t^fc fUl dan ras« •ob9t« P* in pr»«nikoT. . (UilT «**pt Sstardar«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE -_ M«L Uradniški la up ram liki prostori: ZS67 8. LawndaU Ara. Offlca of Publlcatloai 2667 South Lawndala A*«. Talaphona. Kockwell 4»0« .TEAR XXXL Gena 1UU J« 96.00 ahTŽ^^^TTSS CHICAOfc IU-* PETEK, 16. SEPTEMBRA (SKPT. II). IM8 jakasriftl- UO Yaarly 6TEV,—NUMBER 181 Accaptanea for mailing at »pocial rate of po«tai» provldtd for la aactioa 1101, Aot of Oct. I. W7, aathortiad oa Jaaa 14. 1918. fojaštvo zatrlo revolto sudetskih distriktih Uradni komunike pravi, da je bilo 21 oseb ubitih v izgredih od zadnjega pondeljka, ko ie je diktator Hitler proglasil za zaščitnika nemške manjšine v Češkoslovaški. Angleški miniitrski predsednik odletel v Nemčijo, kjer bo konferiral s^Hitlerjem. Pariz trdi, da je češka vlada pristala na zahteve sudet-gkih Nemcev. Mussolini priporoča razpis plebiicita ^ 15. sept.-Češka vit:. • » . i j, naznanila zatrtje revo te £ ^mskd OUTOfllOJlCL idetskih mestih in distrik- J , iaeno pa je zanikala poro- v o eksekucijah puntarjev. O- CTtfl prCtTgfl/Kl obsednega stanja je imel u-k pri prebivalcih, ki se obi-1 o pokorijo uradnim odred- Domače vesti Nov grob v Jolietu Joliet. — Tu je umrl Anton ešelj, star 75 let. Pokojnik je živel v Jolietu 50 let in v jeklar-ni je delal 30 let. Zapušča ženo, dva sinova, hčer in sestro. Cleveiandske vesti Cleveland. — Antonia Zupan, žena Ivana Zupana, urednika glasila VKSKJ, je morala iti v bolnišnico, kjer se bo podvrgla težki operaciji. Japonci prodirajo proti Hankovu Avtoritete so objavile listo i irtev, ki so padle v izgre-Poročilo omenja, da je bilo neb ubitih od zadnjega pon-jki, ko je Hitler v svojem nru na kongresu nacijske ;e v Nurembergu podžgal napadli češko policijo s pu ni, revolverji in ročnimi latami, toda policija je vzpo-vila red sinoči. Češke avto- Sanghaj, 15. sept. — Po sil nem topniškem bombardiranju so Japonci včeraj pretrgali kitajsko obrambno črto v dveh krajih in tako odstranili ovire v svojem prodiranju ob reki P:ke;~avnUo ^ l^P E," J> Bia&itnika sudetskih Nem- za^asni sedež kitajske vlade. Ubitih je bilo devet Nem- Kitajci so priznali japonsko \ dvanajst. Cehov, med temi okupacijo strategičnega hriba st policajev, dva civilista in ob meji provinc Anhvej in Hu- l vojak, 61 CehoV pa je bilo pej. Japonci so zasedli hrib po jenih. Koliko Nemcev je bilo ljuti bitki, v kateri so izgubili jenih, poročilo ne omenja. okrog 4000 mož. vasi Schvvardebach so na-| Poveljništvo kitajske armade dalje priznava japonsko okupacijo kosa ozemlja na zapadni strani jezera Pojanga po dva-_________ _____ ____ najstih naskokih. Japonski leto pravijo, da so naciji do-1 talci so včeraj bombardirali Sin-i orožje iz Nemčije. jang, mesto v provinci Ilonan, Govorice o razpisu plebiscita ki je oddaljeno okrog sto milj vidriujejo v Pragi, čeprav od Hankova. wki češki list zapisal, da se - vlada raje borila nego prista- Policijski sef u zahteve sudetskih Nemcev. k®pogajanj med Cehi in na-\™treld Piketa j« popoln in Konrad Hen- Hatboro, Pa.—Pred nogavičar- vodja nacijske stranke, je sko tovarno Oscar Nobel Co., ki ■Mil razpust odbora, ki se se je odločila za beg pred unijo, Pogajal s češko vlado. je policijski šef Norman Findley hladnokrvno ustrelil 35-letnega ^don 15 sept. - Premier Raymonda Cooka, ki je z drugi-nlte Chamberlain je danes m, ČIani unije vred piketiral to-»I v Nemčijo, kjer bo obi- varno da pomaga preprečiti pre-»1 diktatorja Hitlerja v nje- gelitev fltrojev v Verono, W. Va. Mih v Kerchtesgadenu, Ba- Družba je ,ftkušaia odpeljati stroga Vest, da se je Chamber- je pod ^^o protekcijo. Ko . za ta korak> i« Pri- je s troki prišla pred tovarno in »pričakovano in je povzro- naletela na opozicijo delavcev, k JT^0, so skušali protektirati svoje de- I™1 vtis, ki ga je napravila h0, «voj obstanek, je policijski * Je bil, da zveza med Angli- šef stopil iz svojega avta, v ka-Nemčijo obstoja že dolgo terem je bil tudi družbin frred J^1' pa je Chamberlain zdaj sednik H. E. Schoenhut, potegni "•iN zadnjo karto iz svoje- Lvoj revolver in ustrelil Cooka *pa v naporih za ohranitev Radi uboja je bil šef postavljen '■r> v Evropi. Po tej konferen- ppd f io,000 varščine, r Pravijo v Londonu — bo1 P* odločitev. ■ ■■ Unarnenja kažejo, da se bo \ Ameriški turisti # Podal. U nota, katero je \V Evropi posvarjetu Moskovski proces v Netv Yorku Cvetka s komunističnega vrta New York. — Kdor izmed re-ifnih delavcev, ki so uposleni pri pisateljskem projektu WPA New Yorku, ni član komunistične stranke ali pa vsaj poslušen "tovariški sojetnik" in pripravljen lomiti kopja za stalinistična razodetja in ukaze, se mu zadnje čase bolj slabo godi. Na odgovorna mesta tega projekta Zadnje vesti I#ONIX)N. — AngleAkl parlament bo tfkliran in Chamberlain ----- ---------- Tokio, 15. sept. — Japonska | fo puntal zbornici o rezultatu so komunisti namreč urinili stoji odločno na strani Nemčije -voje konference a Hitlerjem, svoje ljudi in pričfli vihteti bič v sedanjem Bporu s Ceškoslova- PARIZ. — Francoski premier nad vsakomur, ki se upre sta- Ako. Tako je izjavil Tatsuo Ka- rfcUdler bo menda konferiral h inistični ideologiji. Toda s tem vaj, predstavnik japonskega su- Chamherlainom v Londonu v e prilivajo k odporu proti njih nanjega urada. Ako se bo is te-1 pondeljek. j—i---»i« s« t—I-------1 |»HA(iA. — CehoHlovaAka vla Mooney bo kmalu vv • • v O zpuscen izjecef Olson obljubil svobo-do slovitemu jetniku JAPONSKA OBLJUBILA OBOROŽENO ■ POMOČ NEMCIJII"™.' PRAGA.—-Cehoalovaška vlada je odredila aretacijo Konrada Henleina. Hitlerjevega valpeta v elelsdaje. Hen« Nemčijo. BKKI.IN. — Konferenca mini Chamherlainom in Hitlerjem VELIKA STAVKA TRGOVSKIH KLER-KOVVCAUFORNIJI Podjetniki v San Fran- Skupna borba proti ko- Berchteagadenu je bila končana cigcu v antiunijskem ... . . I »Aurul In rkiimlkorlllln IU)illl> (lit- I >1 • munistični inter nacionali Imoskva ODGOVOR NA ZA KRIZO gibanju včeraj in Chamberlain pojde da nen domov. Poročilo a« glaai. da je Chamberlain predlagal četve-i n - ir,. 1A DDnTr^ ros vezo Anglije. Francije. Nem .POLICIJA PROTEK-člj« in Italije kot garancijo xa|TIRA STAVKOKAiLt mir v Evropi. dominaciji in terorizmu. I ga spora izcimila vojna, bo Ja- Eden od onih relifnih delav- ponaka podpirala Nemčijo, cev tega projekta, ki so padli v , „ . . Tm nemilost pri komunistih, je tudi je naglasil, da bo Ja w „„ , že precej prileten Edvvin ^an- P0"^ u^ila .voJo po itiko , m,J( Nfm^Jft ta. On je bil član American J duhu osi Rim-Berlin-Tokio, ki BERLIN. - Nacijak. m«.,«. Railwmy unije, katero je usta-M® naperjena P«^^^"".1*11^ prop^nd« kar tuli o "terorju novil pokojni Eugene V. l)ebs, "I infsnse.ionsll M^mK™ n||d NudelMklm| Nemcl» .......'lK> Nemčiji in talij v boju pro- M()HKVA> _ TukaiAnJa Mo- t kominterni in njenim o^ra- rad|opoaUja je nlnočl cijam, ki so izzvale krize tako| da je raztegnila obsedno stanje na nadaljnjih 16 diatrlktov v Su-detakem pogorju ob sapadnl In ivernl meji Nemčije. BERLIN. — Nacijaka maAina naslovil Hitierju in v »ri Ka je obvestil . Berlin, 15. sept. — Ameriški o svojem | konzulat v Berlinu je včeraj f s H ,;UJf PreCej .trd®. H svetoval ameriškim turistom. N odoh il 'mu J° jf, rr naj se vrnejo domov. Ameriški konzuli v drugih glavnih mestih El o^ ^n- evropaklh držav so dali sličen H^, k'T ne znata drugega je- ^ ttkor svojega. | dejal# da anff|e«ki premier Cham- k 15 Mt 1____i--^flbsHafai sploh ne hl od|K)toval v t^nikn^ ru^o nTr^ ^mčijo, ako »>i češka vlada v ! sporanm med Ce- clta' , »Eskimi Nemci. Praga MIlan. lUHja. 15. sept. — Dik U priznala nemški tator Muasolini je včeraj naaio- rj »ni pravico samoodločeva- vil odprto pismo lordu Runcima- . Prišla na razpis plebis- nu, načelniku angleške neuradne )*■ glavna zahteva Kon- komisije, ki posreduje v sporu voditelja nacij- med C«hi in sudeUkimi Hmscl ,,tlk"- v katerem urgira razpis plebis- "ran O^unkjr, poslanik cita za vse nan»dma«tne manj- J;,zu- Je izjavil, da ne ve ni- šine v CeAkoalovaški. Pismo je " "lH»razumu in on sploh bilo objavfljeno v Mussolinije. ^ da bi g« njegova vem listu II Popol® UflUlia. r',,7'1* r,>hi <*\otno\ "Češkoslovaškega naroda ^pri^uif ,*blB«|ts; .ploh m,- j* rečeno v pUmu a » raga popuščati v I "Državo drži skupaj I« srrdo- ta popti- San FranciHco, Cal. — (FP)— Tom Moohey bo morda svoboden človek kmalu po novem le tu. Ako se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, bo Californija dobila novega governerja, ki je javno izpovedal svojo vero Afooneyjevo nedolžnost. Ta mož je državni senator Culbert L. Olson, ki je bil z ogromno večino nominiran za governerja na demokratski listi pri primarnih vilitvah. "Popolnoma sem prepričan, da sta bila oba, Mooney in Bil inga, spoznana za kriva na pod-agi lažnjivih izpovedi ^prič," je dejal Olson. "Mooneyjev slučaj ni igral nobene vloge v volilni F). Njih glavna sahteva je priznanje starostnih pravic. Do te stavko bi najbrle ne bilo prišlo, ako bi med |>odjetnikl ne bilo definitivnega "openša-parskoga" gibanja. Klerkl namreč ne zahtevajo notanega zvišanja plač, To antiunljsko gibanje v sudetskih distriktih kakor na Daljnem vzhodu. Na vprašanje, ali bo Japonska posivala Cehe, naj ae ne podajo se je pričelo v pristanišču, kjer Hitlerju in naj ae postavijo bran s orožjem. neko komunistično publikacijo, pomugala Nemčiji z oboroteno ki jo izdajajo za utrjenje svoje L,lt)t je Kavaj odgovoril, "da bo-pozicije pri pisateljskem pro-|mo podprli Nemčijo vsestran- sko, kakor bo pač zahtevala situacija. Japonska bo prijela tudi za orožje, če bo to potrebno." Roosevelt nima jektu WPA. Ker pa se je Banta zadnje ča se nekam ohladil napram komunistični stranki in tudi ni več prinašal oglasov za publikacijo, je bil oni dan izvabljen v strankin urad na 141 East 29th St. Ko je prišel v urad, so ga Stalinovi agentje, ki se razumejo na, . . . , inkvizicijo, povabji vjadnjo U^fr g a§Cenjejl| sobo, kjer se je prijel mali mo-1 * skovski proces." Banto so postavili ob zid in ga slikali, na kar so ga pričeli pestiti in mu groziti. Hoteli so, da bi podpisal neko izjavo, v kateri bi pri so delodajalci izprll skladiščne delavce CIO, nakar se je razširilo tudi na trgovske klerke in grozi izbruhniti tudi v hotelski industriji. Skladiščni delavci so bili Uprti v nad sto skladiščih, kor niso hoteli railoftitl "vročega tovora," nekega vagona, ki so ga nalollll skeli Je s Šolskimi potrebščinami. Ta "vroči tovor" so potem porivali od skladišča do skladišča. Ifceneva, 15. sept, - Razplet I » ^avcl "^jer "Uo ho. evropske krize je včeraj dobil M < "taknltl, so bili takoj od-ml me v v Ženevi. Vodilni drtav-l "lovljenj. Diplomat je bežijo iz Ženeve Seja sveta Lige narodov pretrgana Senatni odsek in Garner ga sabotirata Veletrgovcl so računali, da bodo razmeroma lahko rasbili stavko 6000 trgovskih klerkov in njih mlado unijo ADF. Toda . ~ " . 11 teh Izgledov ni. Dokleta In dru- U '"»»vel «sevelt Ima slabo sre-nentnega fašists.' ■ U „ "člščanjem" demokratske Ker je Banta že star lisjak in trunke j»r|murne volitve v raz-|„jk ,,ngiesKe aeiegacijp, ri j*. ;,,,„«„„ „„,1- Avstralije, Je odpotoval v U)n don. Bivši francoski premier Edouard Herrlot se Je vrnil v Pariz. Kari de la Warr, načel ' 77: kov Je tudi združil oto delavski angleške delegacije, ki Jak' t, a-ll Vpmmgtlutu. linl|4, i V , ,«. 3l« ADF In CIO, ki solidarno »aidpl. izredni svJi^angle-1 -Uvk||pJ<, Voanlška unija ^ je zaključila, da Imi kaznovala s Aenevo .................. ai..„- li i.i a4.i yli v Moskvi, ga niso mogli zlomiti l ^ ^ c-,0 8Hnj n0pIodno dolt)f |« Undonu ,M) in prisiliti k i zavedi nj»hhM)|j pa n<,hvaIežno. škega kabineta. j^oTnjo^"^! Je dodelal.s*že Da nima več sreče v svoji ,»erriot vsak,Ka člana, ki b. šel sko- dokončal pri pisateljskem pr* kampanji za poraz nekaterih re- včeraj P<>|h. dne, k>r E« J« L, plk,tno „nljo. jektu (WPA). Ako te ne bomo akcionarnih senatorjev, ima pri M,/Iv " !" J. Na drugI strani pa Imajo delo- dobili Um, te bomo pa na cesti, tem precej zasluge senatni kam- J*',n11; rJ^ovoV s so- VMO °P°P0 Ppl H1^1' ■ - ' —« I • ------------ ...--m., mel Ju le kratek ra/.govor s so . .. ... ► kjer boš (napada) najmanj prl-|pMnjskl odbor, katerega ttforljo čakoval." štirje demokratje in eden repu Daily Worker, glavno komu- bllkanec, kakor tudi podpred nistično glasilo, je potem prlne- kednik Garner. On Je poskrbel, sel Bantovo sliko z napisom, da Renatni odsek, ki preiskuje da je on "nevaren fašistični a- kam|wnjske stroške In priUiž gent in delavski izdajalec, kate- be, tvorijo sami zakrknjeni na rega se naj varujejo vse progre-| »protniki načelnika demokrat- sivne organizacije in delavski „ke atranke, Roosevelta. razred." Tako je BanU dobil l>e- .... - 1 Demokratki In republikanski torij i so že v več slučajih dobt-o izrabili kampanjska odkritja se natnega odseka. Ta najbolj pazi na progresivne demokrate in Rooseveltove pristaše. Vae iz gleda, da ta odsek ni nič druge ga kot Garnerjeva lutka. Podpredsednik Garner, kot znano, je zakrknjen torij in Je a avo jim zskulisnim delovanjem U večkrat prl^mt^«*! poraza administracije v kongresu. čat "fašista" in "izdajalca delavskega razreda." Ce bi bil v Rusiji, bi bil — "likvidiran/ Sedeča stavka v avtomobilski tovarni ' Protest proti odslovitvi delavskih zaupnikov Ameriiki Cehi obljubili pomoč domovini Chicago, 15. sept —CeAkoslo-vaška narodna zveza bo nudila moralno, duhovno in finančno pomoč češki vladi, ki je v konfliktu s sudetskimi Nemci ip drugimi manjšinami v svojih mejah. John A. Cervenka, pred-sednik te organlzarije, v svojem zadetih, apelu |K»udarJa. da so ameriški Cehi p°nm- naj se zglasijo v vojaških bara-panlje. "Zaradi s<4leč« stavka Je |tMh s fni^dno vojaško opremo, okrog 9000 drugih delavcev prl-| ||endaye, Franrlja, 15 »ef»t Nova mobilizacija v lojalistični Španiji Uporniki utrjujejo svoje pozicije Barcelona. 15. sept. — ftpim v Pariz. Socialisti na glasovnici v Penni Sod i »če priznalo njih liato vJ.Uk.rn »utiHiiJIm k»mi»»rj<*m Trvovln* ■llvlnovom, ""kur J. odpoU.v.11 ^^tth llclja. Vse (»olicijske |K>čltnice so bile ukinjene. Trgovine vodijo tudi veliko oglaševalno kampanjo proti atavkarjem. V ve-likih oglasih pripovedujejo člta-teljem, da Je promet v trgovinah normalen, oziroma Je patrlotlčna dolžnost vsakega, posebno pa "boljših" slojev, da Jih patronl-x|rajo. Oglasila se Je že tudi .notorična naM faš^llčna Aaso-Harriahurg, Pa. — So d I clated Farmers, ki se špeclallzl-.»kraja Dauphln je priznalo pra-1 r|| y razb|janju delavskega glU vico do glasovnice pri jesenskih volitvah državni *<»ciall*tičnl stranki, skupini, ki Je pridruže-na ameriški sis iallstlčiil stranki. Amendlranl volilni zakon, ki, ... bil "reformiran" |hkI sedanJo | poročila O Krizi Karlejevo adminUtracIJo, namreč določa, da sme biti na glasov-niči le ena strsnka, ki Ima na primer bottdo "Socialist", "U-l*>r'\ "Riiiublkaii", "iM-nua-rat-U". P I« K u.ad« HM M M#. IIO« M pol wu. »' M »• «• <'«*•««' ta CMrr« »7.M M ealo lato. H'» «* P«1 ia««; m liniiiiiliu fS.OS. Sub*rHp»r, f ur« Is» cuunlri« HW P*r »ur. On« oglaaov po 4u«euvuru Itakuflai dopisov i« nenarolanih Oar.kuv ar na vradaj«. RokopUt Marsraa vhMm («rOca. po-votU. urana, paaml Itd i m »rsajs potlljstelju Is v sluteju. A« j« prilotll puitiilno. Advartialns rataa un «tr»«uM-ril -ManuacripU oi eommunl-Mum and unaaUcitad »nitim wiU »u* bs raturnad Otfcsr manuarripU, »urti m atuci«. pl*y», J**«S. »U.t «rlll ba raturnad tu *lf-addra-«d and alampad trn v ekipa. __ Naela* M vot, bar ima al« a Satom 1'ROKVKTA MJ7-M S«. U»ndai* Av«., CfclrS«*. IlUnala MKMNCR Of THR t V»KUATW.lt Datum v oklapaju na primar (/uljr It, IMf), Intana u »saJovii poslani, da vam ja • tam datumom potabla U> rolnina. 1'enovita > prsvo&Mno, ds m vam list na ualavL_ Mussolini za svobodo Nemcev, toda ne tirolskih! Zadnji teden je ameriški tUk objavil veni iz Rima, da je Mussolini poluradno Mvetoval vladi C e h o m i o v a k i j e, nuj ne ozira na zahteve svoje nemške manjšine v Sudetih in jI dovolj samovlado. Obenem je Mussolini posvaril čehoslovuško vlado, naj bo previdna in naj ne izziva "velike krize s poslušanjem napačnih nasvetov iz francoskih in sovjetskih krogov." i Upajmo, da »e čehoslovaška vlada obratno ne bo ozirala na Mussolinljev nasvet in če mu je kaj odgovorila, mu je odgovorila pravilno. Ce bi mi bili čehoslovašku vlada, bi odgovorili Mussoliniju takole: Predno more fašističnu vlada Italije svetovati vladi Cehoslovakije, naj se ozira na zahtevo sudetskih Nemcev, bi bilo pravilno in logično, du fašistična vlada Italijo prej upošteva zahteve svojih tirolskih Nemcev! In ne »amo tirolMkih Nemcev! Fašistična Italija ima v svojih mejah tudi veliko manjšino Jugoslovanov, Slovencev in Hrvatov, ki imajo tudi svoje pritoibe in zahteve. Predno more Italija upravičeno skrbeti, da sudetski Nemci na Češkem dobe vse, kur zahtevajo, bi morala prej počistiti svojo hišo in poskrbeti, da tudi tirolski Nemci in primorski Jugoslovani v njenih mejah dobe samovlado! Po kakšni pravici so sudetski Nemci vredni samovlade, tirolski Nemci in primorski Jugoslovani pa ne? Ali ho Nemci na Ceikem več vredni kakor so Nemci na južnem Tirolskem in kakor so Slovenci in Hrvutje na Primorskem? -- To bi bil odgovor, ki ga arogantni Mussolini zasluži na svoj nasvet vladi češkoslovaške republike glede sudetsklh Nemcev. Kar je dobro za gos, mora biti dobro tudi za gosjaka! Glasovi i naselbin "0 eemuri nud Prosveto" Tlermini«. Pa. — Podpisani bi rad vedel, zakaj se je br. Frank Barbič, znani clevelamiskl dopisovalec, pričel Akodeteljno znašati nad menoj. Kotbi bil jaz sam odgovoren za resolucije westmorelandske federacije druitev SNPJ, ali pa da se bi iste kaj tikale njega ali da so vsebovale kakšno priporočilo za u-stanovitev cenzurnega urada, za katerega je on ponudil prvi de-setak. Ne, France, v Westmore-landu nismo tako sebični—ti piši kolikor ti je ljubo. To je res: nekateri odobravajo tvoje misli, drugi pa odobravajo misli drugih. Ampak ne pozabi, da ravno tako, kakor si ti užaljen ali tvoji simpatičarji, tako se lahko počutijo v nasprotnem taboru. Druga resolucija westmore-landske federacije je bila popolnoma nedolžna in je zadela bolj podpisanega kot dopisnike. Ce pa se Je priporočalo stvarno pisanje, to še ni pomenilo kako priporočilo za ustanovitev cenzurnega urada. Kar se pa tiče otrobov, ako je prišel moj prijatelj do takega zaključka, da se tiče tudi njega, dostavim, da pogreta hrana spada — med o-trobe. Od governerske Kenne-dyjeve volilne kampanje v Pen-n^je minilo ie Šest mesecev, pa se nam še zmerom oponaša zmotit« Kdo je v zmoti, vedo državljani v Penni bolje kot pa oni v drugih državah. Br. Barbič ve, da dela vsaka država postave zase najprej in šele potem gre pred skupni kongres. In ako bi bilo kaj prida, bi prišlo tudi mojemu prijatelju Franku Barbi-ču v korist iz države Ohio. Kadar kristjani rušijo krščanske cerkve — • Dosti Je že bilo krika iz taborov krščanstva zaradi zapiranja in rušenja cerkva v Rusiji, Španiji, Mehiki itd. Zadnje dni je pa prišla vest, da katoliška vlada Poljske — in če ni katoliška v izrecnem smislu, je vsaj naklonjena katoliški cerkvi — zapira in podira pravoslavne cerkve v ukrajinskih in rutenskih delih poljske republike. Vest ne glasi, da je |Kilj*ka vlada uničila že 17.1 pravoslavnih cerkva in v več krajih so bili zaradi tega izgredi domačinov, toda vsi u|K>ri so bili kruto potlačeni. Vest se dalje glasi, da se to podiranje pravoslavnih cerkva vrši v interesu katoliške cerkve, katera je obljubila vladi Poljske, ds bo |K>magula pri procesu pretvoritve Ukrajincev in Rutencev v Poljake, če vlada te ljudi najprej zlepa ali zgrda porine v katoliško cerkev. Mi sc naravno ne zanimamo za koristi pravoslavne cerkve kakor nobene druge, toda spominjamo se, s kakšno vehemenco ae se katoliški krogi zgražali nad uničevanjem pravoslavne organlzarfje v Rusiji po boljševikih — In to delajo še danes. Zanima nas torej Mamo to: ako je po katoliških prsvilih krivično podirati pravoslavne cerkve v Rusiji, po katerih katoliških pravilih je podiranje pravoslavnih cerkva in uničevanje pravoslavne vere pravično na Poljskem? Zgodovina nam priča, da največ krščanskih Cerkva no porušili kristjani sami — in največ krščanstva so uničili kristjani nami — ampak kritika iz krščanskih krogovni bila nikdar tako \ehrmentna nspram krščanskim rušlteljem kakor Je proti meščanskim. Kje je tu logika? Kar se tiče humorja, br. Bar-biču prav gotovo nisem nevošČ IJiv. Potreben Je v veselih družbah, komur pripada in ima per-sonaliteto za igrati je te vloge, jaz vem, da je nimam, magari če pripada tudi meni psovka či čarskega jesiharja. Ako kritik misli, da je zadel žebelj v glavo, ko je ponovil zabltost nas rudar jev, mi sitem ne bo škodil, ker spada podpisani tudi med nje. Pričel ga je kopati na Westfal-skem leta 1808 in končal v Ameriki leta 1909, torej se lahko prišteva k njim. Slišal pa je neštetokrat take zbadljivke in to prvič v Košičkovem salunu na Center ave. v Chicagu leta 1908 za-časa izredne konvencije SNPJ. Tudi pri Tonetu Mladiču sem bil v družbi z drugimi, ki so zbijali šale, o katerem pripoveduje br. Barbič, da so se dobro Imeli. Ne, France, nisem proti šalam, kadar jih ljudje razumejo in so zdravega (Kimona. Ampak nazi-vati brate s cepci in kozli, in ko spoznamo, da je ta organizacija naše podjetje, je naša dolžnost njeno promoženje ščititi za naše potomce in da spoznamo, da smo edina družina, potem lahko )N>sežemo dalje z dokazi, da smo ena družina, potem jega. Ampak začasno se moramo učiti od večjih narodov, ki so hodili po enakih potih kot ml, mislim namreč v gospodarskem oziru. zlasti še zato, ker se raz-mere tako naglo spreminjajo. Kar je veljalo za nespremenljivo pred desetimi leti, zahteva sedaj preobrat. Ko sem pred 30 leti ljudem pripovedoval o 8 urnem delu, o brez|K>m»l nost nem skladu in starostnem zavarovanju, so se ml smejali in še celo zmerjali so me povrhu. Bil aem u ver jen, da bo prišlo, ln sedaj, smel z njim sodelovati. Vsak čas prinese svojo rožico. Se nekaj, France — glede humorja s tvojim delodajalcem in na sodišču. Ta humor, kot ga o-pisuješ, je bil v koriat tvoji družbi. Ampak ti pojdi marksizem prakticirat po uličnih oglih, na "sopbakse" propagirat podržavljanje cestne železnice za mesto Cleveland, pa boš kmalu okusil dobrote bossa (go back to work). V tem oziru ima podpisani dobre izkušnje, ker to prak-ticira zadnjih 30 let in upAm, da lahko pogledam vsakemu delavcu v obraz, ker imam clean re-cord, četudi se po njegovem mne nju prištevam k cincarjem. In še nekaj. Opozarjam, da ne bi Prosveti prdv nič škodovalo, ako se priobčijo vsi dopisi članov naše organizacije brez urednikovega komentarja, ki ima priliko izraziti'svoje mnenje i-stotako v svoji uredniški koloni, kakor drugi dopisniki v svojih dopisih. Tako jaz razumem demokracijo! Seveda, osebnosti iz raznih naselbin bi morale Izo-stati, ako nimajo koristi za jednoto. Enako ima urednik pravico črtati stvari, ki bi imel« kršili državne zakone itd. Ako pa urednik vidi, da je preveč čti-va, naj nam sporoči ali pa naj konvencija določi merilo 500 besed za vsakega dopisovalca tfU kolikor bi proštor dopuščal pisati. Jaz sem 'pri volji, da se podvržem taki uredbi, Ako Je potrebno. Torej, France, še se oglasi. Sedaj so se večeri spet ohladili in lahko spet pričneš s "ta dolgimi" dopisi. Oglasite se tudi drugi, ki počivate iiSj* nju v testih grofijah je prof. sssarssisvrs križanje je pokazalo razne prednost, ie ^Nova pšenica daje pred vsem večjo letino. Stebla so krsjša i, ^ te je zavoljo pogostih viharjev n.An£ velika prednost, kajti U iftMJJ Zrno je posebno odporno zoper različne stranka kandidatov razumeti, ako jih rti. da jih zalo. k »t se IjudJS še ne strinja »V razloga za napad. Ljudje so namesto vsega tega zla pa nam jo z njegovo propagando. Am- pač različnega mišljenja. Unij I pak to še ne pomeni, da bi n« ski razmah je naredil velik skok M zasijalo zlato aelnce. Louis Pavlinich. 258. priredili tako lepo odhodnico predno smo se podali na pot. Hvala Hrenovim, mrs. Margaret Bradač. Barnlkotovim, Franku in Johnu Koalevčar, Turkatu, Kristini Zakrajšek in vsem, ki so nas posetili. Vsem skupaj se prav lepo zahvaljujemo, • priliki pa bomo z veseljem vrnili vašo gostoljubnost In prijaznost (Charles in Agnes Jakopič In »in Frank, Frances Vidrik in sin John in Bili Turkat.) Charte* In Agnes Jakopič. 278 Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 16. septembra 191» Domače vesti. Velika ^^Z cija v Chicagu za jugoslovsns J publHco; 2000 oseb v slavnostnem r ulicah. pJ v Sprt Sedma redna konvencija ^' ^ fieldu, 111., se je sdp 180 delegati in gl. " derbar je poročal, da je 248 d«^ armadi. r I Svetovna vojna. nem ofenzivnem zamahu v m ^ Sovjetska Rmdja. * o umikanju boljševišklh rdečih * niškimi silami. ABsUftt naročili Mladi—ki lsi tvijmi pHJrtsifr tdlai dar trajne vrstne*i. ki «• ali sorodnika v domovino? Te Js u mal 4mmt lakte palijtu (Dalj. U Bpr_ Hitler in Mumolini sta ^^perai^j ki Nemčijo in ganjata v ogenj. )9 K*ner*1 iSTEl* ^*rbaro, ki je "^L ^ Hjstvo m. pešpol.l rf0 l,r« tržaškem ar- madnem zboru, ki prevzame s prihodnjim mesecem poveljstvo 74. polka, adjutant poveljnika soške divizije Rolla, ki je bil do sedaj dodeljen videmskemu ar-madnemu poveljstvu, Pavan, ki je prevzel poveljstvo zadrskih čet, poveljnik Zadra Quaranta in Di Clemente, ki je prevzel vodstvo urada goriškega vojnega okrožja. General Ruaao, načelnik štaba fašistične milice, se je mudil v Julijski krajini. Bil je v Gorici, Trstu, Pulju, na Reki in po drugih krajih. Pregledal je vse tamkajšnje militarizirane formacije fašističnih krajev. Fašistični dom v Kopru. V Kopru že nekaj časa preurejajo neko staro stavbo, ki bo služila za fašistični dom. V njem bodo predvsem prostori krajevne or- ganizacije stranke, razni uradi in dvorana za zborovanje. Za adaptacijska dela je bilo določenih nekaj sto tisoč lir. Dela bodo dovršena še ta mesec. Akcija proti 2idom se po vsej državi nadaljuje z veliko intenzivnostjo. fcidje, ki zavzemijo v fašistični stranki kakršnokoli pomembnejše mesto, so Že ponovno prejeli namig, naj podajo ostavke. Ker pa vsi še niso izvajali konsekvenc, je sedaj "Popolo di Trieste" objavil o-ster protest pod naslovom "Česa še čakajo?", v katerem poudarja, da se morajo vsi elementi Židovskega rodu umakniti s terena in da jim je Mussolini to dovolj jasno zapovedal, ko je v Forliju dejal, da bodo fašisti "tudi v plemenskih vprašanjih streljali naravnost." Nov most čez Sočo. Med Žago in Logom v Trenti so v zadnjem času zgradili lesen most čez Sočo. Most je dolg 90, širok skoraj 3 m. Zgradili so ga kakor poročajo italijanski listi, pionirji 11 inženirskega polka. V nedeljo je goriški prefekt otvoril promet na njem. Mornarji nočejo služiti fašistom! Ladja a kemikalijami za eksplozive leži v pristanišču « Baltimore, M«L—(FP)—Norveški mornarji s ladje Titanian zaslužijo priznanje in apiavdira-nje vsaga civilisiranega sveta, ker so odklonili odpeljati parnik, naložen s fosforjem in nitratom, španskemu ffcšistfcnemu generalu Francu. iPrav tako zaslužijo pohvalo tuMV. Mlflfcrr awwr II« OMI MKIMil WUtum HumI, Mimm4I HarSM. OMTM Maf« "iv.ajTi&u"'"4" i, "tVfSSJif la, nif «ir n~ta. TJ^VKfŠiL, ih, frM*la Dvi« j** v * rd^V/it a ti lo T s. or THI IM.I«» M (KOM«, IMn K»r* "ttJKttisr« To N4lOI.S h. Mpm Ur, amr^. \ I '7'if H«|I/T«««, Gim TSSVr^Md M—r Vabft. I CAMfl •* iih»M»M»M 'Psfefe ".toftruasiiee. 'vi.-j'^'!!:"-:...—,uuu- VAsrro »v ms Hiuca fnMMUvio I.IMI *' II IIINII. . m*wy. km (Uf »foMZl-j,"'™™* ttja f^jnj j K!ttJZrJmJ? vov Miilinlittr M-k.r p »«M»III MHM tll| Krnim Ijmh J«T M«X> JMM Ti efts« m i/dali »oSllaf Ratkar«t«lri. KicMr^aM ta l*ralffa|alri KIm Slik v /Armt— ik 4rAa«ak Mi Kanadi »roiu^aai PraaiMM, irnklp«« aa MmIImi 1'klorv UUmmUt C*mfl§». V. O. Mm 4M. Vate mnrn|a, k»M»kr ali naafHi gU4* klan allk tMtdu tf*Mm« Ueoaral Offlca. N#w Vark fHf. 1 / I \ I f \ I M ^ * / / A ^ * / ' / / V ^ > V * j V ' / / y 'Iv' {:A) ! i ^ J » 1 w )A /Al ■r». r*- ; ; /•» \7 A i.'i i V V / V Ttfuo« j*- *u mi ■ - j 11 ■ - ■■ ^ Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1578 V PETIH DEJANJIH Brstfco Kreft DRASKOVIC: Mi nismo Španija, ki ima katoliškega, bogu vdanega vladarja. Zato se ne moremo okoristiti z vsemi načini borbe zoper krivoverce, ki nam jih je naložil tridentski koncil. Naš ceaar je bil kot prestolonaslednik pristaš in podpornik lutrovstva. Se danes ne ve nihče, ali je krop ali voda. Za nas je važno samo, da je Tahi v največji milosti pri njem. Cesar se zanima za nas le toliko, kolikor nas potrebuje za mejne branitelje pred Turki. GREGORIJANEC: Tahijev vpliv je treba izpodbiti. SEKEU: Kolikor vem, se cesar nagiblje zadnje čase odločno na katoliško stran. DRASKOVIC: Pri nas pa se puntajo kmetje v imenu Kristusovega evangelija in v cesarjevem imenu za staro pravdo. HENINGOVICA: Kdo bi si mislil, da nas bo Gubec izdal? Ves čas je bil na naši strani, celo miril je kmete, zato smo ga postavili za župana, zdaj pa jih sam vodi proti nam. SEKEU: Gubec je poštenjak, kar ga je, toda kmet z dušo in telesom. Zato mu ne manjka niti kmečke pretkanosti. GREGORI J ANEC: Kdo ve, koliko časa je že prežal, da nas napade. DRASKOVIC: Čakal je, da prevzame uporniški duh vso kmečko množico. KANONIK: Mnogo bolj nevaren kot Gubec je Gregorič. Star vojščak je in v bojih s Turki se je izredno izkazal. Pri Sigetu je posodil Alapiču obleko, da bi ga Turki ne spoznali in kot poveljnika obglavili. DRASKOVIC: Ce je Gubec srce punta, je Gregorič njegova glava. SEKEU: Pri kmetih ni preveč priljubljen, ker je preoster, preveč vojak. Gubca pa obožujejo zavoljo njegove pravičnosti in poštenosti. KANONIK: Slepo mu slede kot kakšnemu preroku. HENINGOVICA: te pred napadom na Su-sedgrad smo videli, kakšno izredno moč ima nad njimi. KANONIK: Nevarno moč. 'SEKEU: Kmetje pravijo, da zna edino on povedati, kaj kmeta teži in kaj bi rad. HENINGOVICA: Kaj hočejo prav za prav? DRASKOVIC: Živeti kot svobodnjaki, plačevati samo toliko davkov, kot se jim zdi prav, svobodno trgovati in tako dalje. GREGORI J ANEC: Imeti hočejo iste pravice kot mi. SEKEU: Vse stanovske razlike naj po njihovem mnenju izginejo. HENINGOVICA: Saj to je konec sveta. Kdaj je bil hlapec isto kot gopsodar? Lepo vas prosim! KANONIK: Kaj če bi poklicali Tahija na posvetovanje? (Vsi začudeni.) HENINGOVICA: Nikoli. Te zverine ne maram več videti. Oprostite, prevzvišeni , , , DRASKOVIC: To predlagaš ti?! KANONIK: Pri cesarju ste prišli v nemilost, ker vas je očrnil Tahi. Nikar ne pokažite, da vam Je kaj do tega. Prav tako ne iščite preveč očitno njegovega prijateljstva in pomoči. Zato, da mu ne boste dolžni hvaležnosti. Z njegovo pomočjo skuAajte dobiti cesarjevo naklonjenost in |K»tem ga odrinite. — (Vsi gledajo Prailcovita.) DRASKOVIC: Kaj naj ukrenem najprej? KANONIK: Zberite okoli sebe vse plemstvo, da zadušite punt. GREGORI.)ANEC: Ni alaba misel! DRASKOVIC: Saj ne morem do njih. Nekatere oblegajo kmetje. Zrinjski, ki je zelo mo-gočen, ne Im> prestopil mojega praga. JtENINGOVICA: Branil ae bo sam, ker je sprt s Tahi jem zaradi Božjakovine. GRKGORIJANEC: Nikoli mu ne bo odpustil, da je pustil na cedilu njegovega očeta pri Sigetu. SEKEU: Vsi so ga pustili na cedilu. Ala-pič se je zelo jiogumno rešil v ujetništvo. Ni hotel pasti za domovino kakor Zrinjski. DRASKOVIC: Hvala bogu, smo ga vsaj lahko odkupili. Danes je edina naša nada. Kje naj lovim druge? KANONIK: Nekaj jih je že pribežalo v Zagreb. HENINGOVICA: Kdo? GREGORI J ANEC: Keglevič, gospa baronica Erdddijeva . . . KANONIK: Ustavili so se pri Tahiju. SEKEU: Kdaj? KANONIK: Davi. Malo prej sem izvedel od nekega našega zaupnika. GREGORIJANEC: Tahi vas baje hoče obtožiti, da ste vi osebno krivi tega punta. Dokler je šlo zoper njega, rtgjcmete podpirali — DRASKOVIC: Zarabro. Evo vam pol šilinga. Zlikajte mi aamo desno hlačnico. Dejal bom fotografu, ki me bo pri poroki slikal, naj me 'poči* v profilu." e I bogi ptič "Ali vam vaš sin ht Brazilije nikoli ne pošlje kakšno darilo?" "O, lani nam je poslal papigo, a bila je tako trda. da je nihče ni mogel jesti." WPA pomaga zdravstvenemu načrtu Najbolj popolen in dalekose-žen načrt, ki je bil kdaj sestavljen v tej deželi za zdravniško oskrbovanje ameriškega ljudstva, je bil po vladnih strokovnjakih predložen narodni zdravstveni konferenci (national health conference), ki je zborovala v VVashingtonu 18., 19. in 20. julija 1.1. Pretresoval se je program, obsegajoči stroški 850 milijonov dolarjev na leto za dobo desetih let v smislu načrta, predloženega po predsednikovem odboru za koordinacijo zdravstvenih in dobrodelnih prizadevanj v svrho, da tretjina naroda, ki dobiva nezadostno zdravniško oskrbo, ne bo več oropana potrebne bolniš-niške, zdravniške, zobozdravnice in druge zdravstvene oskrbe. Kakor so poudarjali voditelji zdravstvene konference, se je prvič zgodilo v naši (narodni zgodovini, da so se zastopniki zdrav niškega poklica sestali z zastopniki celokupnega ljudstva—soci alnih delavcev, podjetnikov, in dustrijskih delavcev, poljedelcev —da se razpravlja o prvem koraku, ki naj vodi do narodnega zdravstvenega programa. Pred logi, začrtani na narodni zdrav stveni konferenci, pridejo kasneje pred kongres. Obsegajo pri poročila ne le za zgradnjo potrebnih bolnišnic ln razširjanje jav no-zdravstvenih organizacij v poljedelskih pokrajinah iirom dežele, marveč tudi za boljšo zdravniško postrežbo relifnih skupin, kakor tudi za financiranje zdravniške oskrbe za družine, ki niso na relifu, pa niso v stanu plačevati za tako oskrbo. Velike važnosti za ugotovitev zdravstvenih potreb dežele in dosledno, da se omogoči zdravstvena konferenca in njen uspeh, je bil po mnenju merodajnih udele-žiteljev pregled o narodnem zdravju (national health survey) od leta 1936-37, ki je bil financiran s skladi WPA in izvedem po federalnem zdravstvenem u-radu s sodelovanjem Works Progress administracije. Ta narodna zdravstvena preiskava je obsegala 84 mest in 23 podeželskih pokrajin v 19 državah. V šestih mesecih so delavci WPA šli od hi&e do hiše in vprašali očete 800,000 družin, da se naberejo vsa razpoložljiva dejstva glede bol.ezni med ljudstvom te dežele. Preiskava je obelodanila, da so bili problemi družin na relifu, kakor tudi onih družin nad stopinjo rejifa in onih na deželi, posebno težki. Družine na relifu so bile onesposobljene radi bolezni trikrat toliko dni kolikor one z udobnim dohodkom. Trpele so na kroničnih boleznih v 87 odstotkih več kot družine z visokim dohodkom, deležne pa so bile razmeroma manj zdravniške oskrbe. Preiskava je dognala, da s primerno zdravniško oskrbo se bi dala preprečiti polovica smrti detet in mater vsako leto, dosedanje število smrtnih žrtev med industrijalnimi delavci in nižjo tretjino našega prebivalstva bi se pa dala znatno znižati. Strokovnjaki vseh vladnih de-partmentov, ki se pečajo z zdrav- stvenimi problemi, so v dveh letih proučili izide te preiskave in posledica je bila narodna zdravstvena konferenca ter njena priporočila, da se ti problemi rešijo. —wpa. : Za kaj je dobro oslovsko mleko? Neka skrbna mati je mučila zdravnika z neprestanim spraševanjem, kaj bi še utegnilo okrepiti njenega sinčka. Tudi najbolj potrpežljivemu človeku bi zavrela kri. Zdravnik ji je nekaj časa potrpežljivo in vljudno odgovarjal. Ko ga je pa gospa še vprašala: "Povejte, gospod doktor, zakaj naj bi bilo pa dobro oslovsko mleko, ki ga zdaj tako ^ PETEK, 16. SRPtp^ priporočajo?" ,e je kratk, "Za mlade osle." * Pri fotografu "Ali bi mi iahko fotografijo mojega 8ina>* Seveda, gospa, kakor "Ali bi mu pa lahko hk di sneli čepico z glava* rajši ga gledam razoglave ko lepe lase ima ...»• "Tudi to bi »e dalo nai fospa toda . . . kakin, ima?" "Nikar ne zbijajte šar noj! To boste vendar "v mu boste sneli čepico." ide Agitiraite za Prosvi VEČ ČASA ZA STVARI, KATERE ŽELU OPRAVITI VAM OSTANE, ako kuhate z moderno AUTOMATICNO ELEKTRIČNO PEČJO • Imate več časa za otroke ... za vaše prijatelje ... za kino ... za vse stvari, ki jih želite opraviti... ako kuhate z moderno električno pečjo. Automatičen ča-somer in temperaturna kontrola prevzame vgo pažnjo in skrbi iz vaših rok. Vi lahko denete vse za popolni obed ali vašo peko v peč, nastavite kontrolerje in pozabite na vse do časa za obedovanje. Peč prične in se ustavi automatično ob času, kot ste nastavila kontrolerje. In vse to stane tako malo ako kuhate z elektriko ! Povprečno plačajo Chikaške družine po $2 do $2.50 mesečno za elektriko porabljeno za kuhanje, v mnogih slučajih še celo manj! * Oglejte si razstavo hitrih, čistih, akuratnih automati*-nih električnih peči v prodajalnah električnih naprav, železnine, pohištva in v departmentnih prodajalnah, v sosedščini ali pa doli v mestu v Electric Shops (ob-monwealth Edison Company. ZELO LAHKO JE KUPITI ELEKTRIČNO PEC 1. Določen primeren popust za vafio staro peč. 2. Liberalen popust, ki bo kril stroške žične napeljave in instalacije v največ slučajih. C0MM0NWEALTH EDISON COMPANT 4 SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši K RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SWVK\SKl PO M v Ameriki! w V knjigarniJ^OlaiA^NsrodsJ W»ko dobite vsakovrstne'siovsOi^^DJ1^ naiih priznanih pisateljev '^Cankarja* Tav^srjs, Jurčiča, Preglja, Krne^V Mileinskega, itd.^V zalogi prevode del svttcTvnoznanib mojotroN Ootpodarske, go.podinjske in knjig.Igre, peami, wmlj*v^. Ljubitelji lepe knjige naj * eenik knjig, ki Jih im«®° f 14108 6LAS NARODV (D«fwN. ) 216 W. 181 h Mml *irk