti je, papa, da sva mama in jaz n dan Ni-nine poroke v cerkvi Sv, Trojice prej obedovali ko ti; pri poroki je bilo navzočih mnogo ljudi, vsi seveda veseli. Jaz osebno sem se pošteno nasmejala. In tisti orožnik ... ali bolje orožnika ... bila sta namreč dva ...« »Nehaj stresati otrobe, Ivana,« se je razjezil gospod Lacosta. »Dejanj hočem, dejanj.« »K tem preidemo takoj; orožnikov pa ne morem izpustiti, ker so oni vzrok vsega. Zdaj pa poslušaj... Velik drenj je bil in direndaj. Ko sta kar na lepem orožnika, oba v portah, zažvenke-tala s sabljama in s čisto odrskim glasom zavpita »Pozor pred žeparji!«, sem se okrenila, prav tako tudi mama; ona se nasmehne in potem vidiva velikega gospoda, z nageljem v gumbnicl, ki se nama priklanja; mama se nekaj obotavlja... — morda ni naju pozdravljal... — potem pri- stopi k njemu, za njo še jaz, in mu reče: »Vedite, da računamo tudi z vašim obiskom, prihodnji ponedeljek ob sedmih.« — »Toda...« je dejal gospod. »Že prav, že prav, nobenih opravičii, prosim,« je odvrnila mama. »Ne bom vam poslala pismenega vabila; naj kar velja.« Prišli sva do vrat: množica nas je porinila v zakristijo: onega gospoda pa nisva videli več. To je vse.« »Naravnost sijajno in bajno je vse to! Povabili sta na obed človeka, ki ga ne poznate in ki tudi meni ni poznan. — Pa, če naju je pozdravil... — »Vaju je že videl kje, na plesu, v gledališču, v parku, kaj jaz vem. Končno pa najbrž uiti ne ve, kje stanujemo.« — »Oh, prepričana sem, da bo poizvedoval in tudi zvedel,« je vzkliknila Ivana v smehu. »V cerkvi so se skoraj vsi med seboj poznali... Toliko pameten bo pa že, da se bo naprej zanimal.« — »Jaz si umijem roke,« je izjavil gospod Lacosta in vstal. »Želim si le, da bi v ponedeljek zbolel; malo grem ven, ker sem potreben svežega zraka. O Bag, kakšno skrbi si mi nakopala!« — »Bo že kako. Henrik, le pomiri se,« je menila gospa Lacosta. »Tudi jaz so bom pozanimala. Gotovo me je kdo videl, ko sem govorila s tem neznancem, ki sem ga imela za Tar-conija, morda je pa le bil on...« — »Nehaj že s tem, če pa pravim, da ni bil...« — »Od navzočih gospodičen bo ena gotovo vedela, s kom sem govorila, in če ga poznamo, boš šel ti k njemu in mu raztolmačil...« — »Ta je tudi lepa. Tega ne naredim nikdar!« — »A veš, papa, ni preveč napačen!« je ponovila gospodična Ivana. Odhajajoč Iz cerkve Sv. Trojice je bil gospod Leopold Čhiaberti zamišljen. Začel se je sprehajati po malem trgu pred cerkvijo gor in dol; ko je prččkal manjšo ulico, vodečo na trg, je skoraj podrl na tla nekega gospoda. »Kako? Ti si?« je dejal oni. »Nisi me videl, kaj ne?« —■ »Brez dvoma je tako, razen...« — »Nekaj zaskrbljen si videti!« — »Zaskrbljen ne bo prava beseda; bolj sem osupel ko pa zaskrbljen; ne razumem in ne razumem...« — »Česa ne razumeš? Česa si ne znaš razložiti? Veš,« je povzel v smehu prijatelj, »na uganke se tudi jaz ne razumem.« — »Prav imaš; ti tega ne veš... Toda, preidiva k dejstvom. Saj si bil tudi ti navzoč pri današnji poroki?« — »Za vraga! Ali se nisva rokovala pred zakristijo?« — »No, potem si gotovo videl, ko sem govoril z neko gospo, ki jo je spremljala neka gospodična.« — »Lahko bi se o gospodični malo lepše izrazil... gospa in gospodična Lacosta sta bili.« — »Končno vem za njuno ime!« je vzkliknil gospod Čhiaberti in nato ponovil vse besede in dejanja. Končno je vprašal prijatelja: »Ti povej mi, ali ni morda ta gospa Lacosta malo lako... mhm?« — »Neumna, misliš: Še zdaleka ne! Odlična ženska je in ti si tepec, če ne izkoristiš prilike: edinka je Ivana, mlada in lepa.« — »Nehaj s takimi. Na to niti ne mislim. Ali morda veš, kje stanujejo?« — »Da, Cavaglieva ulica 102.« Sredi zime je bilo. V hiši v Cavaglievi ulici je sedela Ivana v majhni sohi in brala neko pesniško zbirko. Čez čas se je oglasil papa, ki je doslej bral časopis. »Poslušaj me, hčerka moja; malo ti manjka do dvaindvajsetih let; v zadnjih šestih mesecih si odbila že lepo število snubcev; še enega (i danes lahko predlagam. Tvoja mati in jaz bi bila zelo vesela, če bi tebi ugajal.« — »Ne, ne,« je vzkliknila Ivana, »saj veste, da so ne bom nikdar poročila.« — »Toda, draga moja, to je neumnost! 1'a vendar nisi že sama kaj izbrala?« — »Koga neki naj si izberem sama!« jo kratko odvrnila Ivana in glas se ji je malo tresel. — »Moj Bog, kaj bo zdaj? Kaj pa, če se sedaj pojavi in zaprosi za tvojo roko?« — »Zdajle? In kdo bi bil to?« je jecljala Ivana. »Mama, kdo je?« Gospa Lacosta, ki je doslej poslušala razgovor, ji je odvrnila 7, rahlim prikionom glave; Ivana je stekla in jo objela; v tem se je pojavil med vrati služabnik in javil: »Gospod Leopold Čhiaberti.« Oba. Ivana in Leopold, sta bila v zadregi in nista vedela, kako naj se zadržita. »Objemite jo no, mladenič!« je zamomljal papa in so obrnil k ženi. »To je zakon, ki nama je delal skrbi. Gospodična brez apetita, gospoda moram iti pa jaz iskat.« »Nič več ni mogel delati, prositi te pa za roko si tudi ni upal... zaradi dote,« je pojasnjevala Ivana. »Če vajina mati, otroka, ne bi uganila te skrivnosti, Bog vedi, do kdaj bi še to vlekla! »Tako dolgo jo že ljubim,« je vzdlhnil zaročenec. »Od dneva, ko smo se videli v cerkvi sv. Trojice.« »Da, da, na dan Ninine poroko je bilo. — Papa je pa potem še tako scene vprizarjal zaradi mamine zmote.« »Je pač tako, da se usoda rada večkrat poigra. In če mene ne bi bilo, do kdaj bi še vidva čakala s poroko?« je zaključila mama. (G. R.) 416 Le oče Serajnik je majal z glavo, toda rekel ni nič. Mirko pa malo da ni zblaznel, ko je zvedel, da je ujeta njegova Zalika. Hipoma je sklenil, da jo niora rešiti. Zatorej se je napotil preko Rožice. Ondi je prosil pomoči, in res, marsikdo ga je sledil in mu obljubil poinoč. ■'o <> Ar ' 417 Hitro je bil nabral Mirko nekaj mož in fantov. Nato so šli vsi za turško četo v spodnjo Rožno dolino. Upali so, da jo še dojdejo ter ji odvzamejo plen in ujetnike. Ali namesto turške čete so dohiteli le Davorina, ki pa je bil že na poli domov. Ta jim je povedal, da sc ie turška voiska odpravila domov v globoko Turčijo. 418 Poslej je bilo življenje kmetov jako trdo. Zato so si sosedje tudi s krščansko ljubeznijo kolikor mogoče pomagali drug drugemu. Oče Serajnik in Mirko sta vprav po očetovsko skrbela za svojo okolico, kupovala sla živež za vso sosesko. Dve hiši sta se pred sto leti pogreznili v Ljubljanico Pred 100 leti, poleti 1842, so preživeli prebivalci Ljubljane in okolice jako razburljive dneve. Nenavadni prirodni dogodek, ki zanj niso vedeli nobene razlage, je ljudem |>ovsem zmedel glave. V Podpeči sta se na bregu Ljubljanice brez kakega pravega vzroka pogreznili dve hiši v reko. Daleč naokoli niso mogli določiti nobenega zemeljskega pretresa. Nezgoda se je kakor tat priplazila ponoči in vse se je spraševalo, ali bo ta nesrečni dogodek ostal osamljen, ali pa ni mogoče sklenil svet podzemskih moči, da potegne še druga človeška bivališča v območje svoje oblasti. Velika množica ljudi iz Ljubljane in bližnje in daljne okolice se je zbrala na kraju nesreče. Parnik »Nadvojvoda Johan«, ki je tedaj prevažal ljudi in tovore po Ljubljanici (ki je bila takrat še plovna reka), je dovažal številne radovedneže v Podpeč in na cesti je bila vrsta gosposkih kočij in izvoščkov, jKilnih ljudi, ki so si na vsak način hoteli ogledati izredni naravni pojav. Neki sodobni poročevalec opisuje svoje vtise o zagonetnem dogodku. 2e ob začetku Gruberjevega preko|>a se mu je čudno zdelo, da je bila struga povsem izsušena. Iška pn, ki je sicer leno tekla dalje in je bila ob izlivu v Ljubljanico precej globoka, je zdaj žuborela ko kak gorski jiotok in je bila povsem plitva. Pred izlivom Iske so bili vidni na obeh bregovih Ljubljanice, zlasti pa na levem bregu do Podpeči, večji in manjši udori, med njimi so bili nekateri dolgi do 200 m in široki po 40 m in več. To so bili predhodniki opustošenja, ki ga jc zemski udor v Podpeči sani povzročil. Na levem bregu je bilo opaziti slamnato streho, ki je spominjala na bivališča nordijskih pu-stinjskih prebivalcev, ki zaradi mraza postavljajo svoje koče tako globoko v zemljo, da so le strehe vidne. Poročevalec je poiskal lastnika te koče s slamnato streho, da bi od njega zvedel kaj več o poteku nesreče, ki je njegovo hišo potegnila v vodno globino. Ta je dejal: Nn dan nesreče ie bilo nekako ob tri četrt na polnoč slišati, kako je dvakrat. precej drug za drugim, zahreščalo, nakar sta bili na zunanjih stenuh hiše vidni dve veliki razpoki. V istem hipu so z nasprotnega brega opazili, kako se je hiša zamajala in se — kot pod vplivom čarobne palice — blisko-pogreznila, obdana od valov Ljubljanice, ki je prej tekla mimo v razdalji .41 i r i h klafter od niše. Struga reke se je torej na tem mestu precej razširila. Kako je bil udor globok, ie liilo mogoče presoditi po tem, da je hiša, ki je bila zdaj obdana z vodo. prej stala najmanj za klaftro visoko nad Ljubljanico in da je bila razdalja od tal do slemena najmanj dve klaflri velika. Zdaj ni bilo videti na eni strani drugega ko streho, na pročelju le zgornja okna in leseni* mostovž, medtem ko se je zadešnji del zidu naslanjal nn breg, ki je bil še ostal. Obrežje, ki je bilo približno dve klaf-tri visoko, se ie bilo tako globoko vdrlo, da je stala zdaj voda za poldrugo klnftro nad njim. Kmet je bil povsem obubožal. Komaj da si je bil mogel v nevarnosti za življenje rešiti nekaj živil in oblačil. Med radovednimi gledalci je začel nekdo koj jiobirati zanj denarne prispevke in jc nabral 21 goldinarjev. Če si Priljublfeni pisatelj Jan.Jalen bo v prihodnjem letniku »Slovenčeve knjižnice« zastopan z dvema izvirnima povestima, I. in II. del velike trilogije Bobri obri' obri' obri' ki jima je zgodba povzeta iz življenja starih mostiščarjev na Ljubljanskem barju. — Čudoviti opisi takratnega življenja mostiščarjev, zlasti neprekosljivi opisi lovov na razne živali, ki jih premore le Jalenovo pero bodo vsakega pritegnili k branju z vso silo! Prepričani smo, da bo Jalen zopet očaral, kakor doslej s svojimi deli! — Poleg Jaleno-vih povesti bodo še številna druga domača izvirna dela, med temi Joža Vovka »Naš Buček«, hudomušne prigode iz življenja vaškega poredneža. — Naročite »Slovenčevo knjižnico« takoj pri upravi, Kopitarjeva 6, Ljubljana — ali pa pri zastopnikih »Slovenčeve knjižnice«. jc s tem zneskom kaj opomogel, pa kronika ne poroča. Njegov sosed in tovariš v nesreči je bil lastnik gostilne »Marga«. Ia gostilna je bila po takratnih besedah poročevalca: »Hotel gar-ni vseh barjanskih lovcev, prijazno vabeči svetilnik tisnjatih kanirjev po barjanskem morju brodečih pustolovcev.« Hotel je bil tako porušen, kakor so sicer videti le potresne podrtije. Starejši del zgradbe je bil povsem sesut, novi prizidek pa se je drugi dan podrl v globino. Med obema pogreznjenima hišama je bil kake štiri metre širok, s kamenjem in razpadlim lesom napoljen prostor, tako da že čez nekaj dni ni bilo na tem kraju niti sledu o kakih trdnih tleh. Lastnik »hotela« »Marga« je bil navzlic svoji nesreči dobre volje ko sicer in je tudi zdaj izrabil priliko, da je postregel gostom kar na travniku. Seveda pa ni imel še zdavnaj ne na razpolago dovolj pijače in jedače za vse goste, saj je utegnil le malo rešiti pred poguljo. Poročevalec ne omenja nobenih vzrokov nenavadne nezgode. Le to kar odločno trdi, da se ni zgodila nesreča kot posledica kakega potresa. Brez dvoma pa je bila nezgoda povzročena zaradi erozije podzemskih voda, ki so bile v zvezi z Ljubljanico in bržkone tudi z Ljubljanskim barjem. Zaradi tega, stoletja, nemara tisočletja trajajočega procesa, ko je voda izpodjedala tla, jc izgubila zemeljska skorja svojo trdnost, ki je bila za podlaffo tistima dvema hišama in je ob svojem scsulii potegnila v prepad tudi obe, na njej stoječi zgradbi. O. Za dobro voljo Mati:: »Franček, nikar ne hodi ribarit s sosedovim Tonejem; je imel dobrce (ošpice), pa jih utegneš nalesti še ti.« Tonejc: »Nikarte se bati,-mama; ni nobene nevarnosti. Kadar grem ribe lovit, nič ne ujamem.« ♦ Gospodinja: »Mi je prav žal, da vas ne morem sprejeti, kajti pri meni so zaposleni samo oženjeni delavci.« Samec: »Kako to?« Gospodinja: »Ker so pač že vajeni ženske komande.« * Amerikanska. Družba drsalcev se je drsala na ledu vzdolž zamrzle reke. Na grozo ostalih je' eden izmed njih zašel v odprtino v ledu. Vsled brzine, s katero se je drsal in ostrine ledu, mu je glavo gladko odrezalo. Glava pa je še vedno drsela po ledu, trup pa z enako naglico pod ledom. Na vso srečo pa sta se trup in glava pri naslednji odprtini ujela in glava se je prijela vratu. Drsalec ni imel nobenih drugih posledic, kot da se je v mrzli vodi nekoliko prehladi!. Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljami In praznikih ob 10.30.14.30, 16.30, tn 18.30 Na bienalu v Benetkah s prvo nagrado za režijo nagrajeni film Komcdlfantl V gl. vi.: H. Krahl, K. Dorsch, G. Diessl itd. kinu union - tei., 22-21 Vesela dijaška komedija Sedem grehov V gl. vi.: Maria Denis. Eva Dilion, Maurizio D'Ancora in Massino Serato. Režija: L. Kish kinu sloua - tfl. J7~.HI Začeteh film. sezone' Pmhl film z nalnov. copevko Hočem živeti tako Tenorist Ferruccio Tagliavini poje ariie iz raznih oper. Ostali igralci: Oario Campanini, Silvana Jachino kino matica - rt)l. 22-41 Mala oglasi Kuhinjsko kredenco proda mizar, žabjak 14. Kompletna samska soba z dvema kaučema Izvrstna Izdelava, naprodaj za 3200 lir. Kauž tudi posebej naprodaj pri »Delavnica za trlelklje«, Tyršova 13 (Figovec, levo dvorišče). |K»pmc Kupim veliko mizo za delavnico. Hribernik, (Tyrševa) Blctweisova 37 Žvepleni cvet najboljšo nadomestilo apna za konzerviranje krompirja nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1 Visoki ževlji, ženski močni, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4S66. H Ufoimrc H Krompir! Vsi, ki ste kupili krompir meseca avgusta prt nas, nam takoj prinesite septembrske odrezke A, B, C, ker je nujno zaradi bodoče nabave krompirja. SEVER & KOMP., Ljub. ijana. Giovannl Vergal 58 Tone Nevolja Roman. »Kako lepo dekle ste. hotra Nevolja!« Nihče ji še ni tega povedal. Zato je zarde-vala kot paradižnik. . »Kako je to, da se še niste omozih?« ji je tudi rekel don Mihael. Skomignila je z rameni in odgovorila, tla tega ne ve. , . ., »Vi bi morali imeti obleko iz volne in svile ter dolge uhane. Ker tedaj bi, na mojo častno besedo, prekosili mnoge mestne gospe.« »Obleka iz volne in svile ni zame, don Mihael!« je odvrnila Lia. o »Zakaj? Ali je nima Zuppidda? In Rožičevka, zdaj ko je ujela Brasija gospodarja Čebule, ali je ne bo imeia tudi ona? In Osa. če jo hoče, ali si je ne bo napravila kot ostale?« »One so bogate, one!« . »Zločinska usoda!« je vzkliknil don Mihael in udari! s pestjo po sablji, ...,., , • »Hote! bi zadeti terno v loteriji, hotel hi zadeti, botra Lia! da bi vam pokazal kaj sera zmožen napraviti!« Včasih je don Mihael pripomnil, z roko na čepici: . , ... »Dovolite?« in vsedel se je tam blizu na kamne, ko ni imel dela. Mena je mislila, da hoče biti tam zaradi botre Barbare in mu ni dejala ničesar. Toda don Mihael je prisegal Liji, da ni bil tam zaradi Barbare in da to ni bil nikdar ni ic 1 i 1 - na sveto častno besedo! On da je mislil na vse kaj drugega, če botra Lia ni tega vedela!............., In drgnil si je podbradek ali pa si glavni brke. sleda toč io kot bazilisk. Dekle je postaja- lo tisočih barv in je vstajalo, da bi odšlo. Don Mihael jo je prijel za roko in ii govoril: »Zakaj me hočete tako razžaliti, botra Nevolja? Ostanite tam, ker vas nihče ne bo snedel.« Tako sta prebila čas. medtem ko sta pričakovala mož z morja. Ona na vratih in don Mihael na kamnih, mrveč vejico suhljadi, ker ni vedel, kaj bi delal, jo je vprašal: »Ali bi šli živet v mesto?« »Kaj bi šla delat v mesto?« »Tam je mesto za Vas! Vi niste ustvarjeni, da bi živeli tu. med temi kmetavzi, na častno besedo! Vi ste fino in prvovrstno blago in ste ustvarjeni, da bi živeli v lepi hišici in hodili na sprehod na obrežje in k vili, ko je tam godba, lejio oblečeni, kot »e jaz na to spoznam. Z lepo svileno ruto na glavi in z ovratnim nakitom iz jantarja. Tu se človeku zdi, da živi sredi pre-šičev, na mojo častno besedo! In komaj čakam, da bom premeščen, ker so mi obljubili, da me bodo z novim letom poklicali nazaj v mesto.« Lia se .1e pričela smejati burki in je sko-mizgnila z rameni, kajti ona ni niti vedela, kako so napravljeni ovrntni nakiti iz jantarja in svilene rute. Nekoč pa je don Mihael v veliki tajnosti izvlekel lepo rumeno in rdečo ruto, lepo zavito v papir, ki jo je dobil pri nekem ti-botapt»vu in jo je hotel podariti botri Liji. »Ne! Ne!« je dejala, vsn rdeča v obraz. »Ne vzamem je, tudi če me ubi.jete ne!« Don Mihael je vztrajal: »Tega nisem pričakoval, botra Lia. Ne zaslužim tega, vidite!« In moral je sipet zaviti ruto v papir in si jo vtakniti v žep. Od tedaj dalje se je Lia tekla skrit v hišo, ko je videla, da se je prikazal don Mihaelov nos.' ker se !e bala, da bi ji hote! doti ruto. Don t Mihael je lahko hodil gori in doli. spravljal v j eodrnjaje Zuppiddo s peno na ustih in lahko I je stegoval vrat "kozi vrata Nevolj. kajti niko-• gar več ni videl, tako da sc je nazadnje odlo- čil, da vstopi. Ko sta ga zagledali pred seboj, sta dekleti ostali z odprtimi tisti, tresoč se, kot da bi imeli mrzlico in nista vedeli, kaj bi ,ia-pravili. »Vi niste hoteli svilene rute, botra Lia,« je dejnl dekletu, ki je zardelo kot mnk. »Toda vrnil "em se, zaradi tega. ker vas imam rad. Kaj počenja vajin brat Tone?« Tudi Mena je zardevala. ko so jo vprašali, kaj delo njen brat Tone. kajti ničesar ni delal. Don Mihael je nadaljeval: »Bojim se, da vam bo vaJin brat Tone, vam vsem, povzročil kako nevšečnost. Jaz sem vam prijatelj in zatiskam oči. Toda ko bo na moje mesto prišel sem drug narednik, bo hotel vedeti, kaj hodi delat zvečer vajin brat s Počasnetom v smeri proti Rotolu in z onim drugim lopovom Rokom Spatom. ko se hodita "prehajat na ,sciaro\ kakor da^ bi imeli črevljev na pretek. Odprite dobro ušesa temu, kar vam zdaj pravim, tudi vi, botra Mena. PoveJte mu tudi, naj ne občuje toliko z onim sleparjem Gosjo nogo. v Pizzutovi _pro-dajalnici, kajti ljudje vedo vse in v nesreči bo potem on ostal. Ostali so stari lisjaki in dobro bi hilo. da bi ga vaš ded ne pustil, da se hodi »prehajat na .scioro1, kajti .sciara' ni ustvarjena, da bi se človek hodil po njej sprehajat in povelte mu, da kleči na Rotolu čujejo, kot da bi imele ušesa in vidijo tudi brez daljnogleda borke, ki se proti mraku kar se da jjotuhnjeno vozijo ob obali, kot da bi šle loviti netopirjev. Povejte mu to, botra Mena in povejte mu tudi, da je tisti, ki mu daje to opozorilo, prijatelj, ki vam hoče dobro. Kar se tiče botra Počasne-ta in Roka Spata ter tudi Vaneta Pizzuta, nanje pazimo. Vaš brat zaupa Gosli noči in ne vč, da dobivajo carinski stražniki gotov odstotek na tihotapstvih in da jih presenetijo, morajo dati delež enemu od drhali in en pripraviti do tega, da govori, da jo potem zgrabijo. Na Gosjo nogo ga samo e tem spomnite: Rekel je Jezus Kri- stus svetemu Janezu: .čuvaj se zaznamovanih ljudi!' Tudi pregovor to pravi.« Mena je na široko odpirala oči in je pre-bledevalo, ne da bi dobro razumela, kar je poslušala. Toda čutila je že strah, da bi njen brat imel opraviti z onim z obrito čepico. Don Mihael jo je tedaj prijel za roko, da bi ji dal poguma in je nadaljevali: »Če bi izvedeli, da sem vam prišel povedat v«e to, bi bil izgublJen. Stovljain na kocko svojo čepico, zaradi tega ker vas imam rad, vas Nevolje. Toda ni mi pogodu, da bi vajin brat moral utrpeti kako nesrečo. Ne! Ne bi ga hotel srečati ponoči, na kakem grdem mestu, tudi če bi imel zasačiti tihotapstvo za tisoč lir, na mojo častno besedo!« * Ubogi dekleti nista več imeli miru, odkar jima je don Mihael vzbudil ta sum. Ponoči nista zatisnili očesa, čakali sta za vrati brata do pozne ure in drlihteli od mraza in strahu, medtem ko je on prepeval po ulicah z Rokom Spatom in ostalimi od drhali- Ubogima dekletoma se je vedno bolj dozdevalo, da čujeta krike in strele iz puške, kot takrat, ko so govorili, da je bil lov na dvonožne prepelice. »Ti pojdi spat. Ti si premlada in gotovih stvari ne smeš vedeti,« je ponavljala Mena sestri. Dedu ni ničesar povedala, da mu ne bi povzročila nove ture. Toda ko je videl Toneta nekoliko mirnega, ko je žalostno sedel na vratih, s podbradkom na roki, se je opogumil, da ga je vprašal: »Kaj hodiš vedno delat z Rokom Spatom in Počasnetom, Čuvaj se, ker so te videli na .sciari' in protj Rotolu. Čuvaj se Gosje noge. Poznaš starodavni izrek, ki sra je Jezu« Kristus povedal svetemu Janezu: »Čuvaj se zaznamovanih Mudi!« h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Krunarii Izdajatelj: tal Joži Sodil/ Urednik: Viktor Cenlil