kosrnina pia£ana v gotovini Leto LVIII. V Ljubljani, v petek, dne 27. junija 1930 St. 145 2. izdaja st.2om Naročnina Dnevno Izdaja II kraljevino Jugoslavijo meseCno 25 Din polletno 130 Din celolelno 300 Din za inozemsivo meiečno 40 Din nedel|»kn Izdata .celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsivo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 sloip. pefU-vnfa mali oglasi po 130 In Z D,večji oglasi nad 45 mm vttlne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po lO Din O Pri veClem O Izide ob 4 zjutraj razen pondeljfco in dneva po prazniku trednMlno /e v Kopitarjevi ulici St. 61111 Molcoplal ae ne vračalo, netranklrana f>lsma se ne sprejemalo ■*• Uredništva elefon št. 20S0. upravnlštva St. 2992 (Jprava le vKopltarlevl ul.it. G Čekovni račun: £lublfana Stev. 10. ti SO ln 10.349 xa Inserale, SarajevoS1.7503, Zagreb St. 39.Oil, Vraga ln llunal St. 24.797 Ob 16. boljševiškem kongresu Ali je razgovor med Manzonijem in Briandom kaj spremenit položaj? V neverjetno napetem ozračju se je sestal dne 25. t. m. boljševiški kongres k svojemu 16. zasedanju. Zato se še noben kongres komunistične stranke ni pričakoval s tako nestrpnostjo kakor sedanji. Boljševiški oblastneži še niso bili nikdar v tako težavnem položaju in nikdar še niso popuščali ter tega popuščanja tudi priznali s svojimi dejanji kakor sedaj. Zakaj tisti boljševiški mogotci, ki so So pred nekaj meseci obljubljali in pričakovali od kolektivizacije vasi raj na zemlji, so morali ustaviti nadaljnje izvajanje kolektivizacije in celo privoliti vračanje v stare razmere. Še pred meseci so upali boljševiški voditelji izvajati najstrašnejše versko preganjanje. Mislili so, da so tako močni, da se lahko brezskrbno lotijo uničevanja največjih človeških svetinj, a sedaj se niso čutili dovolj silne, da bi upali imeti strankin kongres 15. junija, ko je bil sklican. Stalin ga jc odložil za deset dni, da na ta način dobi čas za borbo z opozicijo. Če boljševiški uradni listi opravičujejo to odgoditev s trditvijo, da se je moral kongres cele komunistične stranko preložili zaradi lega, ker še niso bila končana zasedanja narodnih komunističnih strank v posameznih boljševiških državah, je lo jalov izgovor. Zakaj zasedanja komunističnih strank posameznih boljševiških držav so se tako zavlekla ravno zaradi tega, ker je opozicija nastopala zelo samozavestno in je podvrgla poročila centralnega komi-teta (CK) movskovskih odposlancev zelo ostri in obširni kritiki. Ali ni znak slabosti, če se pojavlja kritika v tisti komunistični stranki, kjer vsako kritiko diktatorjevega delovanja smatrajo za veleiz-dajo in zločin, če je la kritika lako ostra in strastna, da je ne morejo skrajšati Stalinovi pristaši, ki imajo vsepovsod vso oblast v rokah, potem pomeni odgoditev kongresa za deset dni mnogo več ko samo navadno zakasnitev za toliko časa. Stalin se nahaja sedaj v izredno težkem položaju. Ne more več popolnoma zaupati vojski, ki jc bila dosedaj poleg policije najmočnejša opora boljševiške diktature. Z uvajanjem kolektivizacije vasi se je začelo v boljševiški rdeči armadi očitno vrenje, ki se jc že dolgo pripravljalo. To poročilih boljševiških listov samih se širi južno od Kavkaza, zlasti v Gruziniji in Azerbejdžanu uporno gibanje. Ustanavljajo se posebni protisovjetski oddelki, ki napadajo mesto, kjer pobijajo komunistične veljake in odpirajo zaprte molilnice. Te protisovjetske napadalno čete izvabljajo na svojo stran ludi vojake rdeče armade. Odkrito uporno gibanje je izbruhnilo na Turkestanu. Vlada je morala poslati tja 14. divizijo iz Petrograda. Neštete premestitve in odpusti častnikov rdeče armade v zadnjih tednih dokazujejo, da jo omajana vera v popolno in slepo udaaiost rdeče armade. V zadnjem času so se začeli protiboljševiški krogi vtihotapljati v rdečo armado z namenom, da bi se je polastili in jo dobili na svojo stran. Zato je Stalin izdal lajno okrožnico vojaškim poveljnikom, naj bodo čim bolj previdni pri sprejemanju novih častnikov. Razen tega pošilja Stalin svoje najbolj zveste pristaše med vojake, da prirejajo zborovanja, kjer jih navdušujejo za Stalinovo »generalno linijo«. Rajši kot Rusom zaupa svojim rojakom; tako pošilja v najbolj zaupnih zadevah k vojski svojega nekdanjega tovariša, Kavka-zijca Eliavo, člana Zakavkazijske boljševiške vlade. Kakor bi bilo zmed v rdeči armadi še premalo, je izbruhnil hud spor med Stalinom in Vorošilovim, vrhovnim poveljnikom boljševiške rdeče armade. Na Stalinovo nesrečo je javnost zvedela, da je nedavno pri nekem sporu Stalin celo ustrelil proti Vo-rošilovu, ki ga sicer ni zadel, ali je kot žrtev obležal priznan boljševiški delavec, Arsenov. Stalin je sicer imenoval Vorošilovu zu pomočnika generala Biichera z namenom, da slopi kmalu na VorošLlovo mesto, toda Biicher jc bivši carski vojaški poveljnik iu kdo ve, ali je njegova vdanost boljševizmu in Stalinu res iskrena. Odpuščen jo ludi Unšliht, tajnik vojnega ministrstva, ki zna za vse načrte generalnega štaba, izvrsten častnik, ki bi mogel tajno stopiti na čelo odpuščenih iu nezadovoljnih oficirjev, zlasti na Ukrajini, kjer vedno bolj nevarno tli pod pepelom ne samo med ljudstvom, ampak tudi med vojaštvom. Saj je baš zaradi nezanesljivosti ukrajinskih čel vrgla moskovska vlada v Ukrajino svoje najbolj zanesljive čete. Mornarji, nekdaj lako strastni pristaši boljševizma, so tudi nezadovoljni. Obsodbe majhnih skupin mornarjev so znamenje, da med njimi vre. Ko bi Stalin najbolj potreboval močno zaslom-bo v vojski, je notranjepolitični položaj zanj zelo neugoden ne' samo v neruskih pokrajinah, ampak celo v sami Moskvi. Dočim beloruske lajne kmel-ske organizacije sežigajo poslopja boljševiških uradov, gospodarskih skladišč in hiše odličnih komunistov — dosedaj so jih požgali v zadnjih petih mesecih že 967 — se mora Stalin boriti proti levičarski in desničarski opoziciji. Celo njegovi dosedanji najvnetejši sodelavci mu uhajajo. Nedavno je Stalin odstranil iz moskovskega sovjeta komun, stranke Bauinana, ki mu je bil poleg Molotova in Kagan-gviča desna roka pri izvajanju kolektivizacije. Gospa Krupskaja, vdova po Ljeninu, je smrtna sovražnica Stalina, odkar jo je hotel Stalin ustreliti, ko je prišla protestirat proti kolektivizaciji in mu očitala, da se kolektivizacija vasi ne strinja z Ljeninovim naukom. Proti Stalinu je na zadnjem občnem zboru profsojuzov (Strokovnih zvez) nastopil njen glavni tajnik Doganov, ki je v imenu vsega delavstva protestiral, da se odtegujejo delavcem plače v najrazličnejše svrhe in da morajo delali preko delovnega časa. Zahteval je, naj se previsoka članarina zniža Pariz, 26. jun. d. Razgovor med italijanskim poslanikom Manzonijem in ministrom zn zunanje zadeve Briandom, Ivi je Manzoniju sprejel 24. junija zjutraj, je bil zelo prisrčen. Popolnoma pa je neizvestlio, ali jc ta razgovor pokazal kakšen nov moment, na podlagi katerega bi moglo priti do bistvenega izboljšanja sedanjega zelo napetega razmerja med obema državama, ali ne. Ugotovljeno jc le, da jc grof Man/oni, kakor je bilo že sporočeno, dogodke v Bariju obžaloval in g. Briandu zagotovil, du šef italijanske vlade ponovitve takih dogodkov absolutno ne bo več trpel; res je tudi demontiral, da bi bil generalni tajnik fašistične stranke izjavil, da je vojna med Italijo in Francijo neizogibna. Kljub temu koraku g. Munzomiju, ki je brez dvoma i/raz odkritosrčne želje italijanski' vlade, da se ne bi mir kršil in da bi nastopili zopet prijateljski odnošuji s Francijo, pa je precej verjetno, da je bila tu njegova izjava samo nujno jiotreben akt previdnosti, da se ne bi itak preko normalne mere napeto razmerje med Rimom in Parizom še bolj poslabšalo. Dalje je izvestno, tla je g. Briand poslaniku Italije zagotovil, da se odredbe Francije glede zavarovanja njenih meja ne sinejo na noben način tolmačiti drugače kakor v zgolj defenzivnem zmislu, kakor ga nalaga vsaki državi skrb za varnost v najnornialnejših okoliščinah; predpostavljati, da bi Francija zamišljala »preventivno vojno«, jc več ko absurdno, ko francoska vlada nima drug« skrbi kot to, da bi se po sodelovanju in solidarnosti vseh velesil mir v Evropi čim bolj zasigural, v kar je ludi Italija bila povabljena. Štrbske Plešo, 26. jun. p. Na današnji konferenci trojice ministrov male antante so sc obravnuvala važna mednarodna vprašanja iu gicer s stališču male antante kot take in s stališča |k)sameznih držav mule antante. Marinko v i t: je ]>oročal o odnošuji h Jugoslavije nasproti Italiji iiin Franciji in je izjavil, da po n jegovem mnenju nu obstoja možnost neposrednih sporov in nevarnosti. Nadalje je relativno zelo optimistično ocenil frnncosko-itulijanske odn -šaje in izjavil, da smotru, da fruiieosko-itali-jnnskc diference ne bodo imele večjih posledic. Mala antunta, je zaključil, mora iti i/ teli predpostavk in po tem voditi svojo politiko nasproti Franciji in Italiji. Za Murinkovieem jc govoril rotimnski zunanji minister Mironcscu o romunski-madžarskili odnošajili ter je podrobno o risu 1 položaj na vzhodno-romiinski meji in opozoril na pojaeano rusko floto na črnem morju. Nato je Mironcscu govoril o poljsko-romuiiski \ ,;ja-ški pogodbi. \ debati o odnošajih treh držav mule antante dn Sovjetske Rusije so prišli \ i trije ministri do zaključka, du ostanejo na principu svobode delovanju vsake posamezne države nasproti Sovjetski Rusiji. Končno je dr. Bcneš p.;ročni <> vprašanju razorožitve. Vsi trije ministri s.;> se zedinili v tem, da je k temu v ižnemti vprašanju mogoče pristopiti šele tedaj, ko bo zajamčena skupin sigurnost z ozirom na morebitno nevarnost. Vprašanje vzpostavitv e I tubsbiiržanov na Madžarskem se danes iii obravnavalo. To vprašanje bo verjetno jutri prišlo nu dnevni red. Misli se pa, da se ne bo objavilo službeno stališče male antante kot take, nego bslaniikii izjavil, da francoska vlada smatra, da ne bi imelo liaska razpravljati o vprašanju brodovnega programa, oziroma razmerju, ki naj bi sc ustanovilo med italijansko in francosko vojno silo na morju, dokler sc ne rešita definitivno vprašanji statuta za Italijane v Tunisu in južne meje Libije. Vendar sc ne zdi, da bi bilo to točno, se s prihodom kralja Karla na romunski prestol odnošaji Romunije nasproti mali antanti niso spremenili. Štrbske Plcso, 26. jun. z. Ministri za zunanje zadeve držav male antante so danes ob devetih nadaljevali konferenco. Po konfercnei so izdali tale komunike: Drugi sestanek ministrov male antante se je vršil danes dopoldne, 26. junija. Ministri so izmenjali svoja mišljenja o Briandovi spomenici. Ugotovili so, da Briandovo iniciativa odgovarja vsesplošni želji za čini boljšo mednarodno orgnuizncijo v interesu ohranitve miru in mirnega razvoja človeštva. Ta iniciativa se popolnoma strinja z delom in politiko male antante. Vsi trije ministri so se v principu zedinili o predlogu, ki ga bodo oni stavili nn konferenci v Ženevi, kjer .se. bo o tem problemu razpravljalo. Obravnavali so podrobno odnošaje i n cd državami srednje F v rope na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen v Haagu in Pu- , ri/.u. I gotovilj s;i. da se je velik del težav odstranil in da so so odnošuji močno /.boljšali. Ministri so sklenili, da se v vsem držijo obstoječih mednarodnih obveznosti. Nato so začeli diskusijo o uporabi pariškega sporazuma. Ta (lisktisij:i se bo na prihodnji seji nadaljevala. Štrbske Plcso, 2U. jun. x. Vaš poročevalec se je na inerodajnih mestih informiral o dosedanjem rezultatu konference ler se mu .'o položaj opisal naslednje: Najvažnejši rezultat je do sedaj nesporno dejstvo, da je smatrati edinstvo Male antante za zagotovljeno. Kdor je pričakoval, da bo Romunija krenila drugam, je bridko razočaran. Češkcslovaško-romunska trgovinska pogodba, ki se bo v pelek podpisala v Strbskem Plesu, je za to najjasnejši dokaz. Ta trgovinsko pogodba, ki je silno obširna tarifna pogodba, i;e bila sklenjena presenetljivo hitro pod vtisom političnega prijateljstva obeli držav. To dejstvo je učinkovalo posebno na Mad-jarskem,kjer so upali, da bo češkoslovaška carina za žito in moko ovirala sklenitev pogodbe. Madjarsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja pa so zastala ravno radi češkoslovaških carin za žilo in moko. Drugi važni rezultat je dejstvo, da se bodo začasno samo privatna pogajanja med romunskimi, jugoslovanskimi in madjurskimi interesenti o ustanovitvi agrarnega bloka po zagotovitvi Mironesca in Marinkoviču vršila dalje samo v sporazumu s češkoslovaško. S leni so zelo razočarani oni, ki so pričakovali, da se bo ost lakega bloka naperila proii Češkoslovaški, kajti važno jamstvo za ohranitev dosedanjega maloantanlnega kurza v Romuniji ni samo oseba kralja Karla, temveč ludi osebnost Mironesca, ki je prav za prav oni, ki skuša zavarovati eksistenco kralja Karla na romunskem prestolu. Če se trdi. da bo Romunija obrnila svoje simpatije tja, od koder ho dobil p nosnjilo, je treba vpošlevali, da takega' posojila rotovo ne bo dobila od Italije. ker je I i dve vprašanji italijanska vlada že najmenj pred enim letom sama postavila na dnevni red, du sc čimprej rešita. O odgovoru Briandu sc torej zaenkrat le še ugiba. Da pa je položaj ostal bistveno v resnici še vedno napet, ako ne popolnoma ncizipreme-njen, dokazuje seja zunanjega odbora senata, ki je bila sklicana 25. juniju. Predsednik odbora Paul Boncour je predložil odboru izpolnjeno vprašulno polo o politiki vlade napram Italiji. Zanimivo pn je, da so člani desnice politiko vlade v pogledu Italije precej ostro kritizirali, češ, du ne vodi do sporazuma, dočim je levica zavzela stališče, da agresivno postopanje fašizma, predvsem pa Mussolinijcvi govori zadostno opravičujejo varnostne odredbe Francije. Kakor Vaš dopisnik izve, so ludi gospodarski krogi Italije čedalje bolj v skrbeh, da ne bi oboroževanja vedla do ne/.aželjencga konflikta in pritiskajo nu inerodajne činitelje zunanje politike, da se pride s Francijo nn vsak način do sporazuma. Zato gospodarski krog* agresivne politike fašističnega vodstva nc odobravajo, videč, da prav nikamor ne pripelje. Vzrok stališča gospodarskih krogov je v gospodarskem stanju dežele, ki vzbuja skrfolii kljnb bodni.lnim besedam finančnega ministra Mosco-nija v senatu dne 25. junija. Največja skrb jc ta, ker neizmerno povečani izdatki za vojsko in mornarico silijo vlado k skrajni štednji in onemogočajo potrebne investicije za javna dela in melioracije ter sc je tudi žo pojavila bojazen, da sc nc bi itak žc previsoki davki zvišali. Na sporazumu pa zelo dela v zadnjem času zopet angleška diplomacija, kakor je jasno razbrati iz »Maneli. Guurdiunu« v uvodniku 25. t. in. Verjetno je, da bo Češkoslovaška stavila pri Briandovem načrtu svojo pridržke glede Rusije, katero želi v evropski uniji. Želja Romunov, da bi postopala v tem vprašanju skupno s Poljsko, se sedaj ni mogla vpoštevati in sploh ni bilo govora o nadaljnjem zbližanju Poljske z Malo antanto. Opazilo se je celo, da navzlic bližini poljske meje ni bilo v Strbskem Plesu niti poljskega opazovalca niti poljskih časnikarjev. Marmkovščeva izjava Štrbske Plcso, 26. jun. AA. Po današnji konferenci treh ministrov zunanjih zadev držav Male antante je sprejel Jugoslovanski zunanji minister Vojislav Marinkovič jugoslovanske novinarje ler jim podal sledečo izjavo: Kar se tiče prvega dela memoranduma g. Brianda, vam lahko rečeni, da smo glede svojega stališča soglasni, vendar smatramo za jKilrebno, da glede le stvari šo v Ženevi napravimo gotove korake. Kakšni bodo ti koraki, bo zavisno od stališča ostalih držav in opomb, ki so bile stavljene k memprandu. Mi snio se sporazumeli, kaj bomo delali v Ženevi in kako bomo odgovorili glede dela Društva narodov. Sklenjeno jc, da bo rlala vsaka država Mah: antante poseben odgovor na stavljena vprašanja. Kar se liče drugega dela me-merandn, to je naših odnosov do 'držav Srednje Evrope po haaškeni in pariškem sporazumu, lahko rečeni, dn je veliko število vprašanj med našimi državami ler Avstrijo in Madjarsko regulirano, kar nam daje možnost, da še bolj delamo za zboljšanje odnoša ev s loma dvema državama. V zvezi s tem smo govorili ludi o vseh možnostih, o katerih se od časa do časa govori v lisku ter konstatirali, da nimamo ničesar menjali in da bomo ostali pri sklepih prejšnjih konferenc. Centralni urad tiskovne Male antante na Dunaju štrbske Plešo, 26. jun. z. ČTK objavlja: Danes dopoldne je imela tiskovna mala antanta svojo poslednjo sejo. V začetku seje so poslali pozdravne brzojavc predsedniku Masuryku, romunskemu kralju Karlu in jugoslovanskemu kralju Aleksandru. Ob tričetrt na deset so pridi zunanji ministri lleneš, Marinkovič in Mironcscu. Predsednik tiskovne male antante je zaprosil zunanje ministre male antante. dn vzamejo nn /.nanje, da se je tiskovna mala antanta odločila ustanoviti na Dunaju časopisno tajništvo, ki bo poročalo o politiki mule antnnte. Fantastična vest Pariz, 26. jun. d. »Quotidicn< je kot resno objavil vest, da se fašistična milica namerava z enim udarom polastili Nizzc. Ni treba posebič povdarjali, da je ta vest plod preveč vnete fantazije. Dunajska vremenska napoved. Bolj oblačno, večja verjetnost padavin. Pričakovati je, da se bo nekoliko ohladilo. Zagrebška vremenska napoved. Po večini jasno. Od časa do časa se bo pooblačilo. Zelo vroče. Mahn antanta za Briandov načrt Poročila zunanjih ministrov — Edinstvo Mate antante Zdravstveno stanje sv. očeta Rim, 26. jun. x. V zadnjih dneh se je papež nekoliko slabše počutil in sta ga preiskala neki /.nani francoski specialist, ki je že tudi operiral Poinoareja, in neki nemški specialist, ki biva v Mi-ianu. Papež Irpi na mehurju. Sodi se, da operacija -edaj ne bi bila umestna. Zdravnika 9ta papežu na-,ožila najskrbnejši mir. Priporočila sta iuu tudi, naj )Ki možnosti zapusti poleti Rim in gre na deželo. Bolezenski simptomi imajo svoj izvor v velikih naborih papeža v jubilejnem letu. MacDonald napoveduje volitve London, 26. jun. x. Na seji lrakcije delav-•ke stranke je izjavil včeraj MacDonald, da računa ua volitve še to jesen, zaradi česar je vlada umaknila nekatere zakonske predloge, da ue bo ovirana z nedovršenimi zakoni. Prva seja pod predsedstvom kralja Bukarešt, 26. jun. x. V kraljevi palači je bilo danes prvo posvetovanje članov vlade pod predsedstvom kralja. Razpravljalo se je predvsem o sedanjem težkem finančnem in gospodarskem položaju države in kako bi se mogla v svrho zboljšanja gospodarskega stanja porabiti posojila tvrdke Morgan in Juvard. Odslej se bodo lake seje pod predsed-»tvom kralja vršile vsak teden. Finančni sporazum v Nemčiji Berlin. 26. junija. AA. Diskusija o občem političnem položaju je končana ter je prišlo glede finančnih ukrepov, ki jih je treba izvesti, do popolnemu soglasja. Kancelar dr. Briining poda danes poročilo predsedniku republike llindenburgu. Angleško pomorsko oboroževanje London, 26. jun. d. Glede na sklenjeno gradbo treh križark, 12 rušilcev, treh podmornic, ene korvete, ene polagalke min in ene ladje za strel-•ke vaje, torej 21 novih enot, izjavlja admiraliteta, da imajo te ladje nadomestiti stare ladje, ki sicer i« niso postavljene iz službe, pač pa so že prekoračile normirano starost. Nove ladje bodo dale angleški mornarici v okviru londonskega dogovora njeno polno mirovno »tanje in nima sklep o teh novogradnjah nobene cveze s podobnimi ukrepi drugih velesil (mišljena je Italija). Na neko tozadevno vprašanje v poslanski zbonici je prvi lord admiralitete Alexander odgovoril, da je tako vprašanie neumestno, ker vladajo med Anglijo in Italijo naiprisrčnejši in nemoteni odnošaji prijateljstva. Kobilice ustavile vlak Dunaj. 26. jun. v V okolici Dunajskega Novega mesta so se danes pojavile ogromne množino kobilic, ki so oglodale polja in povzročile tudi zastoj v železniškem prometu. Dva tovorna vlaka sta se ustavila, ker radii velikih množic kobilic stroji niso mogli i/peljati tovora. Pozvani so bili gasilci, ki so z ognjem uničiili kobilice. Vendar kobilice niso egiptske vrste, temveč so domače manjše vrste, ki so zadnje dni tudi po nekaterih krajih na Madžarskem in v Jugoslaviji napravile škodo. Danes popoldne jc bilo poslani h sto brezposelnih delavcev f boj proti kobilicam, katere uničujejo z raztopljenim karbolinejeun, katerega brizgajo v kobilice. Pokončane kobilice pa bodo porabili za gnoj. Smatra se. da je nevarnost odstranjena. Vidovdanska proslava ' Ljubljana. 26. junija. AA. Kraljevska banska uprava sporoča, da se vrši na Vidov dan dne 28. junija v stolnici ob 1(1 dopoldne rekvijem v spomin padlih borcev. Pravoslavna služba božja bo ob pol !) na velikem vojaškem vežbališču. Sledila ji bo na rad n čet ljubljanske garnizije. v primeru slabega vremena bo pravoslavna služba v pravoslavni kapelici v vojašnici Vojvode Mišica. Evangeljska služba božja bo ob 10 v evangeljski cerkvi. Za časa rekvijema v stolnici morajo biti trgovine zaprte. Sokolski zlet Belgrad. 26. junija. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel v avdijenci starešino poljskega sokolstva grofa Adama Znmojskega. Grof Zamojski je ostal pri Nj. Vel. kralju Aleksandru pol ure. Rezultati tekom. Belgrad. 26. junija. AA. V tekmah za jugo-dovansko sokolsko prvenstvo v višjem oddelku so bili doseženi ti-le rezuitati: 1. Prvo mesto: Ljubljana 553.50 točk ali 86.49%. — 2. Drugo mesto: Celje s 474.23 točkami ali 74.09%. — 3. Tretje mesto: Maribor 454.75 točk ali 70.05%. — Poedinci so se plasirali tako-le: 1. Primožič Tošo, Maribor, 96.57 točk. — 2. Gre-gorka Boris, Ljubljana, 95.75 točk. — 3. Malej Anion. Ljubljana, 92.25 ločk. — V tekmah srednjega oddelka so bili doseženi ti-le rezultati: 1. Novi Sad, župna vrsta. 582.75 točk ali 91.05%. — 2. Kranj, župna vrsta, 555.51 točk ali 86.76%. — 3. Belgrad I, 542 58 točk ali 84.75%. — Poedinci pa so dosegli to-lo placemente: 1. Zakič Mladen, Novi Sad. 98.25 točk. — 2. Pristav Janko. Kranj, 97.15 točk. — 3. Pavšič Peter. Ljubljana, 96 točk. — Pri teh tekmah je sodelovala tudi vrsta saveza poljskega sokolstva iz Varšave, ki je nastopila kot gos' in izven konkurence ter dosegla 587.50 točk ali 91.75%. Tekme članic v višjem oddelku: Tekmovalo je 26 članic. Rezultati so nastopni: 1. Marjnnovič Olga. Pančevo, 52.25 točk. — 2. Krajšinovič Živka, Pančevo. in Krizmarič Marija, Celje, po 48.40 točk. — 3. Tucak Milka, Maribor. 48 točk. Belgrad. 26. jun. tn. Danes je prispela delega-:ija lužiško srbskih Sokolov in Sokolic. Zn njimi so opoldne prišli francoski delegati, ki so bili na kolodvoru sprejeti od ministrov Kumanudija, Švegla, pomočnika zunanjega ministra Bakotiča, francoskega poslanika Darila in francoskega vojnega atašeja. Ob pol 3 je prišla romunska vojaška delegacija, dele-legati romunskega karpalskega Sokola in delegati društva za fizično vzgojo. Zvečer je prispel« češkoslovaška delegacija. Vse delegaeiie so bile nn kolodvoru slovesno sprejela Nemčija sprožila saarsho vprašanje Nemčija se skuša okoristiti v francosko -italijanskem sporu Briand je nalo ugotovil, da je Francija vedno sprejemala roko za spravo in ia odstranitev vseh obstoječih težkoč, kadarkoli se je to od nje iskalo. Končno je Briand na vprašanje nekaterih senatorjev prešel na s a a r s k o vprašanje, rekoč, da je to vprašanje sprožila Nemčija sama, da je torej Nemčija tista, ki mora izjaviti, kaj v tem oziru od Francije želi in kaj ponuja. Briand je potoni zvečer sprejel nemškega poslanika, ki je z njim dolgo govoril o saarskem problemu in izrazil željo, da bi se to vprašanje med Francijo in Nemčijo rešilo, še preden se jeseni sestane nemški parlament. V političnih krogih se domneva, da je Nemčija vprašanje predčasne vrnitve saarskega ozemlja sprožila v sedanjem trenutku, ker hoče izkoristiti diplomatično borbo Francije iu Italije za premoč na kontinentu v svoj prid — kar se bo tudi ujemalo. Paril, 26. jun. d. Dne 25. t. m. je minister za zunanje zadeve g. Briand podal v komisiji senata za zunanje zadeve, ki je bila preje obravnavala odnošaje med Italijo in Francijo, obširen ekspoze o zunanji politiki Francije in je lopogledno izjavil: Med Parizom in Rimoin se vrše dalje razgovori, da se diference, ki med obema državama vladajo, poravnajo. Vendar imajo ti razgovori do zdaj samo značaj navmdnega izmenjavanja obojestranskih mnenj in stališč ter možnosti izravnave. Zato ostanejo odprte vse možnosti, da se v bližnji bodočnosti začnejo prava in resnična pogajanja Briand je nato izjavil, da Francija slejkoprej želi, da se čimprej med obema narodoma doseže razmerje stalnega in prisrčnega prijateljstva po sporazumni odstranitvi vseh nesoglasij. Minister je nato namignil na gotove incidente, ki bi megli imeti nehotene nevarne posledice za vzdrža-nje miru, želeč, da se naj bi vsi takih poostritev položaja izogibali. Zborovanje poljske opozicije Bati se je nemirov Varšava, 26. ijun. x. Kol protiudarec poljskih opozicijskih strank prqti neprestanemu izključevanju parlamenta, se začno v soboto v Krakovu skupne velike demonstracije delavcev ih kmetov vseh demokratskih smeri iz vse držnve. Vlada je izrazila bojazen, da no bi prišlo do državljanske vojne. Tudi radikalna stranka je svoje pristaše pozvala z okrožnico, naj bodo pripravljeni in naj v odločilnem trenutku vstopijo v boj proti vladi. V loi okrožnici se navaja, da hočejo pristaši Pilsudskega poslati v Krakov 6000 legionnrjev in zanesljivih vojakov, da motijo prireditev. Ker hočejo nn drugi strani tudi socialni demokrati pripraviti udarne oddelke, je res nevarnost, da jiride do resnih spopadov. Likvidacija grške narodne tragedije Grški parlament je odobril sporazum s Turčijo Atene, 26. junija. AA. Grški parlament je končno sprejel grško-turški sporazum. Zn sporazum je glasovalo 191 poslancev, proti je bilo oddanih 19 glasov. Vsa grška politična javnost je z velikim zanimanjem sledila razvoju nedavno sklenjenega grško-turškega sporazuma. Parlament se je opeto-vano bavil s tem vprašanjem in so morali razpravo o tem vprašanju opetovano prekiniti. Ratifikacija toga sporazuma je bila napovedana za ponedeljek 23. junij. Parlament ga je sprejel šele na snočni seji. Razprava v parlamentu je trajala zadnje tri dni neprekinjeno in je bila mestoma nadvse živahna, ker so v rnzpravo posegli begunski poslanci. Govorili so šefi strank Caldaris, Papana-stasiu in Knfandaris. Caldaris ie izjavil, da ie proti sporazumu, vendar no iz načelnih razlogov, marveč zaradi razmer, v katerih je bil sporazum podpisun. Papanastasiu je branil sporazum, ker bo ž njim učvrščen mir na bližnjem vzhodu. Obenem ščiti sporazum ostanke llelenstva v Stambulu. Cafanda- ris pa je dejal, da izgubi grški narod s tem sporazumom vse in da bo zato glasoval proti sporazumu. Na vse opombe in očitke jo odgovoril predsednik grške vlade Venizelos v triurnem govoru. Venizelos je izjavil, da je grška vlada dosegla sporazum po velikih naporih in žrtvah. Med begunskimi poslanci je prišlo lokom razprave do ostrih osebnih sporov in spopadov. Eni so zahtevali, naj vlada poda ostavko in razpiše novo volitve, drugi so bili spel mnenja, da io sporazum dober, ker likvidira veliko narodno tragedijo. Ti poslanci so čestitali Venizelosu. da jo podpisal sporazum. Navzlic tomu pa je večina begunskih poslancev vendarle glasovala zn sporazum in prečitala pred glasovanjem to-le izjavo: Pravice beguncev, ki jih jamči lausannskn pogodba, niso razveljavljene s tem sporazumom. Pred glasovanjem je izjavil predsednik grško vlade Venizelos. da bodo iz njegove stranke izključeni vsi poslanci, ki bi glasovali proti. Junak dneva • Kingsford kljub megli in viharjem prekosil Nemca Kohla — Včeraj je odletel z Nove Fundlandije proti New Yorku Nevv.vork. 26. jun. Kingsford Smith je postal junak dneva. S svojim letalom »Southern Cross«- je v vzhodnozapndni smeri premagal Atlantski ocean. Za bavarskim častnikom Kohlom jo Kingsford prvi, ki je preletel ocean iz Evropo v Ameriko. Boriti se je moral s podobnimi težavami kakor Kohl. Nova Fundlandija je pričakovala Southern Cross< z isto gosto meglo, ki je svoj čas bila za Kohla skoro usodepolna. Z meglo so se združili viharji, ki so divjali od zahoda proti vzhodu. Skoro pol dneva je taval »Southern Cross v megli pri Novi Fund-innditji. Pilot se je moral zanašali samo na brez-čičnn pozicijska jvoročila, ker je postal kompas neuporaben. Usoda mu je bila mila. V sredo, 25. junija ob 10 uri 21 minut po srednjeevropskem času je zaropotalo letalo nad pristaniščem Harbour Grace na Novi Fundlandiji. Kingsford Smith je bil rešen. Letalo je moralo pristati, ker je med tavanjem nad Novo Fundlandijo porabilo skoro ves bencin. Kljub megli in neugodnemu vremenu .ie Kingsford kar se tiče hitrosti |>oleta. Nemca Kotila prekosil. Pole! otl Port-Marvvickn do Harbour Gra- i ce je trajal okroglo 37 ur. medtem ko so letalci 7. | -BremenouK rabili za progo iz Baldonella do Greenly Islanda 38 ur. Vendar je treba upoštevati, da je Kingsford naletel na ugodnejše vremenske razmere kakor svoj čas Kohl in njegova tovariša. Letalo »»Bremen je imelo en motor, Southern Cross pa Iri. Nevv.vork. 26. jun. x. Kingsford Smith je ob 4.05 ameriškega časa odletel iz Harbourg Graceja v Nevvyork. Ta del pola meri 1100 milj. Ob 5 popoldne srednjeevropskega časa je letalo preletelo Halifax. Newyork, 26. jun. x. Po mnenju nevvyorške vremenske postaje je pričakovati prihod letala Južni križ ob 11 ponoči srednjeevropskega časa. Z letala se javlja brezžično, da je na krovu vse v redu. Lord Strickland ni zmagal London, 26. jun. d. Vest svobodomiselnega evropskega tiska, da pomeni suspenzija malteške ustave zmago stališča lorda Stricklanda, je popolnoma brez podlage. MacDonald je ukinil ustavo zato, da onemogoči nadaljnje konflikte lorda Stricklanda s škofi, da se prebivalstvo pomiri, med tem pa se najde stalna in ugodna rešitev med cerkvijo in angleško državo. Lord Strickland je samo nominalno ohranil ime ministrskega predsednika in položaj svetovaloa sedanje malteške kolonijalne vlade, resnično oblast pa ima guverner general Ducane, ki je odgovoren samo kroni. Angleško časopisje soglasno odobrava to rešitev in naglaša, da je nujno potreben konkordat z Vatikanom. Strickland pa je svojo vlogo doigral. London. 26. jun. x. Kralj Jurij je podpisal odredbo, s katero sc ustava na Malti razveljavlja za negotov čas. Evropska carinska unija Pariz, 26. jun. x. Dne 30. junija se sestane v Parizu posebna konferenca evropske carinske unije pod predsedstvom senatorja Le Cro*|uerja. Izključna naloga konference je proučevanje evropskih pogodb. Otvoritvene seje se bodo udeležili zunanji minister Briand, trgovinski minister Flandin in poljedelski minister David. Na konferenci bo zastopanih 14 držav: Avstrija, Matljarska, Češkoslovaška, Jugoslavija. Romunija, Poljska, Grčija, Belgija, Francija, Anglija, Nemčija, Holandija, Švica in Italija. Otvoritveni govor bo imel profesor Trouchy od francoskega instituta. Streljanje v množico Buenos Aires, 26. jun. AA. Kakor poročajo, so vladne čete streljale v La Zazu v množico, ki je demonstrirala proti načelniku glavnega slana vladnih čet generalu Kundtu. Ubitih je biio 30 oseb in Da stotine sa iih ranili. Sovjeti in Sramasoni proti krščanstvu Rim, 26. jun. d. Dobro informirana kulturna revija »Corrispondenza« prinaša zelo zanimiva odkritja o francoskih in nemških ter poljskih frama-sonskih ložah. Framasonsko časopisje je zadnje čase sprožilo protestno akcijo zoper brezbožniško propagando sovjetov v Rusiji, kar je izzvalo seveda splošno presenečenje. »Corrispondenza« sedaj odkriva, da je ta »protestna akcija« samo krinka, da bi rusko ljudstvo brlo zavedeno v zmoto, da je framasonerija religiji prijazna in da sama predstavlja religijo, kar bi potem olajšalo nameravano framasonsko propagando v Rusiji. V resnici se lože dogovarjajo s sovjetsko vlado, zlasti z organizacijo »Brezbožnikov«, da bi se dovolila dozdaj prepovedana framasonska delavnost v Rusiji v svrho skupnega pobijanja krščanske vere in cerkve. V resnici so se protiktščanske demonstracije v Berlinu in na Dunaju priredile dogovorno s komunisti in framasonerijo. Berlinske in dunajske lože delujejo v tem oziru skupaj z ložami v Varšavi in Rigi. Ponesrečen poizkus Ncvv jork. 26. jun. x. Težko pričakovani poizkus francoskega profesorja Goorgeja Clatide-ja, da bi toploto zalivskega toka izkoristil za pridobivanje elektrike, sc je ponesrečil. Včeraj so polagali 1800 m dolgo jekleno cev. ki jc stala nad milijon dolarjev, v morje, poldrugo miljo od obale pri Matanzu na Kubi. Cev pa se je radi vrtincev strgala z vrvi in se potopila. Profesor Claude in sto njegovih sodelavcev so se torej zastonj trudili leto dni z naprav! jun jem i ccvi. Miroliubna politika Poljske (Intervju našega belgrajskega dopisnika s poslani kom poljske republike.) Belgrad. Naš urednik in dopisnik je obiskal le dni gospoda poslanika poljske republike dr. Babin skega, dn kaj izve o zunanjepolitičnih smernicah prijateljske poljske državo. Ta obisk je padel v čas, ko je svetovno časopisje veliko ugibalo o pomenu in namenu, ki ga je imel italijanski minister za zunanje zadeve Grandi s svojim potovanjem v Varšavo. Gospod poslanik, ki se zdaj nahaja v Varšavi, kamor se je po tem razgovoru odpeljal, je našega belgrajskega urednika najljubeznjiveje sprejel ter v razgovoru krepko podčrtal neomajno miroljubno politiko Poljske in pa prisrčnost odnošajev do Jugoslavije, ki so gospodu poslaniku kot zelo velikemu prijatelju naše države in naroda posebno na srcu. Gospod poslanik dr. Babinski je izjavil: »Poljska, kakor sploh dosedaj, vodi politiko, ki ima namen ozdraviti rane, ki jih je republiki prizadela vojska. Splošno je znano, tla je bila Poljska eden najvažnejših terenov za časa svetovne vojne, in zaradi tega si je lahko predstavljati, v kakšnem stanju so različne okupacijske armado lo deželo zapustile. Dosti je reči, da je bilo lota 1918. vsega skup zaposlenih le 18% tlelavcev v primeri s številom delavcev, zaposlenih pred vojsko. Zato se je neodvisna Poljska z vso energijo lotila zace-Htve run in potrebne organizacije države. Uspehe tega dela je pokazala v odlični meri lanska deželna izložba v Poznanju, ki je pokazala izvanreden ta-leni konstruktivne delovne sile poljskega naroda. V najkrajšem času se otvori v Poljski mednarodna razstava komunikacije in turistike in bo tudi la razstava brez dvoma pokazala uspehe in napredek v tako važnih območjih, kakor so železnice itd. Zemlja poljska, ki je bila tako uničena za časa vojne, sedaj cvele in se razvija. Administracija in odlično organizirana armada so ponos naroda. Gospodarsko slanje Poljske se kljub težki krizi cele Evrope, ki tudi Poljski ni prizanesla, stalno izboljšuje. Kulturni in prosvetni razvoj naroda gre Istotako z velikimi koraki naprej, o čemer pričajo delo in uspehi naših znanstvenikov, umetnikov, pisateljev ter stanje naših višjih in nižjih šol. Zunanja politika Poljske je izrazito miroljubna. Poljska neomajno stoji n« stališču potrebne konsolidacije Evrope, da sr doseže gospodarsko ravnotežje, ki g» je vojna zmotila. Radi tega je predvsem potrebno mirno sodelovanje vseh narodov. Poljska je uspešno normirala svoje odnošaje s sosedi istotako kakor i z drugimi državami. Z Jugoslavijo veže Poljsko odkritosrčno prijateljstvo, ki baiira na skupnem poreklu, sorodni kulturi in analogični zgodovini. Naša najbližja naloga je poglobitev kulturnih stikov kakor tudi gospodarskih vezi med Poljsko in Jugoslavijo. Pol k temu vodi skoii čim popolnejše vzajemno spoznavanje, ki ga moramo doseči po izmenjavi naših misli in velikih kulturnih pridobitev obeh narodov.« t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Vam vsem, ki ste ga poznali in radi imeli, javljamo potrti in obupani, da je dopadlo Bogu Vsemogočnemu vzeti nam nenadoma vso našo ljubezen, našo nado in naš ponos, vzornega sina, ljubečega brata, vnuka, nečaka in bratranca, našega ljubljenca Uroša slušatelja kemijskega oddelka tehniike fakultete v Ljubljani Pogreb se bo vršil v petek 27. junija ob pol 16 iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv, Križu. Ljubljana, dne 26, junija 1930. Direktor ing, Turk Jakob, oče. Marija roj. Bartl, mati. Srdan, bratec. Rodbine: Turk, Bartl, Knavs, Žagar, Starin in Kraje. Brez posebnega obvestila. Zapustila nas je, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, naša zlata mama, stara mama, tašča in teta, gospa Marija Pogorelec vdova po revidentu dež. naklade Pogreb se bo vršil v soboto, dne 28. junija 1930 ob pol 5 popoldne iz Gorupove ulice št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. junija 1930. Adela, Miroslav, Kari, otroci. Danica roj. Uršič, Ana roj. Viher, sinahi. Breda, vnukinja. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.