NO. 97
Ameriška Domovina
/1'flA E m e/l'111—HO/VIE
AMCMCAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNSNG^NGWSPAPGB
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenijn filly, Pueblo, RockSpringt
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 23, 1977
LETO LXX1X. — Vol. LXXIX
(ikaška policija ne verjame v polilično ozadje Upor v Angoli je i Novi grobovi
umora srbskega novinarja Dragiie Kasikoviča
Način umora po sodbi čikaške policije ne nudi podpore trditvam predsednika Srbske Narodne Odbrane, da so sodelavca njenega uradnega glasila tednika “Slo-bode” umorili člani ali sodelavci jugoslovanske tajne policije.
CHICAGO, III. - Umorjeni Dragiša Kasikovič, uredniški sodelavec tednika Sloboda, urad-nega glasila Srbske Narodne Odbrane, je po vsem sodeč svojega morilca poznal. Policija kna podatke, da je bil 45 let sta-ri dolgoletni kritik komunistič-nega režima v Jugoslaviji zelo skrben in prfeviden, kar zadeva Varnost.
“On ni bil nobena naivna o-Seba. Imel je na svojih vratih dobre ključavnice in je celo pregledal dobro svoj avto, predno sc je spravil vanj,” je dejal policijski narednik John Keane.
‘To kaže, da je on verjetno pustil morilca sam v urad,” je dodal J. Keane.
Trupli Kasikoviča in 9 let sth-re deklice Ivanke Miloševič, hčerke njegove zaročenke, so ftašlj v nedeljo zjutraj v uradu lista na 3909 W. North Avenue, hjer je bil pokojni sourednik.
Tsako od trupel je imelo okoli
bila resna zadeva
ve J. Andersona rešiti le, če nastopi proti njemu s tožbo pred ameriškim sodiščem. Za vse pravoslavne Srbe v ZDA in v Kanadi predstavlja ta javna obtožba Srbske pravoslavne cerkve vprašanje vesti, je zapisal Kasi-kovič v svojem omenjenem u-vodniku.
Trupli umorjenih je odkrila Dragica Miloševič, ko se je v nedeljo zjutraj ob štirih vrnila z dela. Joseph DiLeonardi, načelnik policijskega oddelka, ki raziskuje umore, je izjavil, da je Kasikovič umrl na številnih zahodih v prsi in hude krvavitvi, ki jo je verjetno povzročilo skakanje nekoga po njegovi glavi in hrbtu. Na podoben način je umrla tudi deklica.
Uposlenec urada “Slobode” je povedal policiji, da so izginile iz urada škarje, ki bi po sodbi policije mogle biti morilno o-rodje.
John Keane, policijski nared-GO zabodljajev in je bilo zbito'nik, ki sodeluje pri preiskavi, P° udarcih kakega topega pred- je odklonil trditev, da bi naj u-
Vladi se je posrečilo upor streti le s pomočjo Kubancev, ko so se upornikom pridružile nekatere vojaške enote.
NAIROBI, Ken. _ Vesti iz Angole so pičle in nezanesljive, toda kljub temu je bilo mogoče zbrati podatke o nedavnem uporu proti vladi predsednika Ago-stinha Neto. Upornikom v Lu-andi se je pridružilo menda več vojaških enot, med drugim ena cela oklopna brigada.
Katherine Bukovac
Pretekli teden, 15. junija 1977, je umrla Katherine Bukovac, 447 E. 319 St., Willowick, Ohio, stara 81 let, dorna z Broda na Kupi v Jugoslaviji, mati Carla Bukovca (Parma), Dorothy De-Nova (Willowick) in Ann Ja-kowski (Wickliffe). Mož in dva sinova so umrli pred njo. Bila je članica SNPJ'. Pogreb je bil iz cerkve sv. Marije Magdalene na Kalvarijo.
William A. J. Zupančič Pretekli torek je nenadno umrl 55 let stari William A. J. Zupančič z Alberton Rd. v Eu-clidu, mož Mary Margaret, roj. Mehling, oče Linde Talty in
Uporniki so zavzeli radio postajo in glavni zapor, iz^kateie-brat Olge Seday, Fran
Krall in Rudolpha Zupan
^cta ali pa s skakanjem po njcm, je ugotovila zdravniška Preiskava.
Deklica, ki j c bila v spalni o-hleki, se je verjetno prebudila ickom borbe med Kasikovičem in njegovim napadalcem ter je Prišla iz prvega nadstropja, kjer Jc imel Kasikovič stanovanje, v hPterem sta živeli tudi njegova zaročenka Dragica Miloševič in nJcna hčerka Ivanka. Policija ^giba, da jo je morilec Kasiko-v'ca umoril, da ga ne bi mogla D.dati.
Dragiša Kasikovič je Ivanko Pripeljal nekaj pred polnočjo °d njene stare matere potem, ko Se je udeležil seje okoli 90' delegatov sveta Srbske Narodne Odbrane. Deklica je bila pravnukinja škofa Dionizija, vodnika srb-she narodne pravoslavne cerkve v ZDa^ ki je v sporu s srbsko Pravoslavno cerkvijo v SFR Ju-R°slaviji, ki jo vodi patrijarh German, Spor med obema sku-Prnama je vrhovno sodišče ZDA nedavno odločilo v korist sku-h-'ne, ki drži z uradno srbsko Pravoslavno cerkvijo v Jugosla-vrji- Ta je; škofa Dionizija že Pred časom izobčila in mu vzela yse škofovske in tudi duhovni-r^e pravice, za kar pa se škof l0nizij in njegovi pristaši ne nienijo. Njihovo glavno središče ^ samostan sv. Save v Liberty-vrUU, m.
, Znani novinar Jack Anderson v6 14. junija 1977 objavil obse-fPn sestavek “Rdeča cerkev do-ha sodno borbo” v 'več sto !i-s rh v ZDA, ki redno prinašajo njegovo kolono. V tem sestavku rdi Jack Anderson, da je Srb-a pravoslavna cerkev pod nad-z°rom komunistov, ki so z zma-P; Pred ameriškim sodiščem do-* i duhovno vodstvo nad 250,-U0° njenimi verniki v ZDA. U-°rjeni Dragiša Kasikovič je v :adnji številki lista “Sloboda”,
mor izvršila jugoslovanska tajila policija. “Kak komunistični zarotnik bi komaj prišel in slučajno segel po Škarjah kot orožju,” je izjavil Keane.
Sovjetski in satelitski zastopniki zapustili uradni banket v Pekingu
PEKING, Kit. — Sovjetski in satelitski zastopniki so zapustili slavnostno večerjo v čast podpredsednika Somalije, ko je pod-predsddhik kitajske vlade obdolžil v svojem pozdravnem govom Sovjetsko zvezo “politike napadalnosti in osvajanja” v Afriki.
Pretekli mesec je Moskva u-radno protestirala v Pekingu zaradi protisovjetske propagande. Po uradnih virih je Peking protest takoj odklonil.
ga so izpustili jetnike. Upor je vlada zatrla s podporo Kubancev in je bilo pri tem večje število mrtvih in ranjenih. Uporniki so umorili večje število vodilnih podpornikov vlade.
Upor sta vodila Nito Alves in Jose van Dunen, člana Ljudskega gibanja, ki sta se sprla z Ne-tom, in ju je ta izločil iz Centralnega komiteta. Baje sta po zlomljenem uporu proti vladi prešla k Narodni zvezi za popolno neodvisnost Angole, ki jo vodi Jonas Savimfc(i in ki še vedno vodi gverilsko vojno proti vladi v Luandi. Te govorice so zanimive v toliko, ker naj bi bila vodnika upora, zlasti Alves, imela osebne stike s Sovjetsko zvezo, četudi ju je vjada dolžila, da sta skušala uničiti prijateljstvo nied Ljudskim gibanjem in Komunistično partijo ZSSR. Bila naj bi tudi proti no-daljni prisotnosti Kubancev v Angoli, ker da ta škoduje ponosu in samozavesti domačinov.
ZDA so pripravljene vzdrževati zaloge hrane
MANILA, Filip. — Poljedelski tajnik ZDA Bob Bergland je na konferenci Svetovnega sveta za hrano, ki tu zboruje, izrazil pripravljenost ZDA ustvariti in
ces
cica. Bil je član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški
REŽNJEV SE BOJI ZA SVETOVNI MIR
Sovjetski predsednik je tekom obiska v Franciji opozoril na nevarnost oboroževalne tekme, ki mora nujno vouiti v nov svetovni oboroženi spopad, če jo ne bo mogoče pravočasno ustaviti
y
Leonid Brezhnev
PARIZ, Fr.
Predsednik
oder bo položen nocoj ob sed- ZSSR Leonid I. Brežnjev je pri-mih. Mati Mary Zupančič je šel pretekli ponedeljek za tri dni umrla pretekli teden in je bila na uradni obisk z raznimi spre-položena k večnemu počitku jemi in razgovori. Ob pri-
preteklo soboto, 18. junija.
ZDA poslale v ZSSR 40 Ion težek magnet
hodu so sovjetske oblasti opozorile Francijo na možnost napada na Brežnjeva od nekega neznanca s ‘posebno puško z daljnogledom’. Francija je podvze-la obsežne varnostne ukrepe, pri MOSKVA, ZSSR. — Ameriš- katerih je sodelovalo preko 3,000 ko vojaško letalo C-5 Galaxy je oseb francoske varnostne službe prineslo sem 40 ton težek veli- in oboroženih sil.
kanski magnet, ^ ga bodo v, Sovjetskega gosta je sprejel na Sovjetski zvezi rzbik za skupni Jetališču predsednik republike raziskovalni program z ZDA. Valery Giscard d>Estaing in ga
Magnet so izdelali v Argonne poyddel v grad Rambouillet, kjer,_________,_____________
National Laboratory of the En- . jajje skrketi za varnost. Tam nju lastne varnosti”, ergy Research and Development sta sp oba predsednika tudi naj_ |
Administration blizu Chicaga,' ^ ra2govarjaia 0 vprašanjih, ki Brežnjev je položil venec pred
Ib-	(zadevajo obe državi posebej ter gr°b neznanega vojaka, obi-
Skupni program obsega novj0 splošnih vprašanjih, ki zade-,5^1 mestno hišo v Parizu, kjer
način produkcije električne e-(vajo odnose med Vzhodom in §a Je sPreiel župan Chirac, biv-
nergije, ki bi naj bil 50 ali 100- Zahodom.	jši. predsednik francoske vlade,
odstotno učinkovitejši od seda-j	siavnostm večerii v Elv-'^ nekdanje DeGaullove
njega.	I	slavnostni večerji v my strarke in tekmec predsednika
vprašanja kot končanje oboroževalne tekme. Posebej nevamo je širjenje jedrskega orožja. Trdil je, da se Sovjetska zveza trudi, da bi to preprečila, da bo storila vse, da zaVre tak nevarep razvoj. Izrazil je upanje, da bo tudi Francija delala v -tej smeri.
Valery Giscard d’Estaing
Giscard d’Estaing je odgovoril, da se je Fi’ancija pripravljena odločno lotiti vprašanja razorožitve, toda pri tem mora biti cilj “resnična in splošna ra-zarazitev pod učinkovitim mednarodnim nadzorom, ki bo upoštevala pravice držav po čuva-
Epidemija kolere na Japonskem
TOKIO, Jap — Japonska pre-
vždrževati večjo zalogo hrane za življa največji izbruh kolere v trejše, in katerega zastruplja še	v. 1 7nA J -
potrebe sveta, toda je pozval'zadnjih 30 letih. V ribiškem propaganda bojevitih krogov in ^ga orozjazzuAniso druge države, da naj prevzame- mestu Arida so doslej ugotovili sovražnikov detente”. Svaril je, ' ova a izjava je
jo del stroškov za to.
preko 75 slučajev te bolezni.
KOROŠKI DEŽELNI GLAVAR OBLJUBIL 20 DVOJEZIČNIH KRAJEVNIH NAPISOV
*ziŠle
biku
m 17. junija 1977, v uvod-zapisal, da se more Srbska
Jbavoslavna cerkev te obdolžit-
bremenski prerok
j, ^bkio oblačno z možnostjo b ajevnih neviht. Najvišja tem-Peratura okoli 77 F (25 C).
Avstrijski kancler Kreisky je pretekli teden sprejel novega jugoslovanskega veleposlanika v Avstriji Novaka Pribi-čeviča. V pogovoru db tem prvem uradnem srečanju med avstrijskim kanclerjem in novim jugoslovanskim veleposlanikom je Novak Prfbičevič ponovil jugoslovanska stališča glede nerešenih vprašanj, ki bremenijo odnose med sosednjima državama.
Pri tem je opozoril, da zadnji avstrijski zhkoni v zvezi z jugoslovanskima manjšinama v Avstriji niso zaldlovoljivo izhodišče za rešitev tega vprašanja; Avstrija bi se morala po njegovih besedah lotiti iskanja takšnih rešitev, kot jih nalagata črka in duh državne pogodbe in še posebej njenega 7. člena.
Podobno mnenje sta izrekli obe osrednji slovenski organizaciji v Avstriji. V pismu, ki sta ga naslovili na dunajsko vlado, sta namreč še enkrat zavrnili tiste rešitve, ki jim jih skušajo vsiliti s 1. julijem tri avstrijske stranke in vladla, namesto pravic iz državne pogodbe in njenega 7. člena.
Koroški deželni glavar Wagner, je povedal, da bodo na podlagi odredb o dvojezičnih krajevnih napisih pp 1. juliju postavili 20 dvojezičnih napisov, po Idtva v vsaki od desetih občin (gre v resnici za 8 občin po upravni razdelitvi iz leta 1955, ko je bila podpisana dr-žatma pogodba) in sicer ža za- ‘ četek samo na državnih in deželnih cestah. Preostale napise na občinskih cestah naj ibi postavili kasneje, o čemer bodo odločale občinske oblasti, in sicer na krajih, kjer stoje krajevni napisi zdaj; kjer pa je bila cela vrsta takšnih napisov leto 1972 podrta in'kasneje, jih v občinah z nemško večino niso obnavljali, (zakon o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1972 nikoli ni bil formalo odpravljen, zaradi česar bi tiste občinske Oblasti, ki bi postavile samo nemške napise, vsaj formalno tvegale, da kršijo veljaven zakonski predpis), ni posebnega upanja, da bi se ob že omenjenih 20 dvo-jezničnih krajevnih oznakah pojavilo še veliko drugih.
Gre za praktičen dokaz ‘ ‘ širokosronosti ’ ’ sedmojulij-ske manjšinske zakonodaje.
Za podoben dokaz so poskrbeli te dni v Dobrli vasi, ki bo v kratkem slavila 25 let, odkar je dobila pravice trga. Na vprašanje odbornika s. slovenske liste; ali bodo na prireditvah v tej zvezi smela nastopati tudi slovenska društva, je odbornik desničarske svoboda n jaške stranke Uster (stranka ga je, mimogrede povedano, i-menovala kot svojega zastopnika v abortirani manjšinski sosvet, kjer bi moral, če bi hotel biti zvest besedilu julijskega zakona, delovati v prid in ne na škodo manjšini) izjavil, da v skladu s sedmojulij-sko zakonddlajo in pripadajočimi odredbami Dobrla vas ne sodi v dvojezično ozemlje, kar pomeni, da slovenska društva v svojem jeziku tarn pač ne bodo nastopala.
(Primer iz Dobrle vasi vzbuja skrb — naznanja namreč na povsem otipljivo nevarnost, da se bo agresivni nemški nacionalizem zdaj lotil tudi pouka slovenščine (za tiste šolarje, ki so jih starši k takšnemu pouku po predlpisih prijavili) na šolah izven uradno priznanega dvojezičnega ozemlja.
To so očitno stvari, ki de-
. pil
( Na slavnostni večerji v Ely-see palači je Brežnjev v napit- ; mci dejal, da mir v Evropi	J .
ogroža več stvari, toda “najve-1 v razgovoru, ž Giscardom je čja nevarnost zanj je tekmova- Brežnjev razkril, kot je dejal
nje v oboroževanju, vedno hi-ifvietski ^topnik novinarjem
da razgovori o omejitvi strate-
napre-bila dana
da"ni* nobenega" bolj ’perečega *«“1 P“.f P«««, ko je vod
mk ameriškega zastopstva pri
razgovorih Paul C. Warnke ob svojem prihodu v Moskvo dejal, da “je opogumljen” zaradi napredka pri razgovorih,
Brežnjev je prišel v Francijo z velikim spremstvom, v kate-tem sta tudi zunanji minister Gromiko in trgovinski minister Patoličev.
Predsednik Giscard je po odhodu Brežnjeva včeraj na tiskovni konferenci trdil, da je bil obisk sovjetskega vodnika u-spešen in koristen. Sodijo, da bodo dogovori, ki so bili podpisani ob tej priložnosti, razši rili stike in sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Francijo ter povečali medsebojno trgovino.
želnemu glavarju Wagner ju ne delajo preglavic. Verjetno pojd pritiskom beograjske konference je Wagner zdaj stavil vse na tistih 20 dvojezičnih napisov in je ponovno pozval nemške nacionaliste, naj bodo razumni in naj jih ne podirajo. Če pa bi jih, je dejal, jih bodo koroške oblasti postavljale toliko časa, dokler pač ne bodo obstali.
Ta sikrb je sicer upravičena, saj je koroški Heimatdienst že začel organizirati teren zoper uvedbo tako zelo zožene dvojezičnosti; pri čemer je treba dodati še to, da je koroški nemški nacionalizem zadnja leta nastopal zelo smotrno in je podpiral državne politične cilje. Spričo tega se utegne zgoditi, Ida koroški nemški brambovci tokrat proti napisom ne bodo “ukrepali” tako, kot so leta 1972.
Kljub temu ostaja avstrijski zvezni vladi še ena huda skrb: kako v jeseni prepričati udeležence beograjske konference, da je členu 7. avstrijske državne pogddbe z dvajsetimi pločevinastimi dvoj ezičnimi krajevnimi napisi pošteno zadoščeno.
Norvežani se na severu proti ZSSR ne čutijo varne
Iz Clevelanda in okolice
Sestanek—
Rojaki s Slovenskega Primorja, ki se zanimajo za ustanovitev Primorskega kluba, so vabljeni v soboto, 25. junija, ob 7.30 zvečer na širši sestanek v drugem nadstropju stavbe “Tony’s Polka Village” na 971 E. 185 St.
Asesment—
Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ bo pobirala asesment jutri, v petek, od 6. do 7. zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Obrnilo se je na boljše— Zdravje rev. Raymonda Ho-bartji se je nekaj izboljšalo in je bil gospod premeščen iz St. Vincent Charity bolnišnice v Euclid General bolnišnico, kjer so obiski dovoljeni in dobrodošli. (Od 4. pop. do 8. zv.). Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja!
Vso srečo!—
Rojaka Tony in Vinko Rozman sta odprla svoje lastne prostore EUCLID AUTO SERVICE CENTER na 22210 Lakeland Ivd. in se vsem toplo priporo-ata. Sprejemata in strokovno izvršujeta vsa popravila na avtomobilih. Več v oglasu!
Grlice so se zgubile—
Izgubilo se je v zadnjih dneh šest grlic. Kdor bi jih videl ali imel, naj sporoči na 1070 E. 61 St. ali kliče tel. '432-0395. Pevska vaja—
Pevski zbor Korotan ima v soboto, 25. junija, ob sedmih zvečer pevsko vajo v Slovenskem narodnem domu.
Zadnje vesti
MONTGOMERY, Ala. — Včeraj je prišel nekdanji pravosodni tajnik John Mitchell v zapor na Maxwell Air Force Base, znan po svoji le malo omejeni prostosti, služit zaporno kazen, ki jo je dobil v zvezi z Watergate zadevami. Jetniki so kričali nanj in se norčevali iz njega. Upravnik zapora je dejal novinarjem, da bo gledal pazljivo, da se Mitchellu, prvemu pravosodnemu tajniku ZDA, ki je bil obsojen na zapor, ne bo kaj zgodilo.
WASHINGTON, D C. — Bivši direktor Osrednje obveščevalne službe Južne Koreje Kini Hyung Wook jc včeraj pred kongresnim odborom razlagal, kako je Južna Koreja skušala vplivati na Kongres in na vlado ZDA. Tako je na primer financirala ustanovitev izključnega Georgetown Cluba, katerega člani so skozi leta bili predsednik G. K. Ford, prenekateri člani zvezne vlade, Vrhovnega sodišča ZDA in seveda Kongresa.
Poljaki se jeze nad pomanjkanjem mesa
(POZNAN, Polj. — Eno leto po znanih nemirih, demonstracijah in izgredih v zvezi z nenad-
rožene e le Norveške si P«e, nta povišanjem cen hrane NATO pa na Norveškem nima|lateva ljudi "ejevdja to edo stalno svojih čet. Tako stoje na'prava ježa
severu v pokrajini Finnmark manjkanja mesa treh o žagovoi-
skromne m maloštevilne nor- ndt. človekovih pravic
veške sile nasnroti močnim pe-; 1NeKd ucueija-a v /	. J
hotnim. letalskim in pomorskim, dejala žahodnemu novmarju da
Neka učiteljica v Poznanju je
hotnim letalskim kr pomorskim d^	^ ^ že več
silam Sovje ske žvej.	^v Vež mesa “ker ni imela
Norvežani svojo šioKosi cuu ^	j ,
jo še prav posebej, ker se s Sov- časa, da b, čakala v vrsti zanj .
jjetsko zvezo pogajajo o	pritoževala, pa
^ celo slabše”.
delitvi Oblasti obljubljajo, da bo “kma-
^ri1 Mmišm Bmmma
tfll7 st. Clair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 14103
National and International Circulation
stvovanja zunaj cerkvenih zidov. Vse gre absolutno po 1947 in bil nato z njim v stal-] njegovih zapovedih in po njegovi volji. Nad seboj in o-jnih stikih do njegove smrti bo-
eubUshed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00_ za 3 mesec*
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca	,
Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
Umted States:
$28.00 per year, $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 97 Thursday, June 23, 1977
Titovstvo
krog sebe nima nikogar, ki bi se mu upal oporekati.
To je titovstvo. Ali je tak položaj še kje drugje na svetu mogoč, da bi trajal eno celo generacijo in čez? In to kljub dejstvu, da je opevano delavsko samoupravljanje prevara, že na splošno znana, ker o vseh gospodarskih virih odloča centralistično partijsko poveljstvo? In kljub 20% skupni domači nezaposlenosti in i5% inflaciji življenjskih stroškov v prvih štirih letošnjih mesecih? In Kljub ogromni zunanji zadolženosti Jugoslavije in gospodarski odvisnosti od soseda, kot je Avstrija, na katero sc Beograd ne upa pritisniti dovolj, da bi izpolnila pogodbene obveznosti do koroških Slovencev?
To je titor^tvo, dokler je absolutist živ. Kaj pa potem?
L. P.
diši pri delu za vselitvena dovo- J MILWAUKEE, Wis. — V soljenja bodisi pri raznih medna- boto, 11. jun., zvečer je bilo v rodnih organizacijah. Dr. Krek farni dvorani sv. Štefana v Chi-je bil dvakrat v Parizu in oba-|cagU prijetno slavje:	številni
krat napravil pri vseh najbolj-1 prijatelji in znanci so proslav-ši vtis. Rad bi bil šel na njegov ljali 90-letnika Stanka Masiča grob, pa ni šlo s časom, in ko ki je bil pred drugo svetovno sva se v sredo, 8. IX. zgodaj zju- Jvojno sodnik upravnega sodišča traj, še v temi, z Lojzetom vo-Jv Celju. (To je bilo apelacijsko žila iz Clevelanda proti Kanadi, I sodišče zoper napake in pogre=-mi je Lojze rekel, da v temi ke državne uprave.) njegovega groba ne bo mogoče j Naj na kratko navedem glav-najti.	|iie dogodke Masičevega življe-
Ko sva se v petek, 10. IX., poz- Jnja. Prišel je na svet kot Ljubno zvečer z Lojzetom po krat-jijan£an) rod pa mu izhaja z nočem obisku v Torontu pripelja-Ifranjskega Krasa. V Ljubljani la v Lemont k našim frančiška-j dovršil nemško ljudsko šolo, nom, sem z velikim spoštova- Iker ga je njegov oče, strojevod-
ZaMa podpornikom napora za Slovenski dom
v Parizu
PARIZ, Fr. — Topla in iskre- j Posebej so še darovali: Stan na zahvala odboroma v Chioa-jS. Stoyan, Astoria, $50; Mici gu in Clevelandu, ki sta zadnji Coffelt, Milwaukee, $20. čas res dosti napravila za Slo-
venski dom v Parizu, kakor tu-
tev, in vsem darovalcem, ki so sc. velikodušno odzvali naši proš-
V Chicagu so pod vodstvom Slavka in Ivanke Vukšinič ter
Vsem in vsakemu res prisrčna zahvala in naj Bog podpira in blagoslavlja naše delo, da bomo vkljub vsem težavam doseg li svoj cilj in na tej poti našli dobra spca, ki nas bodo podprla.
Z zaskrbljenstjo, kaj bom o-•pravil, pa tudi v veselem pričakovanju, da se bom srečal znanci, sem se lani odpravil na pot v Vašo lepo deželo. Ta me je presenetila in očarala, včasih
Zaradi začetnih priprav za drugi del helsinške konference v Beogradu, so časopisi po svetu obrnili svoje oči v jugoslovansko prestolico. Vedno pogosteje se u stavljajo in se bodo še bolj pri možu. ki absolutno vlada nad r.ojo deželo že več kot eno generacijo in se je kot svojevrsten kpmunist uveljavil po vsem svetu.
Njegovo partizansko ime Tito je postalo svetovni pojem in je iz tega imena izpeljani izraz, titoizem začei ^ vsem rojakom, ki so sodelo-služiti kot označba za posebno obliko in zvrst komuniz- va|- za ygpgh teh dveh priredi-rtifi kakršn6gci da ni več nikjer na svetu, časopisni po-ročevalci in lazlagalci komunistične doktrine že 30 let vihtijo “ume svitle meče” v boju za pravilno definicijo jn.j titoizma, pa kaže, da so danes prav tam, kot so bili v za-1 četku
Ime titoizem ne zveni slovensko, ker ima končnico'Jožeta in Simonke Vučko pri-“izern” kot druge tuje besede, če jih rabimo v samostal- pravili 19. marc^ “Domače kolini obliki. Še manj slovensko se čuje izraz titizem, sem ne”.	I
in tja tudi uporabljan. Zato bomo tu raje uporabljali za ; Takole pišejo: “Smo naredili pa tudi malo razočarala, ta. pojem ime titovstvo, bolj domače glasečo se besedo, 'domače koline’ ih je lepo uspe-j Kar ne morem pozabiti, kako ki jo ima tudi Slovenski pravopis.	Io. Imeli smo okrog 300 ljudi in sem bil na letališču v Clevelan-
Ni namen tega spisa spuščati se V kako učeno raz- je res lepo bilo, še samo Vi bi du v petek, 3. IX., presenečen, lasanje kai titovstvo sploh je — ne privedlo bi nas de- morali biti med nami. Dva pra- ko sem pn izstopu iz letala za-iansko 'nikamoi kakor ni celih legij učenih razlagalcev, žica smo imeli in kislo repo, pa gledal znane obraze: Lojzeta Ih se ne moreto 'zediniti, kakor SC niso mogli v teku de- še druge dobrote. Naredili smo njegove žene, nasmejani obraz se tleč j- Eno drži: Tito in njegov “samoupravljalnf ko- trstne klobase in tudi na Vas munizem, njegova dežela in zgodovina razvoja je edin,'.smo se spommh, gotovo bi j* st ven a, enkratna tako zelo, da navkljub monolitnosti tudi Vi radi jedli. Ljudje so bik komunizma nekaj vsaj podobnega ne najdeš nikjer.
Srboriti časnikarji in politični analisti poskušajo iznajti paralelo, primerjavo — če ne z drugimi komunističnimi variantam’? med katerimi je značilna zlasti altajska zvrst absolutistične diktature — pa vsaj z najnovejšim pojavom tako imenovanega evrokomunizma, a vse, kar iznajdejo, šepa in ne more vzdržati objektivne kritike.	/
Zakaj ne? T'tu se je po nesreči posrečilo, da je postal junak, ko je l. 194$ Stalin odklonil njegovo ponude-no roko sprave in ga zavrgel. Ni Titu preostalo drugega, kot postatfjunak, ki ?e je po mnenju svetovnega tiska uprl samemu Stalinu. Zakaj ni Stalin napadel Jugoslavije in Tita odstranil, je skrivnost, ki se bo morda še kjiaj razkrila. Za enkrat se lahko samo ugiblje. Napad bi vedii ruske armade po suhem skozi dve neslovanski, nacionalno Moskvi sovražni državi (Romunijo in Madžarsko), operacijsko zaledje je bilo torej skrajno nesigumo; na drugi strani bi vojaška akcija zadela ob zelo trenirane partizanske gverilce in bojevanje raztegnila. Končno bi odstranitev prekaljenega , v Rusiji treniranega komunista Broza pomenila za komunizem nevarno, nestai.no situacijo, ker 'vrednega namestnika zanj v Jugoslaviji ni bilo.	* .
Ko se je pozneje Tito z ogromno gospodarsko in politično podporo Zapada povsem otresel moskovske nadvlade, jo je zares suvereno ubral po svoji “socialistični” poti. Kaj takega se dozdaj še ni in se v bodoče verjetno ne bo posrečilo nobenemu komunističnemu voditelju majhne dežele; posrečilo se je Mau na Kitajskem, a to je kolos!
Na ta način od komunističnega bloka neodvisni Tito. ob ogromnem zaledju Zapada in svojem bistrem državniškem talentu, je začel brskati do marksističnem slovarju in Marxovo doktrino spretno prilagajati razmeram m potrebam svoje dežele. Imel je popolnoma proste roke, vez4a ga ni nobena koalicija in nobena o-pozicija, k r je vse to že prej s silo zatrl.
Začel je mešati zapadne gospodarske in demokratične principe s svojim marksističnim sistemom in uvedel, kar se mu je zdelo koristno za utrditev svoje avtokracije in pa koristno tudi zh oči zapadnih Opazovalcev,'k< so mu sipali bilijone v prepričanju, da je titov-stve premik proti demokraciji in svobodi. Pri tem pa je Broz tfdo držal diktatorske vajeti v svojih rokah in takoj z nasiljem zatrl vsak pojav kakršnega koli disidentstva (up*. Djilas). »
^ Reči 'se mora, da bi te vrste titovstvo ne bilo uspelo, kpt je, če bi ne bil Tito prebrisan, zvi jačen politik, ki je znal absolutistično diktatorstvo zelo spretno obleči v odelo skrbi za blagor l judstva v deželi in sebe za dobrega očeta Jugoslavije. Njegov edinstveni položaj mu je co omogočil. To je enkratno,‘brez primere. Ta “oče” dopusti ljudem, da svobodno tekajo čez meje, kolikor hočejo, da potem svet s prstom kaže na svobodo
Sodnik Slanko Masič v Chicagu - 90-lelnik
za rezervne ofid1'
njem stopil v hišo, o kateri sem že toliko slišal, in kjer naju je prijazno sprejel in pogostil p. Fortunat.
Vesel sem bil, da se mi bo
ja južne železnice, predestiniral za čimbolj uspešno službo na železnici, kar pa se ni dogodilo. Nato je mladi Masič (kot smo [včasih rekli) trgal svoje hlače
končno izpolnila dolgoletna že-|0Sem let na klopeh ljubljanske Ija, da bom obiskal grob. veli-1 gimnazij e in jo seveda uspešno kega Slovenca, grob velikega J končal, od leta 1907 do 1911 pa
slovenskega škofa Rožmana, ki je bil dvakrat v Parizu in je stanoval pri meni, kjer sem bil njegov kuhar in šofer, in sva o-biskala Slovence ne samo po Franciji, temveč skoraj po vsej zahodni Evropi. Ker sem na njegovem grobu bil prvič na
|je študiral pravo na Dunaju in vse preizkušnje dobro prestal. (G. Masič mi je večkrat rekel: delati izpite, polagati izpite, to ni po naše. Po slovensko se reče: prestati preizkušnje!) Kasneje je prestal tudi dva rigoro-
služil v šoli
j*.
V dunajskih letih je bil g-sič zvest član kat. akademski društva Danica. Znano je, da s° v ta študentovski klub pogo3*0
■GV
prihajali predavat Janez D'
Krek, dr. Korošec, dr. Ignac ži
nik in drugi slovenski držanj
poslanci in politiki. Zato je ^
g. Masič vedno ponosen na
je članstvo v Danici in je ^
sam vedno dihal duha tiste ^
be in dosledno delal v njemvsS
življenje. Svoje članstvo v
niči je po prvi svetovni voj®1
nadaljeval kot član Slov. ^
akademskega starešinstva. ^
povem, da je bil g. Masič v ^
najskih letih inštruktor ird3)5
■
mu sinu tedanjega kranjs^ deželnega glavarja, drž. posl® ca in načelnika SLS dr. Ivalf Šušteršiča. V tistih letih se J srečaval tudi s cerkvenim ^ dovinarjem dr. Josipom ničem, poznejšim krškiip škof0^ in naslednikom dr. Malmic^ čuda, da se g. Masič v pog0^ rad vrača v svoja študentov5^ leta na Dunaju. Kdo bi se spominu na tako zaslužne
1:»'
za, a ko bi moral iti še k tret j e-pristnem ameriškem pokopali- |mU) da bi dosegel doktorski na-šču, je bil moj vtis rahlo razo- Lslov, je moral kot rezevni oficir čaranje, da ima ta duševni veli- J na fronto. Po svoji diplomi je kan in naš sotrpin v zdomstvu, I bil namreč . g. Masič enoletni ki je v najtežjih časih vse žrtvo- prostovoljec, kot so tedaj rekli, val za svoj narod, tako skromen ISe pravi: svoj vojaški rok je od-grob. Ko sem pozneje videl tudi I ---------........... .........
druga pokopališča v Ameriki, Pale so me’ odk°d%em. Povabi- spominjali v topli molitvici, razumel, da je v Ameriki I11 sta me’ naj oblscem na Alver- je živi! Povedati moram
venske može tedanje dobe, s , terimi je mladi Masič v stik. Njegova slovenska i11 ščanska zavest sta se tedaj širili in utrdili tako, da 11 zmanjšano držita še danes.
Prvo svetovno vojno je g- ^ (Dalje na 3. strani)
sem razumel, da je pač navada tako pokopavati.
Na grobu samem sem pa globlje staunu^ v sobi zraven Sienine
nia Manor njihovo mamo, ki
zelo radodarni s prispevki, tako da smo bili zelo zadovoljni, da smo lahko toliko nabrali. ..”
“Koline” same so prinesle 997 dolarjev, posamezni pa so darovali 1)10 dol.: po $100: J. B., Jože Virant, Ivan Peterlin; $75: Dr. .Leopold Šeme; po $50: Mike Mo-i kor el, Milan Pecharich, Fara sv. Štefana, Društvo sv. Ane; po $30:	Maria Pecharich, Anton
Gaber Sr., $25: Jože Russ; po $20: Viktor Lavriša, Ana Terich in Darinka Tkalec; po $10: Ignac Glavač, Martin Hozjan, Anton Glavač, Maria Rebrica, G. Šuštaršič, Anton Gaber Jr., Ivan Buh, Pavle Lenasi, Pavle Pečarič, Frank Sedlašek, Gizella Hozjan, Peter Pecharich, Stanji.y Vlasič, Maria Kranjc, Lučka Radost Kazimir Krampač; po $5: Tony Sever, Olga Stalcar,, Ančka Ahačič, Antonia Denša, Lojze Arko, Sestre od Sv. Štefana. Skupno 81,907.
Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu iz Clevelanda je že dolge mesece vabil na družabni večer 30. aprila.
Takole piše neumorni in požrtvovalni blagajnik g. Lojze:
Družabni večer je vsekakor zelo lepo uspel. V dvorani je bilo okoli 400 ljudi, zares prijetna družba, polna veselja in ži-
sedaj na žalost že rajnega Karla Mauser j a, pa gospo Marijo Novak z otroci. Ne morem pozabiti, kako sem se vse tiste dni, ki šem jih preživel v Clevelandu, bil povsod kot doma, posebej pri Bajčevih; kako smo si podajali roke, kot da smo se zadnjič srečali šele včeraj in kako so kratki pa prisrčni razgovori naenkrat povedali in pokazali življensko vsebino let, ki so nas ločila od zadnjega srečanja. Ko ire je Lojze vozil od hiše do hiše, od župnišča do župnišča, kjer sem se osebno spoznal z Vašimi skrbnimi duhovniki, od enega do drugega središča, ko sem se piovsod srečaval z novimi obrazi, sem razumel, koliko poti rie morali prehoditi, mislim reči: sem razumel, s kolikimi žrtvami je bilo namočeno Vaše življenje. Sem pa tudi videl, kako Vas je nova dežela prevzela, čeprav ste v srcu in duši ostali to, kar ste bili, hočem reči: kar smo.
Srečanje v Baragovem domu, romanje v Frank v nedeljo, 5. IX. in obisk na Pristavi so mi ostali živo v spominu.
Odkrival sem probleme, ki jih imate: naaterijalne, duhovne: z vzgojo Vaših otrok, narodne: kako v drugem svetu ohraniti zvestobo svojim virom in jo prenesti tudi mlademu rodu, pa vendar istočasno v vsej dimenziji živeti življenje dežele, kamor Vas je božja Previdnost po-
sobe Tam sva se z dobro mami-takoj sprijaznili, njeni roki
no veličino pokojnika.
Drugo jutro naju je že prišel iskat g. Jože Vučko, ki naju je potem vozil po mestu, ga nama
razumel Rožmanovo ponižnost, katero sem že posebej spoznal za časa njegovih obiskov v Evropi in na dolgih skupnih poteh. vr^lce’ lllile in drug° cvetie- In Lil je zame eden najglobljih | kak° -l6 y;Sakov^Vetk°, banCn° vtisov v Ameriki, ker ob tem.
grobu ničesar ne privlači clove-1	!e^’da bikdo
kovo pozornost, človek je samo
Inista mirovali. Delal? je suhe
mslil, da je študirala naravo-prisiljen, da se. zamisli v duhov-|‘s'.ov !e' kako ie znalal Pova-
bila me je, naj jo vsakikrat obiščem, ko bom prišla v Lemont. Dobra provincialka mati Roza me je tudi povabila in sr. Rafa-
z gospo Simonko razkazal in po- ela mi je VSedej’ kadar S6m ^ skrbel, da sem dobil stik z znan- šla na P^itnice s sr. Cecilijo, '	lodkazala prijazno sobico, kjer
Nedeljska maša pri Sv. štefa- sem Ponočevala. In kolikokrat!
Na kosilo sem hodila o počitni-
tudi 'f tef
A*
nu in popoldanski piknik je bilo zame' novo doživetje. Toliko znanih obrazov je znova zaživelo pred menoj in g. Slavko Vukšinič je v prijetni družbi v lepem lemontskem parku pred- smo skupaj z mamico k rož-
cah v sobo naše ljube rnamice. Skupaj sva obedovali. Dobre sestre so poslale iz kuhinje tudi zame kosilo ali večerjo. Nato
da ni pozabila svojega rtP1 nega jezika in kadar me p0*0* po telefonu, zaslišim njen P jazno-skrbni glas: Kako Pat( vami, Lojzka? Kratek razS0^ z.njo mi da nove moči za ^ nje v tujini.
Bog z Vami in moja miS1 bi a sestra Siena!
Lojzka VerblC -----o— —
Česlilke zavedal slovenskemu paru k srebrni poroki
FAIRFIELD, Conn. — Pf,, 23. junija 1977, je dopolnil srečnega, zadovoljnega za ? skega življenja naš splošn0 ni rojak Armin Kurbus ^ ribora, s svojo ljubo,
dane volje. Večerja je bila iz-!stavila, v deželi, kjer sem po-
vršino pripravljena, za kar gre vse priznanje in zahvala našim pridnim ženam in dekletom. Posebno razveseljivo je bilo to, da so sedeli pri istih migeh stari prijatelji, ki /e dolgo niso bili skupaj in večer je potekal v res prijetnem razpoloženju.
imeli smo tudi srečoiov in med francoskimi vini se je bohotno dvigat “Eifelov turn” (lorta), ki jo je umetniško pri-Ipiavila ga. Fani Omahen. Znani clevelandski mesarski mojster g. Božo Ratajc je za to priliko daroval 6 ft. dolgo salamo, ki je še posebno podžigala, da so ljudje prridno kupovali listke.
Predolgo bi bilo. če bi hotel navesti imena vseh. ki so s svo-
, ...... ^ __________..	. ,	Ju
goiiaviji; a kaj se godi na mejnih stražnicah z vsem ti st im cesar Tito noče, o tem nihče ne poroča.
lito dopusti, da se na papirju uredijo odnosi z Va-'jim požrtvovalnim delom prip'*-tikauom n gre celo sam k papežu, da se svet raduje mogli k temu lepemu uspehu, ki nad njegovo vc ako tolerantnostjo in skrbjo za versko R tudi finančno lep: čisti dobi-svobodo, Cerkvi v domovini pa ne pusti nikakega udej- ček $1557.72.”
nemu vencu v kapelb, kjer je molila sr. Rafaela. Mamico smo nato spremile V/njeno sobo. Tani jf; ona odmolila še'iz svojega molitvenika, me pa za njo.
Ob prvem srečanju sem spoznala tudi sestro Avito,. drugo
napisom: “Dobrodošli|! l''erko mamino' in sestro Ver°-
niko, ki jo je pohčerila. Z mamo
stavil družine, s katerimi smo se pred letom druga za drugo poslavljali v Parizu, pokazal na otroke in dodal:	“To smo pa
med tem pridelali.” Bilo je res prijetno srečanje, za katerega je gospa Marija pripravila veliko torto z Ameriki!”
Drugi dan sva se z Lojzetom poslovila, ker je moral nazaj v Cleveland, “prevzela” sta me pa Tone in Ludvik Gombač ter me zapeljala na letališče, od koder sem nadaljeval pot proti Zahodu,, o čemer pa kdaj drugič.
Ko sem se poslavljal od Chicaga, kjer v središču kipijo pro ti nebu nebotičniki, na perife nji pa se nizke hišice širijo v nedogled, sem vedel, da moja pot tudi tukaj ni bila zaman.
Vsem poznanim in nepoznanim iz Clevelanda in Chicaga, pa tudi seveda drugod, prisrčne pozdrave in toplo priporočam tudi v nadalje zadevo našega Slovenskega doma v Parizu.
Nace Čretnik
S, Stana Trstenjak bo obhajata zteli jsibftej
prijazno ženo Johanco

vo s Koroške. Ljubi Bog jc ^ zakon blagoslovil z dvema » rama, Silvano, ki je sedaj z • rečena, in Melito, ki je junija absolvirala 8. razr^ y teliške šole pri Sv. Emer^ Fairfieldu.	_	0i
G.' Armin Kurbus in Aie -■ žena Johanca sta zavedna venca ih praktična katri , Oboje sta pokazala s lom tekom let doma, v ZV ,
/i'
s svojim delom pri usta11 ^
Isva se zelo dobro razumeli in kadar sva bili sami, mi je veliko povedala, kako je bilo doma, ko |s!.a bili obe sestri še majhni in tudi o svojem možu, njunem o-četu. Mama je bila zelo zgovorna in njen spomin zelo dober.
[Zanimala se je za vse dogodke Iv domovini in tu v Ameriki.
Spominjam se, da je še zadnja Rvcev med Slovenci
slovensko-kulturne pevsk6 ^ pine v Fairfieldu. Arm111 ^' bas je splošno poznan ne J med nami, temveč daleč P ^
i
meriki in Kanadi, kot edc11
zavedne j šib in naj po:
žrA
oP
jnejših narodnih in kulturi1,^
poln orna v drugi luči dojel problem, ki ga postavljajo črni v Ameriki.
Globoko me je ganilo zanimanje za naše probleme v Franciji in zlasti v' Parizu in pomoč, ki ste jo dad in obljubili za Slovenski doro in kapelo v Parizu.
Posebej sera bil še vesel, da sem se osebno seznanil z urednikoma pri Ameriški Domovini in pri Amerikanskem Slovencu, katerih vitalnost občudujem, saj iz lastnih izkušenj vem, kako je to delo težko.
Iz Clevelanda sem odhajal z eno neizpolnjeno željo,' da nisem mogel na grob pokojnega dr. Miha Kreka, o čigar delu za vseljene© v Ameriko so mi mnogi, ki £'a osebno sicer niso poznali, toliko dobrega povedali.
Osebno sem se sppznal z njim na svoji novi maši v Rimu leta zdravu smo se seznamih .'ih ypi-a-An delavpy, zatp.se je bomo vsi
vsej državi Connec letom prireja s pevsko skupino slovenske certe pri nas v Connect1011 ri
leta svojega življenja nepreata- du in v no mislila na svoje delo, a je Beto za letom prireja 3 omagala in hčerki naročala, kako naj pazi na cvetje, na cerkvico, ki jo je še sama naredila.
Kot katedrala je izgledala in se-.stra Siena jo ima v svoji sobi.
Ko je ta dobra mamica umrla, sem prihitela v Lemont’, kamor me je večkrat pripeljal dobri p. dr. Kabst, ki večkrat še mašuje v sestrski kapeli v Alver-!nia. Mamica počiva na lemontskem pokopališču sv. Alfonza, poleg skrbnega moža in očeta.
Sestra Siena poučuje na ■Mount Assisi glasbo, umetnostno lepopisje hr je zelo zaposlena. Yae jo imamo rade, saj je tolikokrat igrala v kapeli in ko’ liko ur je poučevala razne igre in pesmi Ob raznih slovesnostih.
Letos 28- junija bo obhajala 50-letnico svojega življenja pri
pr’
k

JOLIET, Ul. — Kako sem spoznala to prijazno, dobro sestro?
V .Lemontu sem bila na romanju, pa me je pot zanesla na pokopališče, kjer obiščem vselej, če le morem, grob skrbnega varuh« mojih- nečakov ih grobove naših umrlih frančiškanov. Nato sem še hotela iti nekoliko dalje, pa sem blizu šole. M punt [sostra-h Assisi 'srečala dve sestri. Ro‘pe;-j Bog,/jo ohrani še tako čvrsto
tudi v New Yorku, Pe11IlS j
raji, Maim, Washington0, nadi in drugod.
To so prave Slovenske ditve, na katerih nam P' i najlepše pesmi in md0 ^ j«* naše lepe Slovenije. Po '■'‘’“% potih ga zvesto sprem!!a ^ va ljuba, nadvse' prijazh0^ On, kakor v^a skupin9’ , jif on vodi, uživa velik ugK ^ d so kdaj nastopili, jih ved1 , va vabijo.,
Dragi prijatelj Armin, . , Tebi in tvoji zvesti ŽC11* ^ hand, da bi Vaju ljuh' ^ hranil tako zdrava in L' nadaljnih 25 let, slovensko pesmijo
da bi
lauiV*
ali Vajin zlati zakonsk1 •' j ? Bog Vaju h i a g o s h"
mnogo let!



iV
AMERIŠKA DOMOVINA NA POČITNICAH
Spoštovanim naročnikom, dopisnikom, sotrud-nikom in bralcem sporočamo, da bo Ameriška Domovina prva dva tedna v mesecu juliju na počitnicah. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla v petek, 1. julija, prva po počitnicah pa v ponedeljek, 18. julija.
Naše zveste dopisnike, društvene tajnike in zasebnike prosimo, da upoštevajo zgornje naznanilo, temu prilagodijo svoje prispevke in jih pošljejo pravočasno v objavo. Lepa hvala!
LASTNIŠTVO
__________________ AMERIŠKE DOMOVINE
Sodnik Stanko Maslo v Chicagu - BO-letisik
(Nadaljevanje s 2. strani)
sič prebil na obeh frontah, a največ na vzhodni, v Karpatih. Proti koncu vojne pa je bil na soški fronti in tam doživel polom bivše monarhije. Bil je tudi dvakrat ranjen. Bodi povedano, da je avstrijska soldateska vedela, da je mladi jurist Stanko Masič trd Slovenec, zato ga je večkrat prestavila, da bi tako zmanjšala njegov vpliv na vojake.
Ko se je g. Masič vrnil s fronte,- je takoj stopil v službo slovenske narodne vlade v Ljubljani in postal adjutant pri poverjeniku za vojaške zadeve, pri dr. Lovru Pogačniku. Pozneje je kot pravni referent bil na okrajnem glavarstvu za ljubljansko okolico. Leta 1928 je bil poklican v notranje ministrstvo v Belgrad. V zadnjih dveh letih te službe ga je večkrat konzultiral dr. Korošec, kateremu je nioral g. Masič poskrbeti pravno obliko te ali one politične poteze in namere. To dokazuje, da je bil naš 90-letnk cenjen in upoštevan jurist. Njegovo dolgoletno delo v politično-upravni službi ga je krepko usposobilo za apelacijskega sodnika upravnega sodišča v Celju. To odgovorno službo visokega sodnika
zadovoljen z njim. Seveda pa je bil to dejansko hud kompromis, kot je bil v mnogih drugih podobnih primerih. A ta grenki kompromis in duhomorno delo v pralnici je g. Masič znal čudovito premagati v sebi s svojo veliko delavnostjo izven “tovarne”. Na kratko povedano: poslal je aktiven član slovenske skupnosti, ki se zbira okrog fare sv. Štefana. Kot jurist je takoj preštudiral ameriško ustavo in pri tem vse predpise za državljanski izpit. Tako je g. Masič postal privatni inštruktor za ta izpit. Večina Slovencev v Chicagu, ki so prišli tja po 1. 1950, je šla skoz to Masičevo šolo. In bilo je tako temeljita, da nobeden njegovih kandidatov ni padel pri izpitu, neglede, ali je bil mjad ali star in ali je znal kaj-več angleščine ali komaj kaj.
te faranom Sv. Štefana. Čisto srni. In prepevali so deij kot eno sko upravo v Trstu. Razložil mi
Seveda so pri federalnem uradu v Chicagu zvedeli, kdo tako <•-
tako, kot je pred leti razdajal svoje g. Masič. G. Fišinger je najprej očrtal Masičevo življenje, nato pa orisal slavljenčevo delo v Chicagu. Za tem govorom so se v presledkih vršili krajši pozdravni nagovori. P. Vende-lin, poleg katerega je sedel u-rednik “Ave Maria” p. Fortu-nat, je pozdravil g. Masiča v imenu fare sv. Štefana in na kratko omenil Masičevo sodelovanje in pomoč pri farnem delu.. Ga. Gabrova je povedala, kako je slavljenec vedno kazal zanimanje za slovensko šolo in spraševal celo za posamezne u-čence, kako napredujejo. Dr. Bernik je poudaril, da nam mora biti g. Masič vzor in zgled v •trdem življenjskem boju, saj je moral v Chicagu v tretje začeti svoje življenje in to trdo življenje ročnega delavca, kar pa g. Masiča ni vrglo iz duševnega ravnotežja. In da je bil g. Masič edini primer slovenskega človeka, ki so ga omenjali pri seji Združenih narodov. V kasnejšem nagovoru je ta primer širše razložil g. Jerom Šoukal. Dr. Leskovar pa je izrazi) misel, da bi moral g. Masič napisati svoje spomine, ker je živel in deloval v treh tako različnih dobah in državah. (Če bi se v Chicagu našla kaka požrtvolana tipkarica, ki bi ji g. Masič narekoval, bi bilo to možno.)
Svojevrstna posebnost večera je bil Čeh Vladimir Rihter, po poklicu arhitekt, ki je prišel na slavje v uniformi češkega katoliškega Sokola. (Za tega Sokola je baje dal pobudo Janez Ev.
mcljito pripravlja Slovence raj ^	tudi hrvaški
ta izpit. Obenem p. je g. Maaic,	G Rihter je ^ ^
nagovor v češčini, kar je dalo večeru značaj večnarodnosti.
ki se je že v taborišču pridno ! ukvarjal z angleščino, kot in-!
struktor pomagal mnogim Slo- : ,	. m	,• i
^	v v ,	. Čeprav nismo razumeli vsake
vencem v Chicagu cez začetne .	,	,	.	, .. ,
, v ,	, j , megove besede, je kljub temu
težave tega najbolj ‘ bastardske-■ .	j »	• j
^	^	n ■ rC/~\Tro Ti OArrl 11 con o v-vrM nmrori rm-
ga” jezika na svetu. (To oznako mi je izrekel nek profesor an-
njegova navdušena pripoved zajela vse navzoče. Deležen je bil
»Uiuu blUiUU	oucunjva zzz* jv,	vplikeva nriynania
je g. Masič opravljal od 1. 1937 gleščine tu!) Sem večkrat slišal, |	'
do pomladi 1941.
Kot rezervni stotnik je bil tedaj tudi g. Masič mobiliziran, prišel s svojo četo do Črne gore in tam bil zajet od Italijanov, nato pa (če prav vem) prepeljan v Italijo. A ker je navedel ket svoje bivališče Celje, ki je bilo pol nemško zasedbo, je bil iz ujetništva takoj izpuščen. Seveda pa ni šel v Celje, ampak se .le ustavil in ostal v svoji rodni Ljubljani in kot uradnik-gost Vršil službo pri bivši banski u-pravi. Po daljšem prizadevanju in trudu je končno uspel, da je tudi njegova družina prišla iz Celja v Ljubljano.
V maju 1945 se je g. Masič Pred komunističnim- nasiljem u-maknil iz Ljubljane, šel čez Ljubelj, doživel Vetrinj, nato pa odšel z naj večjo slovensko skupino v Peggez pri Lienzu, v pozni jeseni 1946 pa s to skupino v taborišče v Spittalu. Čez dobro leto ali kaj je s svojim bratom Pavletom (ki je bil državni po-
da je znal g. Masič s svojim hu- f Za tem ie vstal S- Masič in se morjem in dobro voljo napravi- zahvalil navzočim za udeldžbo
in prijeten večer, posebej še pri-
rediteljem večera in požrtvovalnim gospodinjam. Ker pa je v
ti pouk prijeten.
Da,' njegov življenjski optimizem in njegov smisel za humor • .	v jv..
,	. . ,	.	, ;njem humor se vedno ziv, je posta sestavni del njegove oseb-i , ,	. .	, j ’ , . ■
j, ,T ,	... v , ivedal zanimivo anekdoto, ki je
nosti. Neka posebna privlačnost'v
■*-	. i f~ Kil /N r\ I	T T OTrrviOrv* or n •»»/•vet —
j c bila vedno opazna pri nj em, pa bodisi da ga je kdo srečal
uro. Pravo prešerno razpoloženje je nastalo v dvorani — v zadovoljstvo vseh! Pri petju so se zlasti odlikovale Horjulke — kar štiri sestre Stanovnikove. (Ena teh je skupaj z materjo na obisku iz Horjula.)
Naj 'posebej še enkrat omenim odlično domačo večerjo, ki so jo pripravile požrtvovalne gospodinje tam zadaj v kuhinji. Bi zaslužile, da bi vsako posebej imenoval, a ker ne vem vseh imen, naj bo izrečeno le tole splošno priznanje. Pri tem pa še tole besedo in misel: Ko so drugi navdušeno peli, so mlade strežnice in strežniki pridno pospravljali mize. Tako pridno, da se mi je zdelo, kot da se tudi prijetnemu petju ne dajo motiti. Pa se mi je utrnila pri tem misel: verjetno pa so tudi med mlajšimi in najrtialjširni taki, ki bodo v prihodnje voljni žrtvovati del svojih sposobnosti in moči za potrebe bližnjega in skupnosti? Saj so bili med temi strežniki študenti in študentke college-a, drugi pa že v služ-oah. Daj Bog, da bo tako! — Povedati pa seveda tudi moram, da so večer in program/za slavje zamislili in organizirali ga. Ana Gaber, gdč. Pepca Mokorel in g. Jože Rus. Ta je bil spreten ceremonij er cele slavnosti.
Kot umesten uvod v to slavje sem občutil sobotno večerno mašo pri Sv. Štefanu. Daši je bila angleška (slovenski dve sta v nedeljo dopoldne), je razen prve pesmi bilo vse petje slovensko. Med darovanjem je gdč. Mokorel zapela “Ave Marijo”. Nisem vedel, da je tako izborna pevka. Pravo presenečenje je bilo to zame. Nekje sredi solo-speva sem začutil, kako sta oevsko-glasbena lepota in počastitev Matere božje zliti v ne-razdružno enoto. Ni čuda, da sem skoraj pozabil na darovanje. Je bilo kar rib mestu, da nas je p. Vendelin izpred oltarja spomnil: “Molite bratje ...” Kot bi hotel reči: Tudi ti, ki tamle zadaj zamišljeno hangar podpiraš. Kmalu za tem je s ko-la mogočno zadonel “Svet, svet, svet.'.sledeč onemu pri ol-
pred cerkvijo ali na prireditvah ali na cesti, še prav posebno pa pri obisku. Teh svojih prijetnih lastnosti ni izgubil, čeprav ga je na tihem stalno težila skrb za družino, ki je ostala doma. Družino mi je omenjal pri vsakem srečanju, še posebej pa v tistih letih, ko sta njegovi hčerki u-spešno študirali' na ljubljanski univerzi. Te njegove lastnosti pa pripravljenost pomagati slovenskim ljudem v njihovih relativno majhnih problemih in težavah — ko ni imel več prilike, da bi sodeloval in soodločal pri velikih, kot je nekoč — so napravili našega 90 - 1 e t n i k a splošno priljubljenega v Chica-
slanec v zadnji predvojni Skup- [gu in širši okolici. To je dokazal ščini) uspel priti v Italijo, pre- sobotni večer, na katerega je bival nekaj časa v Casserti, na- prišlo čez 100 ljudi, to pa v taborišču Cine Citta pri
Rimu. (To je znano italijansko filmsko mesto. Polovica tega je bilo tedaj begunsko tabarišče.)
Leta -1952 je g. Masič prišel R Rima v Chicago, pri čemer je pomagala družina g. Adi-1« Kranjca in ge. Peterlinove, ^d 1, 1963 naprej pa živi v prijetnem starostnem domu v E-vanstonu, ki je severno predmestje Chicaga.
Ro je g. Masič prišel v Chi-Cago, je bil že blizu svojega 65. feta. Uvidel je takoj, da svojega Pravnega poklica v Ameriki ne b<3 mogel vršiti. Tudi na kak brugi inteligenčni poklic pi bilo misliti, ker bi bil pač moral iti v šole. In kako težje delo v tovarni bi pri svojih letih ne bil zmogel. Trdno pa je bil odločen, hoče živeti od dela svojih r°k. Zato je sprejel delo v pralnici, seveda ob skromni plači. Večkrat mi je rekel:	To delo
zmorem in*ker ga zmorem, sem
ije bil deležen v svojem starost nem domu, kjer žive samo bivši poslovni ljudje in intelektualci, pa kjer mora biti vsakdo vsak dan obrit in v beli srajci s kravato, ker hoče dom doseči občutje, da se v življenju posameznika ni nič spremenilo. Ker pa je bil g. Masič delavec v pralnici, je upravitelj doma duhovito rešil problem, kako ga častno predstaviti v domu: pod sliko, ki jo dobi vsakdo v hišni knjigi, je dal zapisati: In Yugoslavia judge, in America in laun dry business ... Naslednje dni so sostanovalci spraševali g. Masiča, ali je bil predsednik ali podpredsednik te kompanije Seveda smo se navzoči krepko nasmejali tej anekdoti.
Kot zadnja točka sporeda je bilo zabijanje žeblja v prapor. G. Rihter je namreč prinesel seboj prapor češkega kat. Sokola, ki je v nekem smislu tudi duhovna lastnina bivših slovenskih Orlov, živečih v Chicagu Prapor je bil namreč blagoslov Ijen pred kakimi 12 ali 13 leti ob navzočposti g.' Rihterja in njegovih prijateljev, od Sloven-
Naj zapišem nekaj besed o tem prijetnem večeru. Po končani, zelo okusni večerji je jubilanta najprej pozdravila mala Gabrova vnukinja, ki je učenka slovenske sobotne šole. Seveda v slovenski narodni noši, kot se za tako priliko spodobi. Pa Vicev pa šo bili tedaj navzoči gg.
spremstvu svdjega starega očeta Antona Gabra, ki se je za to slavje oblekel v nekdanjo orlovsko uniformo. Seveda na čast slavljencu g. Masiču, ki’je bil v letih po prvi svetovni vojni aktiven član orlovske organizacije. Slavnostni govor je imel g. Alfred Fišinger, ki je bil gotovo najbolj primeren govornik za to priliko. Iz dveh razlogov: pred zadnjo svetovno vojno je bil tudi on sodnik v Ljubljani (znano je, da je pripravil zloglasnega
Masič, Gaber, Rus, Varšek in dr. Krek .. . Mecenska botra tega prapora je znana čikaška javna delavka ga. Gizela Hozian. Naj povem, da je na eni strani tega lepega prapora velehradska Mati božja, na drugi pa .sta sv. Ciril in Metod, pod njima pa napis v glagolici ‘‘Gospodine pomiluj”. Spominski žebelj je seveda zabil slavljene^ g. Masič. G. Rihter je omenil, da je pred-zadmjoga zabil pokojni dr. Miha Krek.
je takole: Saj gotovo veš, da je Avstrija imela dvotirni upravni sistem. Tako je Kranjska dežela imela deželnega predsednika, seveda Nemca — zadnji je bil baron Schwartz, — ki je imel pod seboj policijo in žandarme-rijo ter bil podrejen notranjemu ministru na Dunaju. Poleg tega pa je imela deželnega glavarja zadnji je bil dr. Šušteršič — ki je imel na skrbi ljudske šole, ceste, vode, gozdove, gospodarstvo sploh. Trst pa je zaradi svojega velikega pomena, seveda zaradi pristanišča, imel državnega namestnika (Staatshal-terja), ki je bil v odločanju vse bolj samostojen, kot pa so bili deležni predsedniki in glavarji. Če sem si prav zapomnil, je dvotirna uprava imela v Trstu stično točko že v tem državnem namestniku. In pod Trst so spadali Goriška z Gradiško in Istra, ne pa Pulj, kjer je imel vso besedo admiral avstrijske vojne mornarice, ki je imela v tem mestu svoj glavni stan. (Če je v tehle besedah kaj napak, mora iti na moj račun, ne na račun g. Masiča.)
Nato pa mi je razložil ustanovo pristaniških policij: Trst je imel sicer redno mestno policijo, obenem pa posebno pristaniško, izšolano za potrebe pristanišča. In tako je bilo v vseh istrskih pristaniščih, razen Pulja, in prav tako v vseli dalmatinskih. Mestne policije niso imele pravice nastopati v pristaniščih. In vse te pristaniške policije so imele v Trstu svojega generalnega direktorja. Priznam, da mi je bila tale zadeva povsem neznana, dokler mi je ni razložil g. Masič. Seveda pa sva nato skupno izrekla misel: je pač Dunaj šel za tem, da čimbolj krepko drži v svojih rokah celo jadransko obalo, tako vojaško kot politično-upravno.
Še veliko drugih zanimivih primerov iz najinih razgovorov bi mogel navesti. Celo iz jezikoslovja! In pri tem je g. Masič zelo domiseln. Tako mi je dvakrat razlagal: Babno polje, Babna polica in nemški Babenberžani — veš, tu mora biti neka
Izlet na Havajske oloke imeli wyst0’
"	. smo imeli na programu sesta-
m njihovo ogledovanje
tar ju. Ker je bila liturgija te jezikovna sorodnost. In s po-
nedelje namenjena praznovanju Sv. Rešnjega Telesa, so zato po povzdigovanju pevci ob orglah trepko zapeli stare znane pesmi: Hvali Sion Rešenika... ter Praznika svetega radujmo se ... Na mah sem se v mislih znašel sredi nekdanjih procesij Sv. Rešnjega Telesa pred cerkvijo v D. M. Polju. Na koncu je sledila še zmeraj lepa in udarna Hladnikova “Marija, skozi življenje...” Celo bogoslužje je bdo kaj naraven, obenem pa duhovno bogat uvod v slavje, ki je nato sledilo v dvorani.
Ob tej priliki se g. Masiču v svojem imenu in v imenu družine zahvalim za prijetne ure, ki smo jih imeli z njim pri nas. Pa za vsa moja srečanja z njim v Chicagu in pred tem v Rimu ter v spittalskem taborišču, kjer sem se prvikrat srečal z njim. Saj sem že ob prvem srečanju občutil neko izredno privlačno silo v njem, nek prijeten optimizem in smisel za humor ter pripravljenost pomagati. Teh njegovih lastnosti smo bili nato večkrat deležni tudi v Rimu Naj omenim, da smolam v malem krogu in v prijetnem razpoloženju — neko nedeljo dopoldne je bilo' — proslavljali njegovo 60-letnico. Navzoči so bili: rev., dr. Pavel Robič, advokat dr. Lojze Vogrič, Vlado Stergar, Janez Jenko in podpisani.
Naj povem danes, da mi je g. Masič marsikaj pojasnil iz nnše ^bližnje politične zgodovine, zla-’sti tNte piedipfvo svetovno vojni?. Primer: Ko je pred nekaj leti ij-.šla v angleščini pomemb-
udarkom je dodal: Seveda bab-nu tu pomeni kamnita, da Bartel-Janežičev slovar izrecno to pove.
Preden končam, še tole sporočilo in naročilo: Pred večerno mašo sem obiskal go. Heleno Remčevo, ki je že več mesecev v postelji in hudo preizkušana v trpljenju, pri tem pa duševno zelo sveža. Med razgovorom mi j c dvakrat naročila, da naj v njenem imenu izrečem čestitko g. Mjjsiču. Saj sta bila njen mož, pok. ing. Vladimir Remec in g. Stanko Masič velika prijatelja še iz dunajskih let. In v Chicagu sta stanovala pod isto streho. Žal, da sem v dvorani kar pozabil na to čestitko ge. Remčeve. Naj jo zato g. Masiču sporočim na temle mestu.
Pa še tole: Slovenski intelektualni delavec, ki je več let živel v Chicagu in ki zelo nerad izreče kako priznanje o kom, mi je pred leti rekel tole, ko je beseda nanesla na Chicago:	Da,
gospod Masič v Chicagu — to je čisto zlato. (Dr. Rajko Ložar.)
Gospod Masič, naj Vas dobri Bog še dolgo ohranja čilega in zdravega.
Janez Grum
MALI OGLASI
NOV NA SEZNAMU V euclidu
Zidan ranč, s tremi spalnicami, samo tri leta star, garaža za dva avta, polna klet, kuhinja z več predelavami in jedilna soba.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9. ure zvečer
(98)
repairing
na knjiga p Ttafu, ki jo je napi-
razbojnika k priznanju); drugič j Ko končanem slavju so gosi-'sal prof. dr. Bogdan Novak (se-j	____
pa zato, ker g., Fišinger kot or- 'je prihajali čestitat g. I^jučK!diiij^ViT(j)jk?duvPF-ej pa precej let Of all kitchen appliances, kit- lahko takoj sporočila, ganist'že dolga leta razdaja svp- medtem pa rbiacii zapeli, ua-A: CijiCtVgu), g. Masiča po- ehen helpers or industrial ma- siečno prileteli v to 1
LAKE RENO, Minn. — Potovanje na Havaje se je začelo v Alexandriji, Minn. G. Burnie je bila tako ljubezniva, da je vzela mene in mojo sostanovalko v svoj avto in smo okoli 4. popoldne zapustile Alexandrijo. Vzeli smo cesto 94, ker je naj hitrejša in se izogiblje mest. Za majhen čas smo se ustavile v St. CToudu za kavo. Cesta je bila vseskozi lepa in smo kar hitro prišle v Minneapolis. Sobe smo imele naročene v hotelu Marriott, po okusni večerji smo se kar odpravile v postelje. Zjutraj po zajtrku nas je hotelski bus odpeljal na letališče; oddale smo prtljago in čakale na ostale potnike. Potovala sem namreč s skupino.
Malo pred deseto smo šli v velikega srebrnega ptiča DC-10; bilo nas je 260 potnikov, seveda ne vsi za Havaje. Točno ob deseti uri 17. februarja smo začeli naše potovanje. Vreme je bilo kot naročeno: krasno, jasno. Km: sem imela sedež pri oknu, je bilo res vse čudovito. Sem že kar nekajkrat letela, a tako krasnega pogleda še nisem imela. Jasno nebo je omogočilo, da sern videla vsak avijon, kateri nas je prehitel ali letel v obratni smeri. Imeli smo direktni polet iz Minneapolisa do I^os Angelesa. Čeprav smo leteli 32,000 čevljev visoko, se je zemlja pod nami krasno videla. Do Los Angelesa je bilo 1543 milj.
Leteli smo mimo Yanktona, S.D.. nad Nebrasko. Videli krasne koloradske kanjone, trikrat preleteli reko Colorado, mimo Boulder Cityje, Nevada, in leteli nekaj časa nad reko Colorado, videli krasen Palm Springs, nekaj časa leteli nad predmestji Los Angelesa in pristali po treh urah letenja. Tu smo šli iz avi-jona v letališko poslopje. Postanek je bil eno uro za izmenjavo pilotov, strežnic in čiščenje. Med poletom smo imeli okusno kosilo “lazanja” in tudi trde pijače, kdor je želel. Po postanku srno zasedli zopet letalo, pred nami je bilo 2560 milj do Havajev.
Morje je bilo pod nami malo nemirno, videli so se beli grebb-ni. Polet je bil polovico poti kar miren, potem pa smo prišli med zračne vrtince in nas je malo zibalo, pa hudega ni bilo. Na sporedu smo imeli film in nismo imeli časa misliti, na zibanje, ker je bil kar zanimiv film. Tudi večerja je bila zelo okusna: goveja pečenka ali kokoš s polinezijsko omako. Jaz sem ostala pti kokoši, ker imam belo meso rada. Zraven zopet šampanjec, kava ali čaj itd. Po desetih urah letenja smo pristali v Honolulu.
Dobili smo cvetlične vence, spoznali našega vodiča. Letališče je tako veliko, da smo se odpeljali z avtobusom do prtljažnega oddelka, kjer smo čakali ob vrteči se plošči na naše kovčke, da se je že tudi nam vi telo v glavi in nisem vedela, ali se plošča vrti ali jaz. Končno sem le zagrabila moje in jih postavila v vrsto, da so jih odpeljali v pravi hotel. Zopet smo zasedli avtobus, ki nas je odpeljal skozi mesto. Po poti smo imeli priliko slišati zanimive stvari, vsako važno poslopje nam je šofer omenil, razlagal, kje se peljemo. Končno smo se pripeljali v naš hotel Beachcomber Waikiki. Za vhod v hotel smo se morali poslužiti premikajočih se stopnic (escalator), sobo sem dobila v 16. nadstropju. Sobe so bile še kar V' etobne, z balkoni. Ko smo se malo odpočile in si preuredile, smo odšle v avlo hotela, kjer je bilo par prodajaln. Kupila sem nov fotoaparat, ker sam starega pohabila v avtu na poti v Alexandrijo. Seveda sem ebouam kupila tudi razglednice, da sem
da smo ta krasen ko-
le okoli devetih
smo
nek z vodičem. Razdelil nam je nakupovalne torbice, nas seznanil z nadaljnim programom, potem pa smo šli vsak na svoje po mestu.
Napotila sem se proti mednarodnemu trgu zanimivosti v lesu, školjkah. Na res majhnem prostoru je vsega, posebno nakit. Popoldne sem si ogledala največji nakupovalni center “A-la Moana”. Obsega samo 53 a-krov, med nadstropji so seveda zopet eskalatorji in tekoči trakovi. Za ogled celega kompleksa bi potreboval vsaj teden dni, v enem popoldnevu pa si lahko ogledaš samo majhen del. So vse mogoče trgovine, restavracije, videla sem italijansko, kitajsko, japonsko itd. Po dobri večerji zopet pisanje, potem pa zgodaj v posteljo, ker drugi dan nas je čakala tura po mestu in okolici.
(Dalje sledi)
.... o-------
Priporočite
AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju!
MALI OGLASI
16uim Sound Movie Projector
$100. Call 361-4088, ask for Jim
(x)
Lastnik prodaja
enodružinsko hišo s tremi spalnicami, garaža, parcela 75x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. 185 St. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598.
(100)
NAPRODAJ
Šest let staro trgovsko poslopje za dve trgovine na E. 200 St. v Euclid, Ohio, primerno za vsako obrt. Kličite od 8. do 4. ure 692-2099.
(102)
j-	V NAJEM
Pet sob na 6514 Schaefer Ave. KUčite tel. 1-354-4148!
(98)
FOR RENT
Three rooms furnished or unfurnished, carpeted, newly decorated. On 1003 E. 66 Place. Call 361-3485 '
(24, ljul)
APARTMENT FOR SALE
12 unit, East Side, good investment. Owner retiring, $45,000.
Lennon Realty Inc.
MENTOR, OHIO 942-6455	942-9392
(17,21,23,24)
Stanovanje išče Starejši, čist zakonski par išče stanovanje s 4 ali 5 sobami v bližini St. Clair Avenue spodaj.
Kličite tel. 391-7803.
—(17,20,23 jun)
1071 E. 71 St.
South of St. Clair Ave. 6 large rooms for rent, bath, separate utilities, up, $80. See caretaker
or call 843.-8033 alter 6 p.m.
(102)
and
for RENT
Three unfurnished rooms bath on E. 71 St. off St. Clair, garage available. Adults only. Call 361-0989 after 5 pm
x (102)
fl
lastnik prodaja
Hiša s tremi spalnicami 1% kopalnice, nasproti cerkve Marije Vnebovžete. Kličite 681-26T3.
U i____________—
Help wanted Male or Female
CLEANING WOMAN WANTED
For medium sized East Side of-) See. Monday thru Friday 6 to 10 p.m. $3 per hour. Please call Carol Galata at 486-1313. ,
(100)
COOK OR COUPLE
For private home. Man could work elsewhere. Good salary. References. Gates Mills area.
je velike giasbeno-peyske talen-.vdiisenq,‘prepevMi-uarodne ^r'^vjirašak:,'k‘akpi.)e" biio z-avstrij- chines. — 268-0100.
W.
IV
tiček naf zenulji. Prvi dan smo GaH: 247-6110 after 6 p.m
y’v,
Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST
r	.,*»	■ ‘V;:-- ■*• •> V
“Škoda takega hlapca/ takega delavca,” je dejala ona prilizlji-
vo in se dodobra prikupila Tomažu. Laskalo. mu je, da žena hvali njegovo delavnost.
“Če delam, delam pošteno, to je že res!” je govoril. Glasneje so zapele dvajsetice: malo nas je. Vendar pa je pomislil Tomaž da hi se mu smejali v vasi, češ: na Peč je šel za hlapca, in je dejal:
“Ne, za hlapca nisem.”
Ali Katra ni odnehala. Še slajše se mu je nasmehnila in ga prijela za roko:
“Kdo neki pravi, da boš za hlapca? Lepa je ta! Ali je Peč taka beračija? Za hlapca nad hlapci boš, za oskrbnika.” Čudovita je bila Katrina prekanjenost, ko je bila izrekla zadnje besede. Zadela je v živo. Tomaževa samozavest se je pod takim navalom, sesula vase, in obličje mu je razjasnila radost. Kakor je bila ta sprememba hitra, je vendar Katra uganila takoj, da je Tomaž njen. Segla je haglo v žep in Tomaž je tiščal v roki lep nov desetak, preden se je zavedel.
“Premisli,” je govorila žena, “ves dan ti pustim časa, da ne porečeš, da sem te premotila.” “Tisto pa ne!” je odvrnil Tomaž, a zaradi lepšega je pristavil: “Razmislil bom že, če je res tako. Za oskrbnika, to je nekaj drugega.”
“Tako je, tako!” je hitela zena. “Šmentani fant, trmast si, pa mi zato ugajaš. Le nase boš malo bolj gledal. Lej no, kakšen pia si. Brke si pušča, da mu silijo v usta kot staremu pijancu.” ..“He,” je pomislil Tomaž, “ta je lepa. Kaj pa, če nima baba nekaj? Vrag jo, še neumna zna biti name.!’ Postalo ga je nehote sram pred njo in zamrmral Je nekaj, rta kadar odhaja člo-veH v svet, ne gleda na to, kakšen je.
“Pojdi no,” je odvrnila prijazno. Kjitra, “saj ni nedelja, se boš Že opravil!”
“Tu je moja roka!” se je odločil Tomaž, “o drugem se ogovorimo jutri!”
“Jutri,” mu je stisnila žena roko.
Tomaž se je vrnil proti vasi, Katra pa na Peč. Ves čas se je zadovoljno smehljala in z vidno radostjo postajala na poti in se ozirala. Daleč okoli je bilo vse njeno. Ta zavest jo je navdajala kakor tolikrat, tudi sedaj z zadoščenjem, da je zaslužila.
Drugega dne je prišel Tomaž ■na Peč. Katra je bila do njega ista kot prejšnji dan. Drugi hlapci in dekle so hote in nehote čutili, da Katra želi, da stoji med njo in njimi Tomaž. Pokorili so se mu. On pa je nosil-glavo in žvenketal s srebrno verižico; kozji repek se mu je svetil za klobukom in ob nedeljah je včasih iz same oholosti plačeval za vino. Celo proti domačemu sinu se je vedel oholo, vendar pa toliko vljudno, da je Jurij, ko je odrastel, rad šel z njim bodisi na polje ali v vas. In če sta zavila v gostilno in popila polič vina, je plačeval Tomaž, češ: “Kaj boš. Saj vem, da tiščiš dve desetici. Le pusti, da se ne prehladita!” '
“Hlapec je grof, sin pa strada,” so rekli ljudje; smilil se jim je molčeči in bolehni sin s Peči.
Neke nedelje se je zgodilo, da je fant zašel med svoje vrstnike, Krenili so v gostilno. Jurij ni hotel z njimi.
“Zakaj pa ne greš?” je vprašal nekdo.
“Tako,” je odvrnil Jurij. “Pusti ga no, je pristavil porogljivo drugi, “saj vidiš, Tomaža ni, kdo neki bo plačal zanj.” Fantje so se zasmejali, Juriju pa je udarila rdečica v obraz.
Tomaža kot za sina. In glejte, mati! To je za plačilo, da vas prosim, kjer bi lahko sam vzel. Saj Peč bo vendarle moja!” Ženi se je stemnilo lice. Rdeči obraz ji je zalila kri in je vik-nila:
“Lepa hvaležnost. Peč bo njegova. Kdo ti jo pa jemlje, kdo? To pa vedi! Ne bo prida iz tebe, prav tak si, kot oče. Bog je že vedel, zakaj ga je vzel. Kdo se je pa trudil za Peč? Ti in on?
(Dalje prihodnjič)
“Le pojdi, Jurij, plačam pa jaz,” je dejal prvi fant.
“Grem,” je odvrnil Jurij; “nocoj plačam jaz za vse.”
“Dobro, Jurij! Tj že lahko,” so pritrdili fantje.
Ko so pili, je stopil Jtmj h krčmarju v stran. “Bom plačal'»1 znancem, da smo otvorili vse jaz, pa nimam pri sebi!” jej govoril in silno ga je bilo sram.
“Že napraviva, fant,” je hitel; krčmar. “Take dolžnike vidim rad. Kolikor hočeš. Jurij. Tebi, kar hočeš.”	i, '
Potolažen se je vrnil fant k tovarišem. Drugega dne pa’ je stopil k materi in jo prosil denarja.
“Kaj?” se je razjezila žena.
“zapravljati tudi že znaš! Lepa je ta. Na dolg pije, pa še za druge plačuje.”'*
“Tomaž ima denarja dovolj, jaz pa nič,” je ugovarjal Jurij.
“A tako,” je zakričala mati.
“Tomaž ima denar. Pojdi in služi, pa ga boš imel še ti. Kaj le polegaš in napoto delaš.”
Sinu se je storilo milo in skoraj jokaje je dejal:
“Mati, kaj sem vam storil, da ste taki z menoj. Vam je več za
NAZNANILO
Naznanjamo vsem prijateljem
Euclid Auto Service (enter
22210 Lakeland Blvd.
ALL MECHANICAL SERVICE TUNE UP BRAKE SERVICE AIR CONDITIONING GARBURETION ELECTRICAL COOLING SYSTEM LUBRICATION i EXHAUST
Kličite 261-0163!

Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk,
L Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha
Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal,
Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, pod predsednik Louis Kastelic, tajnik
m

ONE FAMANE DRIVE
‘'Society'
JOLIET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola'ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to'become nuns.
/ i
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine

Officer«
President ...................Joseph J. Konrad
First Vice-President ...........—..... Ronald Zefran
Second Vice-President .......... Anna Jerisha
Secretary ---------------------- Robert M.’ Kochevar
Treasurer	Anton J• Smrekar
Recording Secretary ............ Joseph L. Drašler
First Trustee.................- Joseph Šinkovec
Second Trustee ................. Frances Kimak
Third Trustee................... Anthony Tomazin
First Judicial ......... Mary Riola
Second Judicial  .............— John Kovas
Third Judicial......._________ Frank Toplak
Social Director................. Nancy Osborne
Spiritual Director ........ Rev. Aloysius Madlc, O.F.M.
Medical ^Advisor............ Joseph A. Zalar, M.D.
Join in the fun
at the grand opening of Cleveland Federal Savings’
i * f; Euclid Square Mall Office
^ ^	" (Near the May Company)
FRIDAY fe j A-.vT
JUNE 24	'	^
9:30 a.m.-^6:00 p.m.

LAKELAND FREEWAY

SATURDAY JUNE 25
9:00 a.m.—2:00 p.m.

d o	EUCLID SQUARE MALL		HIGBEES
< s	CEf		
EUCLID AVENUf
MEET THE MANAGER .. . AND HIS FRIENDS
»ir’Ti
Sieven Ppmelfanger, manager of Cleveland Federal's Euclid Square Mall Cffice. and hia staff are eager lo serve you. They ere specialists in all types of sevings plans and home loans. And you can count on friendly service too!
Mario Kavcic of WZAK-FM and other program hosts will be on hand to meet you on Friday and Saturday MerftQ and Tony Petkovšek will broadcast their shows direct from the office oh Friday, June 24.
Blossom the Clown on both opening days will delight visiting younqsteis with humor, magic, and demon* strahons of making balloon animals.

REGISTER TO WIN
Register any day from June 24 through July 28,1977, for the door prize drawing. EverVoiie is eligible to win one of the five gifts offered except Cleveland Federal employees and their immediate families,
1st prize . • •	$500 savings account
2nd prize 3rd prize
4th prize 5th prize
One of each free premium offered
Your choice of any 5 of the free premiums offered
Your choice of any 3 of the free premiums offered
Your choice of any 2 of the free premiums offered
/// gilts are on display at the Euclid Square Mall Oil.eg
•	Free gifts for all visitors
•	Treasure chest
e Free premiums for new savings deposits of $100 or more
e Register for 5 BIG door prizes, including top prize of a $500 savings account
e Remote broadcasts with WZAK personalities
e Armchair film tours	jjS
e Balloons for all children
•	Refreshments for all visitors
OPEN A SAVINGS ACCOUNT
rnn-LA' M>YA’
5% per annum	DAILY INTEREST ON PASSBOOK AND CLUB ACCOUNTS	Wo p* i annum	DAILY INTEREST ON GOLD KEY ACCOUNTS	mi Mai a '
				FSI AC AliOTfe-ip.*«« Cw»
	CERTIFICATES OF DEPOSIT			*—• &»..««	N> «40 OOO
($1,000 Minimum)
5’/«7o	5%7.	6'/2%	6%%	TAX	7%%
per annurri	pei annum	per annum 1 per annum	per annum per annum
3-5 month 6-11 month 12-29 month 30-47 month 48’-71 month 72-120 month maturity	maturity	maturity	maturity	• maturity	maturity
Regarding certificates of deposif. Federal regulations require a substantial interest penalty.for early withdrawal.
Qualification limit is one free gift pet customer, one per account. Clifts will be through July 30, 1977,
TAKE HOME A FREE GIFT
	Deposit $250 or more	Deposit $i;ooo or more	Peposit $5.000 or more	With each additional $100 deposit, you pay only ...
Mighty scissorš- f	FftEE	FREE	. FREE	'$ 3.00
Seth Thomas travel alarm clock	$ 3.00	FREE	FREE	$ 6.00
Soundesign AM portable' radto	$ 3 00	FREE	FREE	$ 6.00
West Bend bake 'n broiler pan	$ 8.0Q	$ 5.00	FREE	$11 00
Soundesign AM/FM portable radio	$ 8.00	$ 5 00	FREE	$11.00
West Bend fryette	$ 8.00	$ 5 00	FREE	'511 00
West Bend bag maker/sealer	$ 8.00	$ 5:00	FREE	. $11.00
Corelle Livingware (20 piece set)	518.00	$15.00	$10.00	$21.00
Oster 10-speed blender	$18.00	$15.00	$10.00	$21.00
Soundesign AM/FM/TV portable radio	$35.00	$32.00	$27.00	$38.00
As a special bonus for Euclid Square Mall Office customers only, a free glass lazy susan will be given jot new accounts of $100.00 Of more opened between June 24 and July 30, 1977,	—--
CLEVELAND FEDERAL SAVINGS
AND LOAN ASSOCIATION
% rM

Main Office: 614 Euclid Avenue, Cleveland. Ohio 44114. Euclid Square Mall Office: Telephone 732-8000
Open Monday, Tuesday, Thursday, 9:30 a.m.-4 p.m. Open Friday, 9:30 a.m.-6 p.m. Open Saturday 9 a.m,-2 p.m. Closed Wednesdey
,rV
'HM* ■
' m.

662-9064,
nikaxica
7T.
Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-iide Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: blag. Anna Perko, zapis-Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Arin Perko, Aqdy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. /uri popoldne, v naslednjih mesecih:	januarja, marca, maja,
julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakraj-
Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kaycnik Zapisnikarica Cecilia Ssubel Nadzorni odbort Victor Vokač, Jennie Vidmar, Johh- Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar.
Gospodarski Odbor: Michael Vidmar
Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik:	Boris ? Kozel,
15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467.
Zapisnikarica Ursula feranisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar. L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, C hrum., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frajik Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
Habaf, Mary Marihko, Louis Legan in John Churney.
Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu pb 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President: Josephine Zakrajšek 1st V.P. — Anton Perusek ' 2nd .P. — Louis Legan Sec’y. — Walter C. Lampe Treas. — Joseph Ferra Rec’d. Sec’y. — Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Anton Mrak, John Churney
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Frances Zagar, nadzorni odbor:	Mary Šuštaršič,
Frances Smrdel, Angeline Misich.— Šege vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! 70 — 14th St. N.W.
BALINGARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl družina, Toni Champa, kuharica Mary. Dolšak, pomočnice Mary Umek, -Mary, Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. članarina $3 na leto. Sprejema se novo članstvo.
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E- 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavričih, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
•	Potovanja skupinska In poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov ta obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijavo
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500

ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Lojze Ferlinc, podpredsednik Tone Zgoznik, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivan Novak, pomoč-nik Božidar Ratajc. Odborniki: Karl Gumzej, Julka Ferkulj, Kazimir Kozinski, Milica Glavan, Mirko Glavan. Nadzorniki: Matija Kavaš, Štefan Maje, Rozika Jaklič. Razsodišče: Jože Felicijan, Avgust Šepe-tavec, Nežka Vidervol. Kuharice Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Pepca Feguš.
TRETJI RED SV. FRANCIS^,
Duhovni vodja Rev. Ju ] ces Slapsak, predsednica Mrs. Fran Lindič, tajnica Mrs. Frances Pe , „ blagajnica Mrs. Mary ,Fan v Shodi so vsako drugo nedelj0 mesecu ob 2 popoldne v cerkvi Lovrenca v Newburghu. _____
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otr.mr Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvpm učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J.
BELOKRANJSKI KLUB s.
Predsednik Maks Traven, P ^ predsednik Matija Golobič, tal Vida. Rupnik, 1843 Skyline ^ Richmond Heights, Ohio 44143. fon 261-0386, blagajnik Matija ^ tar, Milan Dovič, zapisnikar; °?8]1 zorni odbor: Janez Dejak, , p); Smuk, Nežka Sodja/gospodar fr Rupnik, kuharica Marija Ive?.
MISIJONSKA
ZNAMKARSKA
AKCIJA
Cleveland, Ohio ,y0i-
Duhovni vodja rev. Charles A. j1.,, bang C.M predsednica Marica b ^ riša, podpredsednik Ing. J°s -j-Ze>lle, tajnik Matt Tekavec, r nikarica Mari Celestina, 4935 ^ ' j, ten Rd., Cleveland, Ohio 44143.-, 381-5298, blagajničarka Vida k , ger, 19501 Cbardon Rd., Clevel Ohio 44117, tel. 481-2003; na^jm niki: Frank Kuhel, Lojze E® ^ in Štefan Marolt; odborniki:	.
Knez, Anica Knez, Agnes Lesk? Mary Strancar, Ivanka Tomi . Marica Miklavčič; namestm Ivanka Ppgrajfec, Vinko RoznraU^,
PLESNA SKUPINA KRES: j.
voditeljica Bernada Ovsenik, P ^ sednica Ani Potočnik, 1075 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. ° K, 8184; podpredsednica Veronika b ., lar, tajmea Metka Kmetič, nik, Frank Zalar, Jr., odb° ‘ Eddie Zalar, Peter Dragar,
Peklar, Rozi Zorman, ®erlflndr Ovsenik, 19208 Mohican, CleV® Ohio 44119, tel 692-0512._____^
V BALINU ARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer ggi-Tajnik: Ivan Kosmač, tel-0411	^ .
Blagajnik: Francka Graj želj Odborniki: Jože Bojc, Ton® ^jč, gel, Ferdo Sečnik, Zdenka^
Janez Varšek, Maks Jerič,
Mohar	G^y
Vidtaiar, Martin Tominc, Thomas | Nadzornik Odbor: Slavko Lobe, (Matt Novak	fzelj, Valentin Kavčič, Filip