Pottnina plačana v gotovini.
Štev. 3.	V Ljubljani, dne 18. januarja 1934.
Posamezna itev. Din 1*— Leto XVII.
_ -h-
Pi
...... ,.
§T	i,,-'..-«-m	m
Sjf/šja		
		A
		
	■ fes* f V,"	H , ■ j
Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5
Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 do 3126 . ___———
Ishaia vsak četrtek
Naročnina ta taiemstio: četrtletni) • Dla, otlletm IS Olg, celoletno SI Din; ta In* lerasno raM« Araerlket četrtletno I! 01«, polletno 24 Din, celoletno M 01«. Amerika letno I dolar. — Raco« po.tae kranilalee, poIraJnics t L|«t>t|ao(, it. 10.711.
Kmetje rešujejo 4000 rudarskih otrok iz gladu
»Domovina" zbira med svojimi čitatelji živila za šolarske kuhinje v premogovnih revirjih
Ko pride tale številka «Domovine» do Vas, bo vaša zbirka v pomoč otroškim kuhinjam v premogovnih revirjih že v teku. V nedeljo 21. t. m. bo prvi glavni dan našega zbiranja. Prav gotovo ste se že na naše prošnje, ki smo jih objavili v prejšnjih številkah «Domovine», odločili, da boste prispevali, kolikor boste mogli. Kakor ste čitali, bodo naša gasilska društva in gasilske čete po vsej Sloveniji zbirale darove za rudarske otroke. Mesečno glasilo Gasilske zajednice za dravsko banovino, ki Izide te dni, prinaša poziv in navodila vsem gasilcem, kako naj pomagajo, da bo zbirka dosegla čiin lepši uspeh. Vaša dolžnost pa je, da ne ostaneta prekrižanih rok, da pripravite, kar boste lahko pogrešili pri hiši, in zanesete do najbližjega gasilskega društva ali čete ter Izročite predsedniku, poverjeniku, odborniku ali kateremukoli gasilcu, ki Vam je poznan. Gasilci bodo poskrbeli, da bo Vaš dar
pošteno odpravljen, kamor je namenjen, in da boste tako, kakor vsa naša javnost, tudi Vi vsaj nek j malega pripomogli k temu, da se najbed-nejši, najnesrečnejži del našega ljudstva reši iz gledu.
Naša zbirka bo trajala od 21. t. m. do 4. februarja. Zavedamo se, da Vam bo udeležba pri tej naši akciji dala nekaj opravka in bržkone še nekoliko pota, zato pa Vam svetujemo, da darilo pripravite in ga odnesete do najbližjega gasilca na eno izmed nedelj, ki bodo v tem času. In ker za izvršitev vsakega dobrega dela ni nobenega večjega sovražnika, kakor je odlašanje, Vas prosimo, da takoj tole nedeljo opravite to svojo človeško, narodno in božjo dolžsiost. Če boste imeli kakšne važne ali manj važna zadržke to nedeljo, Vas prosimo, da jih izkušato premagati in da kljub vsemu pripravite
in odnesete svoja darila že prvi dan. S tem no bo:Ue opravili samo enega, temveč kar dve dobri deli hkratu: z dobrim zgledom boste gotovo pridobili še kakšnega soseda omahljivca, da bo prav tako daroval. Zato še enkrat: ne odlašajte, darujte takoj prvi dan!
«Domovina» je započela to akcijo, da bi kmetje ž živili pomagali stradajočiin otrokom svojih rojakov, ki so v največjem industrijskem središču Slovenije ostali brez dela in brez kruha. Nesreča, kakršna je danes zadela premogovne revirje, utegne danes ali jutri zadeti tudi nas. Pomagajmo danes, da bomo smeli prositi pomoči, kadar bomo sami v stiski!
Darujte, kolikor morete, in prosite pri sosedih, naj z Vami darujejo tudi oni! Vaše geslo naj bo v nedeljo:Vsaj enemu rudarskemu otroku en dober obed!
u vaze vanje pionirjem našega
kmetijstva
Te dni sem čital kratko vest, da so zborovali' kovniakom znanja in dobre volje, a živega zgleda v Ljubljani naši kmetijski strokovnjaki. V 18 urah manjka, na katerem bi kmet videl, kje in kako
je podalo 21 strokovnjakov svoje smernice za ■napredek kmetijstva v naši banovini, pravi poro-
mora pričeti, da bo več in laže pridelal.
Nedavno sem čital razpravo o primerjavi sta-
čilo in pristavlja, da so vsako teh poročil vse- rili in novih sort krompirja. Po večletnem po
stransko pretresli in točno fiksirali (utrdili) smernice za delo.
Prav je to, toda to poročila ima, žal, eno veliko napako, da ničesar ne pove. Poročilo trdi, da so sodelovali na sestanku vsi, ki delajo za napredek kmetijstva. Kdo si upa trditi, da ne vrši r.aše časopisje, predvsem naš tednik «Domovina», redno v tem pravcu mnogo dela. Čudim se zato, da niso povabili nobenega novinarja k tem posvetovanjem, saj je skrb za napredek kmetijstva važna javna zadeva, od katere zavisi blaginja vse naše dežele. Ker so se vršila ta posvetovanja z izključitvijo javnosti, ne moremo poročati, kaj se je obravnavalo o dosedanjih uspehih in o načrtih za bodoče delo okrog napredka našega kmetijstva.
Moremo pa, da, celo moramo pogledati, kaj se je storilo v 15 letih naše svobodne države za napredek kmetijstva. Nedvomno se je nekaj storilo, toda ne dovolj. Pomislimo, kako so nekateri sosedje preobrazili svoje kmetijstvo, da človek strmi, če ga zanese pot čez tista polja. Poglejmo naša zapleveljena žitna polja, poglejmo prazne kašČe. Naš krompir in naša živinoreja potrebujeta poživljenja. Tu ne gre kazati na trdoglavega kmeta, na lastne prsi morajo potrkati strokovni voditelji kmetijskega napredka. Napredek se pospešuje z živim delom med narodom. Mnogo je krepkih kmetijskih delavcev med nami. a je vendar še preveč takšnih, ki se ne znajdejo v res uspešnem delu. Nihče ne bo odrekal našim stro-
izkusu pride raziskovalec do zaključka, da moramo zaenkrat pač ostati pri dosedanjih sortah, ker so pri slabem donosu okusneiše kakor tuje ob dvojnem pridelku. Na prvi pogled je resnica na njegovi strani, toda pomisliti moramo, da se okus na prikladni zenlji naglo izboljša in da tisti siromak, ki krompir kupuje, ne more gledati na kakovost, temveč zlasti na ceno. Pri današnjih cenah kmetijskih pridelkov je neumestno priporočati gojenje le glede na kakovost, temveč je treba predvsem mnogo pridelka, ua more kmet sploh živeti.
Deset vagonov selekcioniranega (oplemenitenega) žita je dobil lani naš kmet. Lepo je to! Toda ni še vse s tem storjeno, temveč se šele prav tu prične važna naloga strokovnjaka. Teh deset vagonov žita je treba pravilno oskrbovati in paziti, da ne pride niti en sam mernik v mlin, kakor je to bila doslej navada, temveč da se ves pridelek (10.000 metrskih stotov) porabi za seme. Le tako bo postopno prišel naš kmet do boljšega in obilnejšega žitnega pridelka. Koliko tisoč stotov s trudom oplemenitenega žita je že šlo zaradi slabe organizacije po zlu!
Kakor se ne da v 18 urah predelati 21 strokovnih predavanj, tako ni mogoče v enem samem članku odkriti vseh napak in pokazati prave poti za vse panoge obširne kmetijske stroke. Enega pa se moramo zavedati: od besed in dobre volje ne bo imel naš kmet prav mčes ir, čs ne bo vzporedno z živo besedo dejanske pomoči pravilne organizacije, sej se moraso zavedati, da oesede mičejo šele zgledi pa vlečejo. Vsi vemo, da pri kmetu nikjer ua svetu ne gre drugače.
Inž. M P.
japonski dumping in mezde japonskih kuiijev in našega delavstva
Kulije imenujejo Angleži delavce barvastih plemen, ki nimajo zemlje in se udinjajo za razna dela, za katera je treba mnogo rok. Zlasti pre-ob^učena Kitajska in Jap nsko sta dajali in še dajeta milijone kalijev, ki delajo za sramotne mezue belim in tudi rumenim podjetnikom ter množijo tako drugim bogastvo, sami pa telesno in duševno propadajo. Delavstvo vseli prosvet-ljenih držav se z vsemi sredstvi otepa rumenih kulijev in so na primer Zedinjene države že pred vojno zabranile njihovo vseljevanje.
Prav te dni ie šla skozi dnevne časopise novica, da se ie mudilo v Zagrebu zastopništvo japonskega urada za zunanjo trgovino. Namen japonskega poseta je bila ustanovitev prodajnega središča japonskega blaga v Zagrebu za vso našo državo. Doslej je prihajalo namreč japonsko blago preko avstrijskih, grških in drugih posredovalcev. Za naprej pa bi prihajalo japonsko blago naravnost k nam in bi prišel tudi dobiček v prid našemu gospodarstvu. Cene japonskega blaga so namreč dosti nižje od naših cen. Ničesar nima nihče proti pocenitvi industrijskih izdelkov, bi
sodil pameten človek, ki občuti na svoji koži visoke cene vsakodnevnih potrebščin, ki so ostale kljub padcu cen kmetijskih pridelkov in vseh sirovin, še na prav znatni višini.
Pa vendar se je prav soglasno uprlo časopisje proti tako zvanemu japonskemu dumpingu. Že pred leti smo ob priliki ruskega lesnega dum-pinga razložili, da znači dumping prodajo po tako nizkih cenah, da se pritisne ob tla vsaka konkurenca. Od japonskega blaga je zlasti tkaninsko blago tako ceneno, da ne znaša niti ene tretjine cene našega enakovrednega blaga, in to kljub lepemu dobičku trgovine. Takoj se je pri nas začelo tudi poudarjatt, da pomeni uvoz cenenega japonskega blaga zlasti za naše tkaninsko delavstvo strašno nesrečo, češ, da bodo morale zaradi japonske konkurence tovarne ustaviti obrat.
Kako pa morejo Japonci tako poceni prodajati tkaninsko blago, saj je svetovna cena za bombaž v Tokiu ista kakor kje v Angliji aH Ameriki, prevoznina za izdelane tkanine pa je vedno znatno večja od prevoznine za bombaž? Sami 'Japonci prevažajo svoje izdelke po nizkih cenah, se glasi odgovor. Že prav, toda to ni glavni
vzrok nizkih cen japonskih tkanin. Nizke plače japonskih kulijev so tisti vir, iz katerega črpa japonska tkaninska industrija svojo nadmoč na svetovnem trgu. Res, grd greli je takšna zloraba človeka, pa čeprav je kuli. Po drugih svetovnih listih so prinesli tudi i asi listi povprečne mezde j japonskih kulijev v tkaninski industriji. GOurnaj tedenska mezda japonskega kulija znaša 200 Din, torej čez 3 Din na uro, medtem ko znaši na Če-, škoslavaškem in v Italiji 8 Din, v Angliji 10, v Franciji 11 in v Holandiji celo 16 Din na uro. Iz! teh podatkov vidimo, kako sramotno nizke so mezde japonskih tkaniskih kulijev. Pri takšnih j tnezdah pač mora uspešno tekmovati japonsko blago na evropskih tržiščfli.
Žal. se tudi pri nas dobe podjetniki, ki ne plačajo niti japonskih mezd. Ne da bi se zaenkrat spuščali v podrobnosti glede vzrokov mezd našim delavcem, pribijemo le eno: Naši tkaninski industriji se ni bati konkurence rumenih kulijev in je vzdihovanje pred njimi prazen strah. De-lavstvo in vse široke plasti našega naroda se vprašujejo, čemu je domače tkaninsko blago ob tako nizkih mezdah tako drago.
Težavno stanje obrtništva £ • t) •»
Slovensko obrtniško društvo v Mariboru je sklicalo v nedeljo v hotel «Ore!» v Mariboru javno zborovanje, na katerem naj bi se pokazala slika dejanskega položaja naših obrtnikov ob severni meji in naj bi se obenem po temeljitem razgovoru in preudarku določili ukrepi, ki bi jih bilo treba storiti za izboljšanje in rešitev slcoro.obupnega stanja obrtniškega stanu.
Lepo obiskano zborovanje je otvoril predsed-n:k društva g. Soič. ki je toplo pozdravil navzoč-ro, med katerimi so bili tudi gg. podpredsednik : enata dr. Ploj in narodni poslanci dr. Krejči, i'/. Pivko in Hajdinjak, predsednik okrožnega obrtniškega odbora in zastopnik mestne občine g. Bureš, obrtni zadružni nadzornik g. Založnik in drugi. Zbrani so toplo počastili spomin nedavno umrlega prvoboritelja slovenskih obrtnikov g. Ivana Pebeka iz Celja. V imenu mestne občine in Š3 posebej župana g. dr. Lipolda je pozdravil zborovanje g. Bureš.
zalegli, zato je finančno ministrstvo odredilo poostreno davčno prakso. Istočasno pa se ie seveda poostrila stiska. Na posredovanje ministra gosp. dr. Kramerja pa je bilo doseženo olajševanje v plačevanju davka. Poročevalec je poudarjal, da je Zbornica za TOI na vseh mogočih mestih napravila potrebne .korake.
Nato je spregovoril g. Vahtar. ki je izrazil željo,, da bi se obrtniki enako zaščitili kakor kmetje, da bi se med male obrtnike prišteli tudi oni. ki uporabljajo v svojih obratih stroje do petih konjskih sil, da bi se razne državne dobave razpisovale na krajih porabe in da bi Narodna banka spet uvedla male kredite za obrtnike, da bi se obdavčila vsa ona velika državna podjetja, ki imajo ogromen zaslužek in so do Sedaj bila prosta davka, da bi se znižale najemnine in da bi se spet uvedla dohodnina s primernim eksistenčnim minimumom.
Poslanec g. dr. Krejči ie obljubil, da bo zastavil s svojimi tovariši vse sile, da se obrtnikom od-pomore. Podpredsednik senata g. dr. Ploj je pa bodril obrtnike, naj vztrajajo v hudi borbi. Govorili so še gg. Žagar. Švajger, Kumer, Bureš in Razboršek. Nato je bila sprejeti resolucija, ki vsebuje vse glavne zahteve obrtn;kov.
Po kratkem uvodu je predsednik podal besedo prvemu poročevalcu g. Žagarju, davčnemu kon-zulentu Zbornice za TOI iz Ljubljane, ki je v stvarnem govoru nanizal pred peslušilce posamezne dogodke iz našega državnega in ožjega gospodarskega življenja. Zbornica je vedno pazno zasledovala vsa pereča gospodarska vprašanja v j življenjski borbi našega malega obrtnika. Ne da se prikrivati resnica, da možnost zaslužka vedno bolj pada in da je nad vse resno ogrožen obstoj desettisočev obrtnikov. V začetku leta 1932. je padlo število obrtniških obratov za več kakor | 1000, kar dokazuje, da postaja obrtn ški stan postopno nedobičkonosen. Seveda pa je padel tudi donos neposrednih davkov, taks in trošarin. To vrzel v državnem proračunu je bilo treba zamašiti in finančna uprava je morala spraviti svoje gospodarstvo v ravnovesje. Za primanjkljaj 700 milijonov dinarjev je bilo treba najti kritje z novimi dohodki, z zvišanjem davkov, z uvedbo novih taks in trošarin. Vsi ti peviški niso mnogo
Politični pregled
V	Avstriji vlada vedno večja zmeda, ker
Dollfussova vladavina nima nikjer zanesljive opore.
lleimvvehr, ki je podpiral Dolifussa, se je začel upirati in je zal; te vsi razne izpremembe na vodilnih mestih. Dollfuss se je naposled vdal pr,tisku in imenoval na odločilna mesta nekaj heim-webrovcev. Imenovan je tudi nov varnostni minister Fey, ki obljubuje odločno borbo proti narodnim socialistom, ki so s svojimi izgredi zadnje dni povzročili mnogo vznemirjenja. Z imenovanjem Feya za varnostnega ministra bo zelo olajšan položaj Heinnvehra.
V	Ženevi se je začelo
zasedanje sveta Društva narodov. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje Po-saarja. Svet Društva narodov mora določiti pogoje za plebiscit (ljudske glasovanje) v Posaarju. Na razpravo o plebiscitu je povabljena tudi Nemčija, ki je pri tem enako zanimana kakor Francija.
RSCHAR0 VGSS
li
Kako visoko mera že biti?
Viseiko nad srednjimi gorami!
Kako ji je mogel oče dovoliti to romanje; kako da je ni kaplan zadržal?
Mi katoliški kristjani znamo biti taki zagrizene i!
Proti Vahrnu sem odjezdil, da bi potožil Ju-<liti svoj strah zaradi matere. Najhujšega ji seveda nisem smel povedati; tega, zakaj je šla moja ljuba mati na božjo pol.
V njeni navzočnosti sem postal takoj mirnejši. Saj mi je takrat vselej tako, kakor da me ne bi mogla zadeti nobena bol, kakor da sploh ne bi bilo nesreče na svetu, kakor da bi moralo biti vse dobro. Pri njej se čutim tako varnega, dobro spravljenega, tako skritega. To čutim že zdaj v iijeni bližini, ko je še vendar skoraj otrok.
Ko sem se vračal, sem doživel nekaj čudovitega ... Jezdil sem skozi jesenske goz.dove kakor skozi samo žarenje in sijaj. Bilo je tako svečano kakor v cerkvi. Iznenada — v trenutku — pa sunek vetra! Z bliskovo hitrostjo je prišel vihar.
Vrhove je stresel in veje je bičal. Debl i je zibal kakor nadzemeljske roke.
I Zlato, rjasterjavo, škrlatnordeče je prasketal I dež listja po meni navzdol. Nič drugega nisem videl kakor zlate, rjastorjave, škrlatnordeče kosme. Kakor pravljične iskre in plameni je švigalo uekaj šumeče in prasketajoče skozi zrak.
Moj plaveč se je plašil. V diru je šel skozi vihar, skozi dež listja.
V nekaj minutah je bilo vse drevje brez listja. Do vrhov golo in sivo, mrliško je stalo pred mano.
Prav tako z bliskovo naglico se je vrtinčasti veter polegel. Niti sapica se ni veC zganila; iznenada je postalo mrliško tiho. Na tleh je ležalo uvelo listje, ki je bredel po njem moj plaveč, do dolen visoko Pod mano se je čulo Kar pošastno skrivnostno šumenje in prasketanje.
Pozneje je začelo na vso moč liti.
Zdaj vendar nikar še severnega vetra. Zaradi bo/je usmiljenosti —
Severni veter.
Jezdim za svojo materjo.
Polnoč je.
Moja mati je mrtva.
Obnemogla je v snežnem viharju.
Zaradi mene.
Zmrznila je.	*
Našel sem jo.
Že dolge tedne je meja ljuba mati mrtva; že dolse tedne je velika hiša samotna ;n pu«ta. Ne moreni povedati, kako prazno je v vseh sobah, \
vseh kotičkih; kakor ne bi bilo tam ne stolov ne n;iz, kakor bi bili odnesli vse pohištvo ven in bi stale le same gole stene.
Skozi prazno hišo done glasovi pošastno in pri slednji besedi bi najrajši zakričal: cMirujte! Govorite tiho! Moja mati je vendar mrtva!>
O ti! Mati, mati!
Že dolge tedne se širi čez goro in dolino svetlikajoča se odeja, ki je s svojim ledenim lesketom zarila mater ob njeni smrtni uri. Travnikom in mladim setvam je toplo pod njo; kaleče upanje varuje svetlikajoča se odeja pred slano in smrtjo. Meja mati je prišla pod njen ledeni lesket; okamenela je, umrla.
Kakor češnjevo cvetje, tako belo leži nad goro in dolino, kakor predivo in tkanina moje matere. Ce sije solnce, se vse sveti in iskri, sije in žari, kakor bi bila grobna odeja moje matere iz samih žarkov.
Čeprav je tako samotno in pusto v veliki hiši, vendar ne grem nikoli ven. Kar sem dobil svojo mater pod snegom — z rokami sem jo moral izkopati — se mi trga srce, če moram iti čez sneg. Takrat se mi zdi, kakor bi hodil po telesu svoje matere.
Zato ostajam doma, postopam in hodim okoli kakor izgubljen in brez prestanka iščem svojo mater. Ali pa sedim v svoji visoki sobi v stolpu ob oknu, gledam ven. gledam beli mrtvaški prt, kamor je zavito telo matere zemlje.
Zaradi nepričakovanih ovir je bilo zasedanje sveta Male antante odgodeno.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se mora udeležiti zasedanja sveta Društva narodov in glavnega odbora razorožitvene konference, odpotuje v petek v Ženevo. Zato bo konferenca v Zagrebu 22. in 23. t. m. in ne že 21. t. m.
Dunajski listi poročajo o novem Mussolinijevem načrtu avstrijsko-madžar-ske zveze pod pokroviteljstvom Italije.
S tem bi bili obe državi podrejeni italijanskim koristim. Časopisi pišejo, da za primer, če bi obe državi pristali na ta načrt, ponuja Mussolini obema državama znatne gospodarske koristi. Predvsem naj bi se za Avstrijo ustvarila v Trstu svobodna luka.
DORNOVA PRI PTUJU. V nedeljo 7. t. m. se je vršil občni zbor sokolske čete, katerega se je udeležilo čez 70 članov. Udeležili so se ga tudi član mariborske sokolske župnetuprave brat doktor Kovačič, starosta matičnega' društva iz Ptuja br. dr. Šalamun, referent za čete br. Ogorelec in okrožni prosvetar br. Šterk. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je četa marljivo delovala. Pod vodstvom načelnika br. Preloga pridno goji telovadbo, ki jo poseča 20 članov telovadcev. Zadnji čas si je četa nabavila novo bradljo. Težave so le v tem, ker ni za telovadbo primernih prostorov. Četa ima tudi tamburaški zbor. ki ga vodi br. načelnik, pevski zbor. ki ga vodita učiteljici sestri Lenartičeva in Ingoličeva, katerih delo bo zelo olajšano s klavirjem, ki ga je gra-ščak br. Pongrac velikodušno poklonil četi. Dalje ima četa dramski odsek, ki pripravlja v režiji profesorja brata Ingoliča za svečnico Golarjevo «Vdovo Rošlinko». V minulem letu je bilo tudi prirejenih nekaj uspelih predavanj. Blagajna izkazuje 125 Din prebitka. Novoizvoljena uprava čete je: starosta Trofenik, podstarosta Čuš, načelnik Prelog, prosvetar profesor Ingolič, tajnik Murkovič, blagajnik Uršič, revizorja Zagoršek in Poliarič; odborniki: Ingoličeva, Lenartičeva, Rusjan, Vrabl. Simonič, Čuš in Štrafela; namestnika: Meško in Korpar. Ob koncu je povzel besedo starosta matičnega društva br. dr. Šalamun in v lepem govoru očrtal smotre sokolstva, brat
dr. Kovačič pa je ocenil preteklo delovanje in dal nekaj potrebnih navodil za bodoče delovanje, a na prijateljskem sestanku v RatkovI gostilni je v domačih besedah očrtal medsebojno ljubezen in podpiranje med brati Sokoli kot odziv na lepe besede podstaroste brata Čuša. Odposlanci so ob tej priliki darovali četi 84 Din. Nova uprava ne bo začetnega dela samo nadaljevala, marveč ga bo izkušala še poglobiti in razširiti.
POLZELA. V nedeljo je bil pri <JeIenu> na Polzeli redni občni zbor občinske organizacije JNS ob skoro polnoštevilni udeležbi članstva. Zborovanju je prisostvoval tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki so ga zrtorovalci navdušeno pozdravili. Predsednik občinske organizacije, postajni načelnik g. Breskvar je obširno poročal o delu organizacije v preteklem letu, ki je rodilo že tudi lepe uspehe. Ompnjal je še posebej borbo organizacije za samostojnost občine Polzele in za zmago pri občinskih volitvah. Narodnemu poslancu g. Prekoršku je izrekel zaupanje in prisrčno zahvalo za njegovo delo. Porodila tajnika gospoda Sadarja in blagajnika in prosvetarja so bila dokaz notranjega razmaha organizacije, ki šteje danes že 125 članov. Po poročilih odbora je iz-pregovoril narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je čestital organizaciji k doseženim uspehom ter poudarjal potrebo enotnega in složnega dela. G. poslanec je nato razpravljal o zakonu o zaščiti kmetov in o uredbi o javnih delih. V svojem poročilu je dalje podčrtal izredno srečno delavnost naše zunanje politike, ki nam je ustvarila na Balkanu prijateljske odnošaje z vsemi sosedi, zlasti tudi z bratskim bolgarskim narodom. Govoreč o zadnjih občinskih volitvah v dravski banovini in posebej še v celjskem srezu je gospod poshnec omenil nesmiselna pričakovanja punktašev, da se bo kolo naše narodne državne politike zavrtelo spet nazai v dobo pred 6. januarjem leta 1929. Izid volitev je splošno utrdil med narodom vero in zavest, da povralka v stare razmere ne bo. Zato jih je vedno več, ki pristopajo v naše vrste. G. poslanca so zborovalci nagradili z burnim pritrjevanjem. Pri volitvi novega odbora sta bili predlagani dve listi, iz katerih pa se je sporazumno sestavila enotna lista, ki jo bila nato soglasno sprejeta. Dosedanji predsednik g. Breskvar je odklonil ponovno izvolitev, nato pa je bil za novega predsednika z nekaterimi izpremembami dosedanjega odbora izvoljen gospod dr. Vid Cervinka, okrožni zdravnik na Pol-i zeli. Novoizvoljeni predsednik je izrekel zahvalo
dosedanjemu odboru in je predlagal zaupnico poslancu g. Prekoršku. Zaupnica je bila sprejeta s splošnim odobravanjem.	\
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Tudi' naš Sokol ne počiva, čeprav le redko čitamo kaj.
0	njegovem delovanju. Tudi pri nas je obiskali v preteklem mesecu sokolski Miklavž našo deco in druge ubožne otioke, ki jih je obdaril s toplim blagom in Miklavževimi sladkostmi. Zasluge za obdaritev ima naš starosta br. Tušak, ki nam tudi' ob drugih enakih prilikah vedno požrtvovalno skoči na pomoč. — Na Štefanovo je Prvo tambu-, raško društvo s pomočjo sokolskih članov upri-«, zorili ljudsko igro «Krivoprisežnika>, ki je pri-; vabila v dvorano še razmeroma zadovoljivo število občinstva. — Na Silvestrovo pa je Sokol zbral svoje kakor tudi članstvo Prvega tamburaškega, društva na prijetni zabavi, kjer smo ob šaljivih' enodejankah in silvestrski alegoriji ob zvokih domače godbe na pihala složno zajadrali v novo leto.
SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Na pobudo gospoda Janka Zunkoviča, predsednika sreskega kmetijskega odbora v Ptuju, in vodje tukajšnje kmetijske nadaljevalne šole g. Ivana Geča se je vršilo v nedeljo 14. t. m. nrodavanje o svinskih kužnih boleznih. Govoril nam je živinozdravnik g. Jožko Nardin iz Ormoža. Udeležilo se je predavanja okrog 200 gospodarjev, gospodinj in mla-deničev. Predavatelj se je potrudil, da je s slikami pokazal kužne bolezni pri svinjah. Opozoril je tudi na velik pomen cepljenja proti tem boleznim. Posebej je predavatelj fantom tukajšnje kmetijske nadaljevalne šole razložil živalske po-rode in jih opozoril na najvažnejše napake, ki se dogajajo. Želeti bi bilo, da nas g. Nardin večkrat obišče s tako koristnimi predavanji. Tudi predavateljev v drugih gospodarskih panogah si želimo.
SV. PETF.R POD SVETIMI GORAMI. V nedeljo 7. t m. se je vršil v šoli občni zbor občinske organizacije JNS in obenem zelo lep shod našega neumornega poslanca g. Vekoslava Spindlerja. Občni zbor in shod. ki se jih jc udeležilo izredno veliko število domačinov, je vodil podpredsednik organizacije župan g. Ivan Planine. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal profesor Friderik Degen, je razvidno, da je bilo delo organizacije zelo uspešno Po poročilu delavnega blagajnika gospoda Franca Božička so se izvršile volitve novega odbora in je bil soglasno izvoljen za pred-
1	sednika posestnik, mesar in gostilničar g. Franc
Toda mrtva priroda spet vstaja; zakaj kmalu bo spet pomlad, kmalu bodo pele ptice in spel cvetele cvetice. Moja mati pa bo šele po smrti vstala iz svojega groba. Dolgo večnost bom moral čakati, da jo bom spet videl.
Tudi v Vahrn ne hodim več, na Platterjevo domačijo.
Ne morem!
Moje srce je vendar preveč pri moji mrtvi materi, ki je zaradi mene umrla.
Ko vendar ne bi bila zato umrla! Kako naj še dalje živim s tem materinim grobom v sebi? In vendar hočem živeti. Spet se hočem smejati, spet hočem biti srečen; na vrancu sedeti in mrcini okoli mene, in jezJiti spet na Platterjevo domačijo ...
In če pride potem čas, ko me bo Judita poljubljala — kako se morem še kdaj pustiti od nje poljubovati, ko je šla mati zato na božjo pot, zato v smrt?
Toda tega svoji materi na ljubo ne morem storiti. Ne morem storiti tega, za kar je klicala nebo pri krvavečem srcu Božje matere.
Tudi svoji mrtvi materi na ljubo ne.
Ker ne morem govoriti s svojim očetom in ker je moja mati mrtva, pišem v to knjigo, ki mi jo je podarila, ker je dobro vedela, da bo ta knjiga njenemu sinu tovarišica, prijateljica in zaupnica. Meni se zdi, kukor bi v tej knjigi govoril z njo samo, s svojo materjo.
Danes bom napisal, kako se je vse zgodilo, j ko je začelo tisti ju/mi dan, ko je padala po meni j svetlikajoča se povodenj listja, proti večeru deževati in se je okoli polnoči dvignil sever. Tisto noč nisem šel spat. In komaj sem začul veter, ki je vlekel z Breunerja, že sem vedel, kaj moram storiti, pa nisem razumel, kako da mi je šele tedaj prišlo na misel: takoj bi bil moral iti za materjo!
Ne da bi bil koga doma zbudil, sem se pripravil na pot, osedlal konja, požvižgal psoma in oddirjal. Deževalo je v potokih in veter je bučal z Brennerja čedalje bolj divje.
Samo do Waidbrucka sem lahko jezdil, od-ondod je šlo hitreje peš.
Ko se začel siviti dan, sem videl, da je vse gorovje v belkasti pari: sneg I Na podečih se oblakih sem spoznal, da divja veter tam še huje. Ce ni šla moja mati v varno zavetje, mora biti sredi snežnega meteža.
Toda ona je vendiir v nočuem počivališču in pojde šele jutri iz njega. Š*? več: pri tem neurju bo ostala. Vsekako je zdaj zdrava in na varnem.
Kako sem mogel biti vendar tako nespameten? Gotovo *je tudi to, da je med potjo srečala druge romarje in se jim pridružila in so zdaj vsi na varnem pred viharjem.
Po mojem računu je morala priti snoči pod temo v majhno gostilno. Bila je le malo ur pred svetiščem krvavečega srca bolečin polne Matere in je služila romarjem navadno za zadnjo postajo. Cerkvica sama pa leži globlje v globoki
samoti Dolomitov iu ui drugega poslopja blizu nego cerkovnikovo bivališče. Ker je mati tako rahlega zdravja, ni mogla priti do kapele pred snežnim zametom. Res sem lahko miren. Nikon ne bom pozabil, kako vroxe sem molil, kako iz srca sem se nebu zahvaljeval, da sem lahko miren.
Krvavečemu srcu Nebeške kraljice sem zaobljubil srebrno srce za to, kar sem imenoval rešitev svoje matere iz smrtne nevarnosti.Srebrno srce naj bo podoba mojega prestrašenega in hvaležnega si-novskega srca, in denar, ki ga bom zanje izdal, sem hotel prihraniti od krajcarjev, ki sem jih dobival od očeta za smodnih in svinec pri svojem ljubljenem lovu. Kaj boljšega ubogemu mladeniču ni prišlo na misel. Svojega konja sein pustil na vse zgodaj zjutraj v neki gostiln' in peš sem se odpravil" dalje. Dovolj težavno je bilo. Ko sem prišel do višine, kjer ?e je dež izpremenil v sneg in je vihar giml goste kosuie v divjih vrtincih, sem imel vzlic svoji mladostni moči dovolj truda,\ da sem ril dalje. Ze za to, da sem ostal na poti,) je bilo treba obilo naporov.	ij
Kakor angelovo poslanstvo se Je zasvetila n moji duši misel: ,Tvoja mati, ki je zaradi tebe* šla na božjo pot, je na varnem!' Kaj mi je bil ta vihat? Zdel se mi je kakor pomladanski vetrič.| Proti poldnevu sem prišel do gorske gostilno Bila je polna romarjev, ki zaradi viharja niso mogli iti dalje.
Moje matere ui bilo vmes!
Gabron. Po volitvah je povzel besedo g. narodni poslanec in se v uvodu z zanosnimi besedami spomnil petletnice kraljevega manifesta in velikega dela Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Nato je govoril o delu narodnega predstavništva. Obširno I je poročal o našem gospodarstvu in o raznih za-! konih, ki so velike važnosti za vse naše gospo-: darsko življenje. Z velikim zanimanjem so ude-' leženci shoda sledili izvajanjem g. poslanca in jih sprejeli z odobravanjem na znanje. Na razna j vprašanja zborovalcev je g poslanec dajal zaže-! lena pojasnila. H koncu se je v imenu organizacije zahvalil gosp. poslancu in vsem udeležencem shoda novoizvoljeni tajnik šolski upravitelj gospod Anton Robič.
SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 14. t. m. je imel Sokol letno skupščino. Iz poročil funkcionarjev je bilo posneti, da je bilo delovanje čete vsestransko. Sokol ima že svojo posebno knjižnico, poslužuje pa se še knjig Čitalnice, ki šteje blizu 1000 knjig s potovalnimi odseki pri Sv. Antonu, Sv. Benediktu in Sv. Ru-pertu. Četa ima tudi svoj tamburaški zbor, ki ga vodi br Feliks Lasbalier. Na tekmah je vrsta našega Sokola dosegla drugo mesto. — Dne 14. t. m. so se zbrali naši gasilci v dvorani Ernesta Goloba k vsakoletni prireditvi.
ŠT. 1LJ PRI VELENJU. Nedavno so priredili naši gasilci veseloigro «Dve nevesti«. Obisk je bil zelo zadovoljiv, saj je bila naša dvorana skoro za polovico premajhna. Pohvala večine gledalcev, ki so posetili to igro, nam pove, da so igralci rešili svoje naloge zadovoljivo. Glede na motnje in kratek čas, ki je bil igralcem na razpolago, je ta skromna pohvala zanje le majhno priznanje. Pred igro in po njej je nastopil gasilski pevski zbor s pevovodjo g. Jelenom na čelu. Zapel je «Buči morje Adrijansko», «Svanula zora». in še nekai drugih in dosegel priznanje vseh. Vsem, ki so k uspehu prireditve pripomogli na kakršenkoli način, zlasti pa našim nad vse prijaznim sosedom. ki se niso ustrašili dolge in slabe poti. iskrena hvala! Ta igra in nastop pevcev je že druga sijajno uspela prireditev gasilske čete po preosnovalnein občnem zboru. Naj bo proti gasilcem še toliko spletkarjenja, ob hladnem in premišljenem nastopu članov in odbora se je že in se bo razbilo vse. Vsaka prireditev nam ponovno dokazuje, da nismo v boju za obstoj osamljeni. Naši nad vse prijazni in postrežJjivi sosedje nam gredo v vseh ozirih na roko. Naše geslo pa je in
bo: Delovali bomo ne glede na levo ali na desno samo v prid gasilstva.
VUZENICA. Preteklo leto je bilo v pogledu ljudskega gibanja, čeprav nas je nadlegovala da-vica, ki pa ni zahtevala niti ene žrtve, še dovolj ugodno. Rojstev je bilo 36, smrtnih primerov 22, poročenih pa 12 parov, tako da se je, kakor kažejo številke, prebivalstvo fare spet pomnožilo skoro za en odstotek. — V nedeljo 14. t. m. je imel naš Sokol letni občni zbor. Ob navzočnosti 43 članov in članic so podali funkcionarji svoja poročila, ki so izkazovala spet napredovanje. Edino blagajna je v prometu padla. Sokol ima deset telovadnih oddelkov s 130 telovadci. Lastni nastop in sodelovanje na petih tujih prireditvah je zunanji izraz naše delavnosti. Izvoljen je bil » malimi izpremembami stari odbor s starosto dr. Preglom, podstarosto Kogeloikoin, načelnikom in blagajnikom Mravljakom, načelnico Vo-bovnikovo, tajnikom Cvetkom, prosvetarjem Voll-maierjem mlajšim. Odborniki pa so: Sovre, Voll-maier starejši, Kralj, Znidarec, Andric in Glas. Nadzorstvo sestavljajo: Kresnik, Viher in Ziegler. — Letos slavi naša šola 1501etnico, odkar je bila ustanovljena kot obvezna, obenem pa tudi 501 et-nico, odkar se poučuje v sedanji stari šoli. Prvotno so poučevali učitelji v svojih stanovanjih, potem je kupila šolska občina od Mihaela Bernharda sedanjo Črešnikovo gostilno, jo prezidala in uredila za enorazrednico z učiteljevim stanovanjem. Tu se je začelo poučevati leta 1834., torej prav pred 100 lefi. Delo je izvršila graščina Puhenštnjn, a tako slabo, da je moral Slomšek leta 1839. napraviti precejšnji popravila. Ko je postala hiša pretesna, so sezidali leta 1883. sedanjo staro šolo, v kateri se je začelo poučevati v začetku januarja leta 188.4., tor°j pred 50 leti. Trojni jubilej bo torej slavila naša šola, in smo merjeni, da bo proslava prav lepa. Lani smo dobili 6. razred, tako da je potreba razširjenja spodnje šole stopila v ospredje. Ako bi se morala dograditev izvršiti že letos, kar pa je zaradi hudih finančnih prilik skoro izključeno, bi to bil kar četrti vzrok slavja. Opozarjamo, da je izšla o zgodovini vuze-niške šole že leta 1930. izpod peresa Josipa Mrav-ljaka brošura «Šolstvo v Vuzenicb, v kateri najdeš še marsikaj zanimivega. Cena knjižici je tako malenkostna, da jo zmore vsakdo.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 3.50 do 3.75, poldebeli voli 3 do 3.50, plemenski voli 2.75 do 3.75, biki za klanje 3.50 do 3.75, debele klavne krave 2.25 do 3.50, plemenske krave 1.75 do 2.75, krave za klobasarje 1.75 do 2, molzne in breje krave 2 do 2.25, mlada živina 2.25 do 4, teleta 4.50 do 5 Din. Mesne cene: vo-Icvsko meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav, telic od 5 do 7, telečje meso I. vrste 14 do 16, II. vrste 10 do 12, svinjsko meso, sveže 10 do 16 Din za kilogram.
VINO. Zadnji vinski sejfem v Ivanjkovcih, na katerem so bila razstavljei.a le ljutomersko-ormoška nova in stara vina, je vinsko kupčijo v teh krajih spet nekoliko oživil in cene usmeril. Prodajala so se stara vina po 6 do 7.50, nova pa po 5 do 6 Din. Drugod so cene za enaka štajerska vina iste. Mešana slabša vina pa imajo razmerno nižje cene. Po Bizeljskem, Dolenjskem in v Beli Kraj ni so cene za stara vina, kolikor jih je sploh kje dobiti, po 5 do 7 Din. za nova pa od 3.50 do 6 Din. Rdeča imajo povprečno višjo ceno kakor bela, ker se daje prednost rdečim vinom in črnini. Kupčija je tod začasno zastala.
HMELJ. Nemčija je pričela izvažati svoj hmelj po zelo nizkih cenah, ker dobi nemški izvoznik od Nemške družbe za promet s hmeljem, ki ima zdaj edino pravica nakupovati hmelj od pri-| delovalcev, popust 40 mark nri 50 kg. Glede na ta popust lahko nemški trgovci prodajajo hmelj v tujino po nižjih cenah. Med žateškimi hmeljarji je zaradi tega nastalo precejšnje vznemirjenje. Žateško združenje hmeljarjev poroča, da se je pretekli teden srednji hmelj trgoval po 1300 do 14C0 Kč za 50 kg, prvovrstno blago pa notira do 1700 Kč (še pred tedni je notiralo to blago nad 2000 Kč). Stanje svetovnega trga pa kljub temu ne daje povoda za vznemirjenje. Upoštevati je treba, da so letos neprodane zaloge hmelja zelo majhne, zaradi česar ni bojazni, da jih ne bi bilo mogoče vnovčiti.
Vprašal sem po njej: po bledi, nežni, dobri ženi, ki je prišla docela sama.
Moje matere ni bilo v hiši.
Toda bila je tam: že včeraj. In že včeraj je odpotovala dalje, docela sama!
Že včeraj je šla sama dalje po strmi, naporni in nevarni poti k svetišču!
Najbrže je ostala pri cerkovniku v gozdu. Da, da, da! Še zmeraj sem bil lahko pomirjen; ne-besoni sem se lahko iz srca zahvaljeval; obljubljal sem lahko božji Materi srebrno srce.
Poizvedoval sem: cKakšna je bila žena? Ali je bila zelo utrujena, zelo izmučena? Ali je bila videti zelo bleda in bolna?>
Da. oh, da! Zelo izmučena in utrujena je bila, zelo bolna je bila videti. Krčmarjevi so jo prosili, naj ostane; nujno so ji odsvetovali, naj ne.hodi dalje; resno so jo svarili. Toda ona se ni dala zadržati.
Mudilo se ji je dalje, da bi čimprej opravila romanje in se kmalu vrnila domov, kjer bo njenega sina zaradi nje skrbelo.
Vprašal sem: «Ali je utrujena žena jedla in pila?»
«Malo.s>
«Torej je šla veidar pokrepčana dalje?» * «Nekaj... Ali se ne bi hoteli odpočiti in nekaj pojesti, da bi šli še vi pokrepčani dalje? Vreme je strašno in pot gotovo globoko zasnežena.
Jaz pa sem hotel iti takoj dalje, za svojo materjo. šele ob svetem Srcu sem se hotel odpočiti.
Čedalje bolj puščobna je bila pot, čedalje bolj divji vihar. Vsak korak naprej sem si moral priboriti. Kako počasi sem šel dalje in navzgor! Še j celo psa sta se utrudila. Govoril sem z njima in 1 jima prigovarjal, naj bosta pogumna. Odgovarjala sta mi z žalostnim cviljenjem. Zgodaj se je zno-čilo. Toda sneg je izžareval medel mrak. Pri tem pošastnem soju sem leze) da i je, za vs; k korak sem se moral boriti in se neprestano poganjati pr li vetru. Takšne poti še nisem nikoli prej spo-zn li In vedel sem vendar, kaj pomeui s.aba pot v viharju!
Doslej sem bil na pravi poti, iznenada sem jo izgubil. Iskal sem in iskal in — nisem je več dobil.
V tej viharni noči. v snežnem zametu, sredi Dolomitov sem bil na krivi t)0ti.
Eden izmed mojli psov je zaostal. Iskal sem izgubljenca.
Utrudil sem se.
Tik pred mano svetel soj luči! Prav tedaj, ko so me že hotele moči zapustiti, ko sem hotel omahniti. Opotekajoč se sem kiecal dalje, tja, kjer se je skozi medlo temo iznenada ^.svetila luč. Obema svojima psoma, ki sta se vlekla za mano, sem zaklical z novim pogumom, da smo rešeni. Kajti brez leskelajočega se soja bi bili mi vsi trije izgubljeni.
Svetišče krvavečega srca bolečin polne Božje Matere je bilo. Vrata so bila na stežaj odprta, viliar jih je odloputnil.
Na oltarju je gorela visoka, z zlatom in srebrom bogato okrašena voščenka: dar moje matere, ki je bila tu, tu klečala in molila: zame, za svojega ljubega sina.
Spoznal sem luč.
Še dosti sveč drugih romarjev je bilo na malem oltarju pred podobo svete Device. Toda vse druge so že ugasnile. Tudi večna lučka pod stropom je bila upihnjena.
Samo voščenka moje matere je gorela. Goreča luč moje matere me je rešila žalostne smrti.
Tred oltar sem padel na tla. Svoje roke sem iztegnil k sliki nebeške Gospe, ki se mi je v soju sveče moje matere •smehljala iznad svojega krvavečega srca. Samo za trenutek sem obležal. Potem sem planil pokoncu in se opotekel ven iz cerkvice, spet nazaj v vihar, pognal sem se proti cerkovnikov! hiši, potrkal in poklical.
Potem sem se sesedel od izmučenosti pred vrati. Mislil sem si vendar: «Notri je tvoja mati! Tvoja mati je rešena, na varnem! Kmalu se boš odpočil na njenem srcu — ž~ čez trenutek.»
Cerkovnik mu je odprl.
Moje matere ni bilo v hiši.
Takoj sem vedel: cMrtvp je! Onemogla je v snežnem viharju! Med tem ko stojiš tu na hišnem pragu, kjer bi se zdaj lahko odpočil in udobno ogrel, leži ona nekje pod be!o, ledeno mrzlo obleko in — počivaš*
(Dalje prihodnjič.)
Sejmi
22.	januarja: Videm (kriki srez), Teharje, Gra-dac, Višnja gora;
23.	januarja: Mozirje, Sodražica;
25. januarja: Dolnja Lendava, Blagovica, Stude-nice pri Poljčanah, Slovenjgradec, Koprivnica (šmarski srez), Radeče.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28.5 %): 1 nizozemski goldinar za 23 do 23.11 Din; 1 nemško marko za 13.56 do 13.67 Din; 1 ameriški dolar za 36.34 do 36.53 Din; 100 francoskih frankov za 224.43 do 225.55 Din; 100 Češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 299.79 do 302.19 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 9.15 Din. Vojna škoda se je trgovala po 295 do 296 Din, investicijsko posojilo pa po 60.50 Din.
Kratke vesti
= Sestanek kmetijskih pospeševalnih strokovnjakov. Dne 4. in 5. t. m. je banska uprava priredila v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani sestanek vseh strokovnjakov, ki delujejo na pospeševanju kmetijstva v dravski banovini. Na sestanek so bili pozvani vsi sreski kmetijski referenti in njihovi pomočniki, ravnatelji in profesorji kmetijskih šol, ki sodelujejo pri zunanji kmetijski službi, in zastopnik državne kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Sestanek je otvoril in zaključil s primernim nagovorom banov pomočnik g. dr. Pirkmajer. G. ban, ki je bil službeno zadržan, je sestanku poslal svoje pozdrave in navodila. Sestanek je pod vod-stv6m načelnika kmetijskega oddelka inž. Josipa Zidanška razpravljal o najvažnejših vprašanjih sodobne zunanje kmetijske službe. Na dnevnem redu je bilo 21 poročil, ki so jih prisotni temeljito predelali v živahni razpravi. Izpolnil in ponovno se je postavil kmetijski pospeševalni načrt dravske banovine, ki se naj izvaja v tesnem sodelovanju kmetijskih šol in sreskih kmetijskih referentov s posebnim poudarkom državljanske vzgoje. Posvetovanje je trajalo 18 ur. '
= Srbski predvojni stotaki se ne vzamejo iz prometa. Glede na okolnost, da mnogi nočejo
sprejemati več v plačilo predvojnih srbskih nov-čanic po 100 Din, opozarja Narodna banka, da srbske predvojne novčanice ostanejo nadalje v prometu in da jih mora vsakdo sprejeti kot zakonito plačilno sredstvo. Iz prometa so se vzele (do roka 31. decembra leta 1933.) le predvojne srbske novčanice po 10, 20 in 50 Din, ki so že izgubile vrednost zakonitega plačilnega sredstva. Do 25. maja letos pa se vzamejo še iz prometa dinarsko-kronske novčanice izdaje finančnega ministrstva po 1000 Din, odnosno 4000 kron, in po 100 Din, odnosno 400 kron.
= Zimski kmetijski tečaj v Preski pri Medvodah. V torek 16. t. m. zvečer se je otvoril zimski kmetijski tečaj v poslopju nove osnovne šole v Preski. Tečaj je brezplačen in bo trajal šest tednov. Predavala bosta ob torkih in petkih od pol 17. do pol 20. po dva predavatelja o vseh važnejših kmetijskih panogah. Po vsakem predavanju bo razprava. Ker bo število predavateljev veliko, bo spričo skrbno izdelanega učnega načrta tečaj zelo zanimiv, pester in za vsakogai koristen. Kmetovalci iz Medvod in sosednih občin so prisrčno vabljeni!
— Snovanje nove tkaninske tvornice v Ptuju. Med ptujskd mestno občino in češko skupino tkaninske industrije na Brodu ob Savi se vršijo pogajanja za ustanovitev nove tkaninske tvornice. Mestna občina bo dala na razpolago zemljišče za železniško postajo, kjer bo družba zgradila tvornico, in je za uresničenje tega načrta pripravljena nuditi vse ugodnosti. Ze prej pa bo začela obratovati tkaninska industrija v bivšem dominikanskem samostanu
*	Nj. Vel. kralj je olagovelil prevzeti pokroviteljstvo nad XIV. ljubljanskim mednarodnim velesejmom od 30. maja do 10. juniji in jesenskim mednarodnim velesejmom «Ljubljana v je-seni> od 1. do 10. septembra.
*	Ugleden Francoz o našem vladarju. O priliki i nedav nega odkritja spomenika velikemu franco-jskemu književniku Lamartinu v Beogradu je za-I stopal francosko akademijo znanosti njen član, ' senator g. Abel Bonnard. Ze v svojem govoru, ki
ga je imel na svečanosti v Beogradu, je poudaril svoje veliko spoštovanje do jugoslovenskega na-| roda in omenjal ogromni pomen narodnega osvo-
bojenja in zedinjenja jugoslovenskega naroda.; Za svojega bivanja v državni prestolnici je bil go-' spod Bonnard sprejet v avdienci pri Nj. Vel. kra-( lju. Po svojem povratku v Francijo je objavil v; zadnji številki znane «Revue de deux Monds»!, svoje vtiske iz Beograda in svoje mnenje o rsz-< merah v Jugoslaviji. V uvodu opisuje, kako se) je Beograd v zadnjem desetletju razvil v ponosno jugoslovensko prestolnico, kako goji jugoslo-' slovenski narod povsod najiskrenejše prijatelj-1 stvo do Francije in kako se jugoslovenski narod; vsestransko dviga in razvija. O sv >ji avdienci pri našem kralju pravi: <Nočem pisati vljudnih besed, marveč izražam le globoko in iskreno pre-^ pričanje, ako rečem, da je višek vseh mojih' vtiskov, ki sem jih dobil za časa svojega kratkega bivanja v Beogradu, vtisk, ki ga je napravila na; mene avdienca, v katero me je blagovolil sprejetf Nj. Vel. kralj. Kralj Aleksander je po svoji priljubljenosti med narodom vsem dobro znan. On spada med ono malo število ljudi, ki jih pozna vsa Evropa. Toda nekaj je, kar na njem spoznaš in občutiš šele takrat, kadar stopiš pred njega, a to so nepopisna prikupnost njegove osebe, odkritost njegovega duha in jasnost njegovega presojanja, vtisk razumnosti in dobrohotnosti, ki dela njegov obraz posebno privlačen. Ne morem si kaj, da ne bi posebej naglasil, da je v teh časih, ko vsi narodi Čutijo potrebo po močnih predstavnikih, jugoslovenski nar>d zadela posebno srečna usoda, da ima na čelu takega kralja voditelja.>
* Shod Narodne strokovne zveze v Hrastniku. Nedavno se je vršil vSokolsk«m domu v Hrastniku dobro obiskan shod narodnega delavstva. Shod je otvoril tajnik NSZ g. Rešek ki je dal besedo gospodu Juvanu iz Ljubljane. Ta je zbranim pokazal pota, po katerih NSZ hodi in se približuje svojemu smotru, imajoč neprestano pred očmi blaginjo malega človeka-delavca trpina. Spomnil se je tudi kraljevega manifesta januarja 1929. Za njim je govoril g. Bajt, urednik -rBorbe», iz Maribora, ki je nazorno predočil, kam so zavedli razni mednarodni voditelji našega delavca. Pokazal je na vse neštete krivice, ki se delavstvu gode prav zaradi tega, ker ni organizirano v narodnih delavskih organizacijah. G. Vojska iz Maribora je pojasnil zbranemu de'avstvu namen narodnega delavskega gibanja in razkrinkal načine, ki se jih nasprotniki poslužujejo, da bi to gibanje med delavstvom priknzali kot fašistično. Za njim je izpregovoril g. Štruc iz Trbovelj in kot rudar
S o t e š č a n :
Dedinja grajskih zakladov
Povest iz davnine.
1.
Robovje, grad na prijaznem holmcu, je ode-vala tiha žalost. Stan graščak Robert se je poslovil od življenja. Žalni sprevod z dragoceno mrtvaško krsto se je pomikal proti kapelici svetega Jurija pred odprto grobnico.
Graščak Robert ni imel zakonitih potomcev. Ogromno premoženje je podedovala njegova nečakinja, ki je dospela iz tujine. Stric je bil takrat še toliko pri moči, da ji ja pravilno izročil vse imetje. Sam je podpisal oporoko, katero je sestavil grajski pisar po tedanjih predpisih. Gizela, tako je bilo ime nečakinji, je postala dedinja grajskih zakladov.
Ljudstvo, nad katerim je zagospodovala, je ni natančno poznalo. Nečakinja je živela v tujini, odkoder ni hodila na Robov je. Prispela je šele, ko so jo pozvali, pa se je prikrivala celo grajskemu osebju. Javno se je pokazala šele pri pogrebu.
Pogrebci so jo pozorno opazovali. Podali sta seji dragocena žalna oprava in koprena, ki je zakrivala njeno lice. Njena žalost pa ni izbirala iz potrte duše. To je pričalo njeno vedenje, ko so polagali krsto v grajsko grobuico.
Nekam hladna in molčeča je bila celo do plemstva, ki ji je izrekalo sožalje. Opravičevalo jo je nepoznanje ljudi in kraja. Nekaj je bilo morda tudi v njenem značaju, zakaj vsi njeni predniki na Robovju so bili čudaki.
Mladenka je bila lepe postave, kakor bi jo ulil iz mavca. Obraz ji je bil cvetoč ko majnik; iz oči sta ji sevali zvijačnost in zapeljivost. Odlikovala se je po gladkem vedenju, vendar ni bilo nikjer tiste n<-žnosti in privlačne prikupljivosti, ki sta svojstvo nežnega spola.
Grajski oskrbnik Bunc je bil med tistimi, ki so mlado graščakinjo najbolj opazovali. Bival je na pristavi v prostornem poslopju spodaj ob vznožju holmca. Z Robovja do pristave ni bilo več kakor pol ure.
Žalujočo dedinjo je spremlja! grajski pisar Bistan. Mož je imel na Robovju precej veljave. Spretno je opravljal vse pisarniško posle. Njegovo zvijačnost so poznali daleč naokoli. Dolžili so ga raznih sleparste., mogli pa mu niso ničesar dokazati.
Pogrebne svečanosti niso trajale dolgo časa. Ljudstvo je moralo ostati zunaj kapele. V grobnico so smeli stopiti le ožji sorodniki in pa oni, ki so bili zaposleni s polaganjem krste. Po kon-čarem opravilu je grobar zaklenil vrata. Ljudje so odhajali v gručah, nejevoljno mrmrajoči.
Dedinja grajskih zakladjv in zvijačni pisat Bistan sta se sestala kmalu po pogrebu v posebni sobi. Graščakinja je sedla na divan in odgrnila kopreno.
«Igra je končana:*, se je oddahnila v zav esti i zmage.
«Še ni», jo je zavrnil Bistan. «Prav za prav seje šele začela.»
«Kako pa? Ali nisem dedinja vsega, kar spa^ da na Robovje ?»
cSeveda je zapisano, toda ...»
«No, kaj?» je vprašala porogljivo.
«Nevarnosti je še mnogo... Pozornosti je tr&a ba ... Predvsem moramo odstraniti pravo de« dinjo.. .>
«To sem zdaj jaz>, je izrekla i vražjim po« nosom.
«0 tem ni dvoma. Vendar pa bodo njeni privrženci še nadalje ribarili po kalnih vodah...»
«Pa se bodo pogreznili v blato. Vsakdo bo poginil, kdor se mi bo drznil škodovati...»
Pisar je važno razlagal: «Zatreti moramo vsako nasprotstvo... Prizanašanja ne poznamo ... Gorje mu, kdor bi se postavil proti nama...»
«Dajte mi jamstvo za sodelovanje*, je zahtevala Gizeia. «S krvjo mora biti podpisana taka izjava.»
«Dam vam vse, kar hočete, milostiva. Vse svoje zmožnosti in tudi svoje življenje. Za vas sem pripravljen hoditi po najtemnejših potih do popolne zmage .. »
«In plačilo?* Pogled ošabne dedinje se je za-pičil globoko v pisarjevo obličje.
«Izprevideli boste, koliko bom zaslužil. O tem Je še prezgodaj govcriti->
pozival delavstvo, naj bo v borbi zvesto mislim j NSZ, ker mu bo le v tem primeru mogoče izbojevati pravice, ki mu pripadajo. Poslednji je govoril g. Kušar, predsednik Narodne odbrane iz i Hrastnika, ter zavrnil očitke nasprotnikov, češ, da je NSZ organizacija raznih gospodov. Pozval je navzočno delavstvo, naj smelo stopa v boj v .vrstah NSZ pod jugoslovenskim praporom za svoj lastni blagor in za blagor naroda in kralja, v katerem moramo vedno gledati prvoboritelja ponižanega in izkoriščanega naroda. Prisotno delavstvo je navdušeno odobravalo izvajanja govornikov. Prečitana je bila tudi resolucija, ki zahteva izboljšanje položaja tudi za delavstvo kemične tovarne in steklarne.
*	Gasilsko odposlanstvo pri ministru gospodu ' dr. Kramerju. V nedeljo se je zglasilo pri ministru g. dr. Albertu Kramerju odposlanstvo gasilske zveze za dravsko banovino s starosto gospodom Josipom Turkom in tajnikom g- Franom
Pristovškom. Izročilo je g. ministru diplomo častnega članstva Jugostovenske gasilske zveze, k» je dne 9. julija lani izvolila g. ministra za svojega častnega člana. Diploma je umetniško delo našega znanega akademskega slikarja g Maksima Gasparija in so jo Ljubljančani imeli priliko občudovati, ko je bila nedavno s tremi drugimi častnimi diplomami, ki so takisto delo profesorja Gasparija, razstavljene v veliki izložbi Tiskovne zadruge v Ljubljani.
*	V Motuiku bodo ponovne občinske volitve. Z odlokom z dne 30. decembra 1933. je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve v občini Motniku v kamniškem srezu na podlagi člena 50. zakona o občinah in določilo, da se morajo po istem členu vršiti v mesecu dni po prejemu odločbe nove volitve. Razlog se utemeljuje s tem, ker je predsednik volilne komisije v Motniku proglasil za neveljavno kandidatno listo Janeza Učakarja, na kateri je manjkal podpis sodnika. Ta razlog pa ni bil osnovan po zakonu o občinah, ker je bilo iz spremnega dopisa sreskega Sodišča razvidno, da je bila Učakarjeva lista potrjena.
*	Odmevi občinskih volitev pred ljubljanskim okro/nim sodiščem. Neka gosthuearka iz Notranjske je bila obsojena na sedem dni zapora in 120 Din denarne kazni, ker je dan pred volitvami točila alkoholne pijače. Sodba je bila izrečena pogojno za dve leti. Gostilničarka se je zagovarjala, da je dala vino delavcem, ki so ji pripeljali blago, in nobenemu drugemu gostu. — V Kon-
suinnem društvo pri Št. Joštu nad Vrhniko je bila nekega dne pred volitvami med možmi živahna razprava o občinskih volitvah. Tajnik Posojilnice in hranilnice pri Št. Joštu Jakob Zakelj je po navedbah orožniške ovadbe govoril o cvladavini na trhlih nogah*, kar pa se po njegovem zagovoru nanaša samo na občinsko politiko. Po drugi obravnavi je bil Zakelj oproščen. — Nadalje je bil obtožen župnik v Križali pri Tržiču, Josip Hart-man, da je v nedeljo pred volitvami 8. oktobra po končani pridigi v cerkvi imel daljši nagovor na vernike, v katerem je onienilH«da so naši kandidati krščanski in da gre za vero in slovenski jezika. Župnik Hartman je pred sodnikom priznal, da je tako govoril, a da ni nameraval v cerkvi uganjati strankarske agitacije. Bil je po kiatki obravnavi obsojen na 600 Din denarne kazni, od-nosno 10 dni zapora, pogojno na dve leti. Župnik si je pridržal pravico priziva.
Škroftilortie rane
kazijo bolnika, ker mu tudi po ozdravljenju ost v-nejo vidne grde brazgotine. «b itonin» naglo ozdravi rane tako. da ne ostanejo grdi sledovi. Steklenica 20 Din. l'o poštnem povzetju 2 steklenici , 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno Fiton, dr. /. o. j., Zagreb 1/78.
*	Gasilska zajednica dravske banovine obvešča s tem vse gasilske čete in župe, da je na predlog starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije dovolilo ministrstvo za telesno vzgojo naroda izostanek rednih skupščin v letu 1934. glede na kratko razdobje od izvršenih volitev upravnih in nadzornih odnorov. Preisedništvo Gasilske za-jednice v Ljubljani.
*	Prevoz alkoholnih pijač v žigosani posodi. Generalna direkcija jugoslovenskih državnih železnic je razglasila -oktobra naslednjo naredbo o odpravljanju alkoholnih pijač v žigosani posodi: Posoda, v kateri se odpremljajo po železnici alko-
I bolne pijače, mora biti žigosana vsako tretje leto..
'Izjema (razen za pivsko posodo) velja do konca leta 1934. za ozemlje prejšnje Srbije in Črne gore.; Izvzeta je posoda, v kateri se odpravlja alkoholna pijaia, ki je namenjena za svojo (hišno) rabo in pa prazna posoda. Sodi, v katerih se odpravlja po železnici pivo, morajo biti žigosani ne glede na to, na katerem ozemlju so predani na prevoz. Pregledna doba se računa od prvega dne koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bil sod žigosan. Potemtakem mora biti žigosanje iz leta 1931.
obnovljeno najkesneje do konca leta 1934. in takega soda železnica ne sme izključiti od prevoza v teku leta 1934. Sprejem alkoholnih pijač na prevoz v posodi, ki ni žigosana ali pa ima zastarelo žigosanje, ni dovoljen.
*	Naš roman «Dva človeka*, ki uživa v nemški književnosti velik sloves, namerava prevajalec izdati v knjigi. Pogoj je, da se že v naprej oglasi zadostno število naročnikov. To delo bo nedvomno v vsaki podeželski knjižnici zelo brano, dobro bi bilo pa tudi, da bi prišla ta lepa knjiga v vsako hišo, saj bo v vsaki domači knjižnici v lepo izpopolnilo. Vse naše naročnike, ki so knjižničarji ali odborniki kakšnega društva, prosimo, naj po-skrbe, da pride ta knjiga v društveno knjižnico in jo takoj naroče. Za \se naročnike, ki se obvezno priglase že v naprej, bo stala knjiga v lični mehki vezavi 30 Din (s poštnino 32 Din). Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo ^Domovine*, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/1.
*	Možat nastop slovenske duhovščine na Goriškem. Praški «Narodni Listy* poročajo, da je upravnik goriške nadškofije g. Sirolti na božični praznik poklical k sebi 70 slovenskih duhovnikov iz Julijske Krajine in zahteval od njih, naj se obvežejo, da ne bodo več poučevali verouka v slovenskem jeziku in da pri nobenem svojem duhovniškem opravilu ne bodo rabili več niti besede slovenščine. Slovenski duhovniki so odločno odklonili to zahtevo g. Sirottija. Namesto zahtevane prisege so poslali papežu spomenico, v kateri navajojo trpljenje jugoslovenskih katoličanov, "ki jih je v fašistični Italiji nad 6COOCO. Fašisti so silno ogorčeni zaradi tega odločnega nastopa slovenskih duhovnikov in je pričakovati, da se bodo v kratkem maščevali nad njimi.
*	Doni slepih v Stari Loki. Po zaslugi delavnega odbora Društva slepih, ki mu predseduje že polnih deset let bivši škofjeloški župnik, sedaj kanonik v Ljubljani, gospod dr. Tomaž Klinar, in raznih drugih činiteljev, ki so se zavzeli za naše največje ubožce — slepce, je bil kupljen pred kratkim bivši Strahlov grad v Stari Loki, nazadnje last starološkega industrijca Franca Dolenca starejšega za Dom slepili, kar je te tudi naša javnost sprejela z najlepšim zadoščenjem. Kupci bi bili pač težko izbrali za svoj namen primernejši prostor, kakor je ta grad, ki n: samo po svoji legi, marveč tudi po vsej okolici kakor nalašč določen, da postane prijetno bivališče in dom onih, ki jim je nemila usoda ugrabila najdražje, dar vida. Grad sam stoji tik pod starološko župno
< Vaše plačilo bo obilno, ga je pogledala zapeljivo.
«Čaka nas £e obilo truda, milostiva. O tem se vam niti ne sanja ...*
<Yse naj ostane tajno. Tuko bo manj nasprot' st\a in več uspeha...»
«Ali je oskrbnik Bunc vreden zaupanja?* jo je vprašal važno.
*.To veste vi bolje kakor jaz*, ga je trpko zavrnila. «Vi ste ga izbrali kot zaupnika. Njegove sposobnosti mi niso znane ...*
■rAko sem pogrešil, bom tudi popravil.> Pisat se je popraskal za ušesi. Prav nič ni bil užaljen zaradi teh očitkov. Kdo bi se razburjal zaradi takih malenkosti.
Lažna dedinja je načela novo vprašanje: «Ali veste, kje je zdaj Gizela, moja nasprotnica?*
<Menda je na pristavi. Ali če je ni tam, bo vedel Bunc, kam jo je odpravil.*
<;Spraviti jo moramo spoti... Čim prej, tem bolje...* Zlobnici so se svetile oči kakor z\eri, kadar zalezuje svojo žrtev.
<;Treba je nekoliko previdnosti*, je svetoval premetenec. «Zaradi njenega zaročenca se ne smemo preveč zaleleti. Milan se krepko poganja za njene pravice *
cAli se ga bojite?* se je posmehnila. cMočni smo kakor hrast*, se je potrkal na prsi. «Toda nepotrebne sitnosti motijo mirno življenje .. .*
fZ oskrbnikom moram nemudno go-oriti*, je sklenila Gizela, kateri je bilo ime tako, kakoi
pravi nečakinji. Bistanu je zdaj zaupala, ni pa še preizkusila oskrbnika.
'Pošljite po Bunca*, je zahtevala oblastno.
Zadevo je treba naglo urediti.* Pisar se je priklonil in odšel na pristavo. Z oskrbnikom je hotel osebno govoriti.
Vrnil se je navidezno zadovoljen. Bunca sicer ni našel, ker je odšel po opra\kih. Izvedel pa je, da prave nečakinje ni več na pristavi.
«Kje pa je?* Ošabnica je bila silno radovedna. «Najbrž je v gozdu pri oglarjih .. .* <Vidite, Bunc je nama vsekakor nasproten. In prav tako tudi nevaren .. .*
«Predrznik!* se mu je zastudil. cVedeti bi moral, da je v naši roki njegova usoda .. .*
«Tega se ne zaveda. Opira se nase, a mu bo spodletelo.. .*
<Ako bi vedel, da so oblastva z nami, bi ravnal drugače. Pridobili smo jih ob pravem času.*
«AIi meniš, da bo držalo?* jo je vendarle skrbelo.
cMazati bo treba, milostiva.* fSamo da bi kaj zaleglo. Zveza z oblastvi se ne sme tako hitro zrušiti.*
«Pripravljena sem mnogo žrtvovati... Kdoi bo sitnaril, naj pripravi glavo. Najprej je treba odstraniti pravo dedinjo, edino nečakinjo gra-ščaka Roberta, potem pa vsakogar, ki bi jo ščitil in podpiral.*
«Tako se bo zgodilo, milostiva. Toda skrivaj, da ne bo nihče vedel. Vsako dejanje moramo zaviti v krilo noči in teme .. .*
«Bunčevo vedenje mi ne ugaja. Možak ima nepoštene namene. Drznil se mi je celo groziti .. .*
^.Izročimo ga biričem ... Takoj naj odidejo k oglarjem in poiščejo Gizelo. Privedejo naj jo na Robovje, kjer jo bomo skrbno zavarovali. Oskrbnik nima do nje nobene pravice.. .*
^Nastopijo naj brez usmiljenja*, mu je strogo naročila, «in hitijo naj, da ne bo prepozno.*
Grajski pisar je izvedel točno njeno povelje. Dva najboljša biriča sta oišla še tisto uro po* iz\ eaovat.
2.
V gozdu nedaleč od Robovja je ležala ozka dolinica, kjer so životarili grajski oglarji. Lenča, oglarjeva žena, je sedela pred ognjiščem in kuhala kosilo. Njen mož Pavle pa je pripravljal drva za novo ogelnico.
Lenči je padla iz roke kulialnlca, tako se je ustrašila biričev. Tudi Pavle je odložil sekiro. Taki obiski ne pomenijo nič kaj dobrega.
Biriča nista kazala preveč osornih obrazov. Začela sta prijazno govoriti. Zanimalo ju je življenje ubogih samotarjev.
«Kje pa je deklica, ki je bila nedavno tukaj?* je vprašal birič nenadno.
Oglarja sta se spogledala. «0dšla je*, je povedala Lenča čez nekaj časa.
cerkvijo, loči ju le glavna cesta v Železnike, ostali svet pa se širi prav do Selščice, kjer utegnejo imeti slepi svoje kopališče, kar bi bilo gotovo nekaj edinstvenega v napredku skrbi za one, ki bodo našli v Stari Loki svoj dom. Mimo gradu, ki ga bodo novi lastniki brez izrednih težkoč mogli preurediti za nove potrebe, se bodo lahko kretali slepi po lepih vrtovih. Kakor čujemo, bo grad na pomlad že izročen svojemu namenu.
*	Zanimancem Vzajemne pomoči. Ljubljansko okrožno kot konkurzno sodišče je zadnje dni razposlalo mnogim upnikom Vzajemne pomoči, ki je prišla v feonkurz lani decembra, obvestila o otvoritvi konktrrza in hkratu formularje za prijavo terjatev. Taki formularji so bili odposlani 6000 upnikom, ki imajo od Vzajemne pomoči pravico do posmrtnine, ker so njih zavarovanci umrli, in pa članom, ki so pod novo upravo po 8. oktobru leta 1933. pristopili k Vzajemni pomoči. Ostali člani, ki jih je vseli okoli 30.000, ne pridejo pri likvidaciji v poštev. Za ta kunkurz vlada med ljudstvom po deželi veliko zanimanje. Ne mine dan. da zanimanci ne bi prihajali na sodišče do konkurznega komisarja in ga prosili za pojasnila. Zglašajo se tudi v veliki razpravni dvorani št. 79, ki je določena, da se bo tam vršil narok za volite-, upniškega zbora.
*	Naročnikom knjižnih zbirk Tiskovne zadruge sporočamo, da bo v kratkem izšel program novih knjižnih zbirk s cenami in plačilnimi pogoji. Mesečni obroki se bodo zaceli plačevati letos meseca marca in se bodo končali 1. februarja 1.1935. Z novim zanimivim programom bo ustreženo najširšim narodnim slojem, ki jih vse vabimo k na-ročbi zbirk, ko bo program objavljen. Tiskovna zadruga v Ljubljani.
*	Nove potujoče knjižnice je ustanovila mariborska Zveza kulturnih društev v teku zadnjih tednov, in sicer: v Pristavi pri Šmarju, pri Sv. Ru-pertu v Slovenskih goricah, pri Sv. Urbanu pri Ptuju in v Št. Ilju pri Velenju, v teku tega meseca pa lio ustanovila še dve, in sicer v Zamostju pri Dolnji Lendavi in v Križevcili. Izmenjana je bila v tem mesecu potujoča knjižnica ZKD v Raz-vanju pri Mariboru. Pri tem pripominjamo, da so se za nove knjižnice delno uporabile knjige iz knjižne zbirke, ki jo je lansko leto izvedla mariborska srednješolska mladina v zvezi z ZKD.
*	Nova zaposlitev trboveljskega delavstva. Prometno ministrstvo je izven mesečne kvote 20 000 ton naročilo pri Trboveljski premogokopni družbi večjo količino premoga, tako da bod i ta mesec
trboveljski rudarji zaposleni 22 dni. V lanskem januarju so bili zaposleni le 11 dni. Tudi za bodoče so nade dobre. Prometno ministrstvo bo bržkone tudi za mesec februar naročilo večjo količino premoga nad običajno mesečno kvoto.
Živčno slabim.
Znanstveno je dokazano, da regulira ekstrakt iz živi jenjetvornc /leze zdrave in inočne živali (kale-fluid), prihaja joč v organizem, tzločevalno delovati je vseh žlez, krepi ves organizem in uravnovešea živčni sistem tnko, da postane človek krepak, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek — Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. Zahtevajte jo pod naslovom: Miloš Mar-kcvie, Beograd, Njeguševa 5. Kalefluid prodajajo lekarne in drogerijc.
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pod S. br. 10.537/33.
*	Smrt dveh starih paznikov kemične tvorniee v Hrastniku. V zadnjih dneh sta se preselila dva po 76 let stara paznika kemične tvorniee v Hrastniku v večnost. Prvi je bil Janez Dolinšek, drugi pa Matija Koritnik, po domače Jerina. Oba sta bila rojaka iz najbližje hrastniške okolice in sta bila zaposlena nad 40 let v kemični tovarni. Kot dolgoletna člana gasilnega društva so ju spremili na zadnji poti na Dol gasilci in mnogo domačinov. Naj počivata v miru!
*	Dve nenadni smrti. Upokojeni rudar Ivan Polja nec iz Trbovelj je prišel v Ljubljano obiskat sina, ki ima brivsko obrt v Kopitarjevi ulici. Te dni se je namenil mož spet domov v Trbovlje in ga je sin spremil iz stanovanja proti postaji. Ko sta prispela v Maistrovo ulico, se je oče nenadno zgrudil poleg sina na tla. Prestrašeni sin je izkušal pomagati, pristopili so hitro tudi drugi ljudje, a je bilo zaman, mož je že izdihnil za kapjo. — Drugi primer nenadne smrti se je pripetil istega dne popoldne v veži Narodnega doma. Ko je odhajal knjižničar francoskega instituta g. Aleksander Topo v, ruski izseljenec, iz pisarne, je začutil slabost in se zgrudil v veži na tla. Aleksandra Popova se nenuidno prepeljali v bolnišnico, a tudi tu je bila vsaka pomoč zaman. Popov je umrl zaradi možganske kapi.
*	Smrtna nesreča. V soboto okrog pol enajstih jo bil 24letni eleklromonter Filip Marn zaposlen pri stiskalni napravi v strojnici tvorniee motvoza na Grosupljem, nato je pa stopil h gasilnemu aparatu znamke «Expres*. V naslednjem trenutku je nastala huda eksprozija in ko so drugi tvor-niški uslužbenci prihiteli v strojnico, so našli
Marna nezavestnega na tleh. Videli so, da je aparat razneslo. Kolešček ra aparatu je s takšno siloi priletel Marnu v glavo, da mu je prebil lobanjo med očmi. Z Grosupljega so telefonično pozvali-ljubljansko reševalno postajo na pomoč. Reše-, valni avto je hudo poškodovanega mladeniča prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so sej zelo trudili, da bi Marini rešili življenje, a je bil! ves njihov trud zaman. Pokojni Filip Marn je bili doma iz Hrastnika in je bil vzoren delavec. Bil je navdušen Sokol in je sodeloval tudi pri raznih!] drugih narodnih društvih.
*	V ateljeju gdč. Forsterjeve v Logatcu ordi-i nira odslej zobozdravnik dr. J. Dokler iz Ljub«( ljane.
*	«Pobrigaj se za dober tek, prihranil dragij boš si lek!* to znači, da je treba dober tek ustva-j riti, fe ga ni, in zato se priporoča močna švedska; tinktura «Elsa* (švedske kapljice) lekarnarja; Fellerja, ki poleg tega, da je tečna, fina aroma-i tična pijača, uspešno vpliva na delovanje pre-i bavnih organov in, ostavijajoča v želodcu občuteki prijetne svežosti, vpliva takisto na splošno raz-! položenje in delovno sposobnost. 2 steklenici za 50 Din, 4 steklenice za 92 Din, z zavojnino in; poštnino vred, se dobiva pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska-banovina).
*	V napadu božjasti se je polila s kropom^
Preužitkarica Marija Anžurjeva iz Zaloga, stara 60 let, je imela opravka pri štedilniku. Medtem pa je stara žena nenadno dobila napad božjasti^ Ko se je vila v krčih, je prevrnila lonec kropa, ki> si je zlil nanjo. Oparila se je po prsih in rokah^ in so jo morali nemudno prepeljati v bolnišnico.)
*	Obup Slovenke v Zagrebu. Te dni si je ho-, tela v Zagrebu končati življenje 24lstna Štefanija' Pavunovičeva iz Rogaške Slatine. Napila se je oetove kisline, pa so jo prepeljali v bolnišnico in^ ji izprali želodec. Vzrok je baje ljubosumnost.
*	V smrt zaradi družinskih razmer. V eni zadV njih noči se je obesil na Otiškem vrhu brez* poselni mesar Franc Pridgei. Na dan pred usodn* nočjo je popival po gostilnah v Dravogradu in je še v Komauerjevem hotelu večetjal. Pozno zvečer je zapustil hotel, a naslednje jutro so ga našlis obešenega blizu širnikove gostilne. Franc Pridgerl je bil pred leti mesar na Prevaljah in je imel' dobro uvedeno obrt. Zaradi družinskih razmer pa mu je obrt začela pešati, tako da jo je moral opustiti. Preselil se je v Pameče pri Dravogradu. Delal je še dalje kot sezonski mesar, vendar so gaj
<Kam?> se je glasilo biričevo vprašanje, ilzginila je*, je potrdil Pavle. «Več vama ne moreva povedati.* •
cTorej je ni več tukaj*, sta se čudila biriča. iPrišla sta prepozno. Od včeraj jo pogrešamo ...*
cMorda se bo še vrnila*, sta ga izkušala. ♦Nikdar več je ne bomo videli h je vzdihnila Lenča.
«Pa kdo je bila ona deklica? Odkod je prišla in kam je odpotovala?*
«Tega ne vemo*, je odgovoril oglar. «Ime ji je menda Gizela.*
Birič se je vznejevoljil: «Ako je bila tukaj, vama je nedvomno kaj omenila ..
<Nikar ne tajite!* je hitro dostavil njegov tovariš.
Oglar je zastokal: cNe vem, čeprav me ubijeta na mestu .. .*
cKako je prišla k vama?* je poizvedoval mehkeje.
«Privedel jo je neznanec in prosil, naj jo skri-jeva, ker jo nekdo zalezuje.. .* cKoliko vam je dal za uslugo?* «Nekaj malega v denarju.* <In kakšen je bil oni neznanec?* sta ju prijemala biriča.
«Prišel je ob mraku*, je odgovoril Pavle. «Ali poznate Bunca, grajskega oskrbnika?* <Bunc ni bil; dobro ga poznava.* <Povejte odkrito*, ga je birič opozoril.
clvakor pri spovedi. Neznanec ni bil oskrbniku prav nič podoben.*
♦	Kaj vama je rekel, ko je izročil deklico?* ♦Ničesar drugega nego to, naj jo skrijeva in
molčiva.. .*
♦Povejte, kakšna je bila tista deklica?*
♦	Zelo prepadetia in slabotna. Menda je prebolela hudo bolezen. Tukaj se je nekoliko popravila ter bi bila kmalu okrevala...*
<Ali je poznala svojega spremljevalca?* <0 tem je nismo vpraševali.* ♦Kako se je vedla pred odhodom?* ♦Kakor po navadi. Kajne, Lenča:* Žena je pritrdila.	«
♦Čudni ljudje, da nič ne veste*, je mrmral birič in stopil v kolibo. Napovedal je hišno preiskavo.
Lenča je jokala: «Nikjer je ni sirote. Ljubila sem jo kakor svojega otroka.*
Birič je hotel izvedeti, kakšne postave je bila in kako sodita o njenem odhodu.
Pavle je točno izpovedal: «Deklica je bila vitke rasti, lepega obraza in zelo prikupijiva. Njeni lasje so bili rumeni ko zlato, oči pa modre in čiste. Stavim, da ni pobegnila sama od sebe...*
♦Kako pa?» je zanimalo beriča. «Nekdo jo je moral odvesti. Odšla je, ne da se je poslovila. In to je sumljivo.. *
Biriča sta odšla iz gozda. Krenila sta proti grajski pristavi. Oskrbnika sta hotela iznenaditi; slutila sta, da je on odvedel mladenko.
Načrti pa se jima niso obnesli. Bunca ni bilo' doma in vratar Simon ni vedel, kam je odrinil.' Prav tako ni mogel povedati, kdaj se bo vrnil.
Biriča nista mogla ničesar dognati. Zaman) sta se trudila. Kdaj bosta zasačila Bunca ter gai prijela? Kje bosta našla ono deklino, da jo po4 vedeta na Robovje?
Bunc jo je ubral po svojih skrivnih potih.1 Osedlal je konja in odjezdil v bližnje mesto.' Ustavil se je pred starinskim poslopjem, kjer ja bilo nastanjeno deželno sodišče.
Stopil je v prostorno dvorano pred resnega* sodnika. ♦Prihajam s kratko ovadbo*, je naglasilf važno. iGve za sleparstvo na Robovju .. .*
«0 tem smo že nekaj čuli.* Sodnik je poiskali zapisnik ter ga razgrnil na mizo.
«Nekdo me je že prehitel*, je iznenadilo oskrbnika. Potem je nadaljeval zgovorno: «Tista Gizela, ki se šopiri na Robovju, ni prava dedinja ... Graščak Robert je bil kruto prevav ran...»
Sodnik je potrdil: <rPrav tako je zapisano..^ Ujema se do pičice s prejšnjim naznanilom.. •>
♦	Ali vas smem vprašati, kdo vara je to sporočil?*
♦Tega vam danes še ne smem izdati. Pač pa je zanimivo, da se dolgi odstavki v tem zapisniku tičejo vaše osebe ...»
♦	Mene?* Bunc se je namišljeno začudil.
«Vi ste, kakor je razvidno iz zapisnika, na odločilnih mestih trdili, da je sedanja graščakinja
|sp-================ stran 8 =
^družinske razmere tako žalostile, da je hodil ves potrt okrog in da se je naposled odločil k obupnemu dejanju. Zapušča dva nepreskrbljena otroka in ženo, ki ni znala z možem deliti gorja tega sveta.
^ * Skoki iz vlaka niso dovoljeni. Zadnjič se je Siamenila v okolico Save pri Litiji neka mladenka, ki se je vračala domov iz savske banovine. jNa Zidanem mostu je sedla v brzi vlak namesto |V osebni. Zmoto je opazila šele takrat, ko se je vlak pomaknil mimo Trbovelj. Zbala se je sitnosti, ker ni imela denarja za doplačilo voznega listka. Nesrečna potnica se je med vožnjo odločila za nevaren korak. V bližini postaje Save je odprla vrata in skočila iz drvečega vlaka. Zgodilo se ji sicer ni nič hudega, pač pa so jo pri skoku opazili železniški uslužbenci, ki so jo prijavili sodišču. Dekle je moralo stopiti pr?d sodnike, ki so jo obsodili na 24 ur zapora. Prav tak dogodek se je pripetil nedavno na litijskem kolodvoru pri večernem ljubljanskem vlaku. Ko se je vlak že pomikal s postaje, so se pri nekem vagonu nenadno odprla vrata, nato pa je priletela iz vagona pletena košara, za njo pa se je pognala neka mladenka. Skočila pa je tako nerodno, da jo je zavrtelo po tleh. Bila je sreča v nesreči, da se ni zavalila pod kolesje.
*	V spanju ga je zadušil dim. Ferdinand Zupan, 501etni posestnik na Ljubljanski cesti v Domžalah, je prejšnji četrtek zvečer legel k počitku. V postelji je še prižgal cigareto, preden pa jo je pokadil, je zaspal. Cigaretni ogorek je padel na posteljo, ki je pričela tleti. V sobi je bilo precej toplo in ker je kmalu zmanjkalo za ogenj potrebnega zraka, se postelja ni užgala, ampak je samo tlela naprej. Zaradi nastalega dima in pomanjkanja kisika se je posestnik Zupan v 6panju zadušil. Ko je zjutraj služkinja odprla vrata, ji je puhnil v obraz dušeč dim. Hitro so pkočili v sobo, kjer so našli gospodarja mrtvega.
*	S psom se je boril za skorjo kruha. Poročali Bmo že o brezsrčni gospodinji iz Juršincev. ki je kakrivila smrt gfletnega pastirčka Jožefa Maijašiča. Drožniki so dognali, da je gospodinja pošiljala »troka v najhujšem mrazu kidat sneg v raztrganih čevljih brez podplatov, zaradi česar so mu noge zmrznile. Ljudje so ubogega fantka večkrat videli, ko je moral bos z vrčem v roki k studencu >o vodo. Fantek je vedno jokal in tožil ljudem, la je pogosto tepen in lačen in da mora mnogo mraza prestati. Neki sosed je celo videl, ko je kTgel svojemu psu staro kruhovo skorio. kako je
«DOMOVINA» št. 3
fantek hlastno segel po nji in jo psu odnesel izpred gobca. Oče je rešil dečka hudega trpljenja, ko ga je prišel ob božiču obiskat ter ga našel vsega premrzlega. Odpravil ga je v ptujsko bolnišnico, da je fantek lahko umrl vsaj v topli postelji. Ljudje, ki so videli fantka stradati in zmr-zovati, bi pač morali to že prej javiti oblastvom, s čimer bi fantka morda rešili tako strašne smrti. Gospodinja, ki trdi, da fantka ni tepla in da mu je dajala tudi dosti jesti, je ovadena sodišču. Preiskava bo točno ugotovila podrobnosti tega žalostnega primera brezsrčnosti in bo krivka prejela zasluženo plačilo.
* Zaradi priležnicc je imel ženo zaprto v hlevu. Ivan Babšek, posestnik v Trnovcih, je zapodil svojo skrbno, dobro ženo Marijo v hlev in začel s svojo deklo skupaj živeti, kar ni ostalo brez posledic. Zločinec bi ne bil prišel tako hitro v roke pravice, da ni prišla neka znanka uboge žrtve k Babškovim na obisk. Ko je povpraševala po vasi, kam je izginila Marija Babškova, je izvedela od nekega otrokr., da mora Marija živeti v hlevu v največji nesnagi in da ravnata njen mož in njegova priležnica Marija Krekova z njo slabše kakor z živino. Znanka se je hotela o tem prepričati; napotila se je skrivaj v hlev in našla Marijo Babškovo zaprto v zaboju, ki je bil pritrjen na strop, tako da sta dve strani zapirali stene, tretja stran je bila obita z deskami, četrta pa je bila preprežena z bodečo žre; tako je bila bedna žena zaprta v kletki in kakor nevarna zver prepuščena nesrečni usodi. Do obupa potrta je pripovedovala bedna žena svoji znanki, kako ravna z njo njen okrutni mož. Povedala je. da dobiva za hrano le ostanke. Dokler ni bila zamrežena, je hodila pod kravo, ki je dojila tele, in je skupaj s teletom sesala mleko, da ni umrla od gladu. Pri tem pa jo je zasačila noževa priležnica, zaradi česar so bednico zaprli v ta zaboj ter ga obili z bodečo žico. Živinski mož je izčrpano ženo še pretepal, priležnica pa ji je dajala s pijačo lizol, da bi se je čimprej iznebi'a. Slama, na kateri je ležala Babškova, je bila vsa premočena in gnila. Obleke ni imela reva prav nobene, pokrita je bila le z umazanimi cunjami. Ko je po tem obisku postala sramotna zadeva le kolikor toliko znana, se je nesrečni Babškovi ženi posrečilo, pobegniti iz strašne kletke. Zbežala je v gozd, kjer se je klatila ko ranjena zver. V silnem gladu je jedla travo in obirala listje z grmovja. Vendar je ubožica kmalu povsem izčrpana izdihnila. Sele nekaj dni po smrti so jo našli napol nago, mrtvo, rešeno
nečloveškega trpljenja.. Grozovita zadeva je tako prišla na uho oblastvom, ki so uvedla strogo preiskavo in spravila Ivana Babška in njegovo pri-ležnico Marijo Krekovo v zapor. Te dni se je to skrajno žalostno in za naše razmere naravnost porazno grozodejstvo obravnavalo pred maribor* skim malim senatom. Sodba je po zakonu stroga, toda ljudska sodba bi bila gotovo še strožja. Ivan Babšek je bil obsojen na tri leta robije in na pel let izgube častnih pravic, njegova priležnica pa na 18 mesecev robije 'n na tri leta izgube častnih pravic.
*	Obsojena vohuna. AA Te dni je državno sodišče za zaščito države v Beogradu izreklo razsodbo v razpravi proti Karlu in Mariji Cosulich, italijjyiskima državljanoma s Sušaka, zaradi zločina vohunstva v korist neke tuje države. Po javni razpravi 12. in 18. t. m. je sodišče obsodilo Karla Cosulicha na podlagi člena 42. vojaškega kazenskega zakonika na deset let ječe, trajno izgubo častnih pravic in po prestani kazni na izgon iz kraljevine Jugoslavije za vedno. Marijo Cosulichovo je sodišče obsodilo na podlagi člena 42. vojaškega kazenskega zakonika v zvezi s členoma 34. in 71. istega zakonika kot sokrivko na leto dni ječe in pet let izgube častnih pravic, po prestani kazni pa na izgon iz kraljevine Jugoslavije za vedno.
*	Prosjak z vlomilskim orodjem. Iz neke hiše na Mestnem trgu v Ljubljani je stopil te dni mlajši človek, ki se ie takoj videl na ulici stoječemu stražniku sumljiv. Res ga je stražnik kmalu dohitel, čeprav se mu je izkušal neznanec umakniti. Na stražnici so ugotovili, da se piše aretira-nec Anton Trojar, doma iz Tolmina. Pri osebni preiskavi so našli pri njem celo zalogo vlomilskega orodja. Trojar je prosjačil po hišah in ob priložnosti odpiral tuja stanovanja. Izročili so ga sodišču, pozneje pa ga bodo izgnati.
*	Aretacija štirih predrznih vlomilcev. V noči od 8. na 9. decembra so neznani storilci vlomili v trgovino Ivana Meška pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Odprli so t> silo dvojna vrata in trgovino izpraznili. Vlom so izvršili nenavadno drzno. Ni jih motilo ne vpitje ne streljanje dveh žensk, ki sta ob času vloma bili edini v hiši ter zaman izkušali vlomilce pregnati. Dognalo se je, da so bili pri vlomu udeleženi štirje moJki. Trije so nosili blago, eden pa je stat na straži. Preiskan so vršili orožniki od Sv. Urbana in naposled se je posrečilo osumljence arefrati. Aretirani so 23letni Anton in njegov brat 271etni France,
jizela prava nečakinja graščaka Roberta ... . riici, ki se je pojavila pozneje, pa ste odrekli dedno pravico .. .>
i «Tako sem izpovedal, ker sem bil primoran. Jtes pa je nasprotno: dedinja grajskih zakladov Je nesramna sleparica. Deklica, katero odganja, ^e prava nečakinja...»
Izkušeni sodnik se ni mogel dovolj načuditi, (zakaj ni prišla deklica do svoje pravice. «Kako je nastala ta zmešnjava? Stric bi bil moral svojo nečakinjo vendar poznati.>
«Seveda bi jo bil poznal. Toda nesramnica je premotila služabnike, ki so skrbeli, da mladenka ni prišla k bolniku. Grajski pisar Bistan je kriv pleparstva. On je pisal oporoko.)
«Vi se menda z lažno dedinjo dobro poznate?) pe je sodnik porogljivo namuznil.
«Tolilco, kolikor zahteva moja služba. Kol Oskrbnik se ji moram pokoriti...>
«Pa ste ji celo grozili.. » je sodnik že vedel. cNikdarb se je branil. iOčital sem ji le, da ^e prišla po krivici do grajskih skladov.. .> «Ali niste zahtevali denarja?) «Nisem. To je grdo obrekovanje.) Sodnik ga je meril od nog do glave. ^Obtoženi tete izsiljevanja in nevarne grc-:nje.»
Oskrbnik je porasel. «Kd j se drzne tako nesramno lagati? Res sem le rekel, da bom razkril sleparstvo in pomagal pravi dedinji do njene pravice. Vse drugo je izmišljeno.)
«Zakaj niste tega storili poprej? Nedavno ste še držali z graščakinjo in očitali oni deklici sle-parstvo...»
«Seveda, zaradi obrambe. S tem sem jo hotel varovati.)
«(""udno varstvo.. Sodnik se je hladnd posmehu il.
«Vi me ne razumete. Bal sem se za siroto, vedoč, da ji lažna dedinja streže po življenju. Rešitev pa je bila mogoča le po taki poti, da sem izpodbijal njeno trditev, to je sorodstvo z gra-ščakom. Sleparija je pograbila moje besede kot mastne ocvirke.)
«In zato ste zahtevali plačilo?) cZaslužil bi ga bil, ako bi ne bilo prišlo drugače ...)
«Do razdora, kajneda. Craščakinji ste se zamerili. Deklica pa tudi ni marala vaše ponudbe.j cOdkod pa veste?) je strmel v sodnika. «Tako je nekdo zapisal.) «Ni mi, seveda, zaupala kot pristašu lažne dedinje. V resnici pa sem bil njen prijatelj.)
Sodnik je dvomil: «To, kar pripovedujete, se ne zlaga s pismom, ki so ga našli pri deklici, katero ste varovali.)
«Tisto pismo sem jaz pisal), je priznal oskrbnik brez oklevanja in bojazni.
cTudi to je bilo v njeno obrambo?) cSeveda. Prav gotov o !> «Torej ste pismo ponaredili...» «Zamenjal), je ponovil priznanje. cTukaj je namreč pravo pismo, katero je hranila mladenka
v svoji torbici. To je pisava njenega pokojnega strica Roberta z Robovja ..)
Sodnik je gledal pismo in rekel: «Tudi to pisanje je lahko ponarejeno. Prav nič vam ne zaupam.)
^Primerjajte pisavo), je silil oskrbnik. «Gra-ščakov podpis poznam kot njegov služabnik. Znana mi je tudi deklica, katero sem videl pred leti, ko je bila na obisku pri svojem stricu. To je njegova. prava nečakinja. Gizela pa je nasilnica in sleparica.)
«Bunc, pazite na besede!) Sodnik ga je resno posvaril. «Ali ne veste, da je graščak Robert oporoko svojeročno podpisal?)
«Prevaral ga je pisar Bistan. Preiščite podpise. Mislim, ("a ne bo težavno dokazati.)
«Torej deklica, ki se je skrivala pri oglarjih, s katero ste pretili dedinji g-ajskih zakladov!)
«Tista deklica je prava nečakinja graščaka Roberta in njegova edina dedinja. Vse drugo je laž in krivica.)
cDeklica je vendar mrtva!) se je spomnil sodnik ter se potrkal s kazalcem na čelo. «Tako se glasi najnovejše poročilo.)
«To se je nekdo neumno izmislit. Vem, odkod prihajajo taka poročila ...»
Sodnik je nada'jeval, kakor bi čital: cOglasile so se priče, ki so jo videle mrtvo... V mrtvašnici je ležala v krsti... Grobar ji je izkopal jamo ...)
«Kdo vam je vse to natvezel?j ga je Bunc zavrnil popolnoma mirno.
(Dalje prihodnjič.)
401etni Janez in 241etna Matilda, vsi iz okolice Sv. Antona v Slovenskih goricah. Pri aretirancih so našli vlomilsko orodje in nekaj ukradenega blaga. Trgovec Meško je blago spoznal za svojo last. Nekateri aretiranci so priznali vlom in tatvino, drugi pa trdijo, da so blago kupili od ciganov. Aretirano četvorico so oddali orožniki sodišču v Ptuju.
*	Aretirana izumitelj in njegov tovariš. Pred dnevi so orožniki aretirali posestnika Š. in njegovega tovariša, ključavničarskega pomočnika V., oba doma iz Gotne vasi. Orožniki so na domu obeh aretirancev napravili hišno preiskavo, ki je dovedla oba v zapor. Š., ki je izumil univerzalno veho, katero je dal v Beogradu patentirati, je osumljen, da je v družbi s prijateljem ključavničarskim pomočnikom V. ponarejal 20dinarske kovance. Na domu V. so orožniki pri preiskavi našli ponarejen kovanec, štiri precejšnje kose zlitine iz svinca in cinka in žlico za vlivanje zmesi. Pri Š. pa so našli medeninasto podlago, ki je izvrtana v oni obiiki, kakor so 20dinarski kovanci. Oba aretiranca sta pri zaslišanju izjavila, da o ponarejanju kovancev ni govora. V., ki ima na očetovem domu ključavničarsko delavnico, je izjavil, da je Š. večkrat prišel v delavnico kakšne reči popravljati, a ga ni nikrli vprašal, kaj dela. Enako je izpovedal Š., češ, da je Vovk večkrat prišel k njemu.
*	Aretacija dveh strrih potepuhov. Kranjskim orožnikom se je posrečili te dni aretirati dva znana potepuha, ki ju je policija že dolgo zasledovala zaradi potepanja in tatvin. Prvi je 261etni Ivan Pungartnik iz Libeliča, ki nima stalnega bivališča. Na prazn.k Treh kraljev so ga zasačili orožniki iz Preddvora, ko je hrtel priti preko Jezerskega vrha čez mejo v Avstrijo brez listin. Pri sebi je imel samo poselsko knjižico, glasečo se na ime Rafiia Pungartnik. Zatrjeval je, da se je rodil leta 1911.. krkor je napisano v knjižici, m da mu je ime Rafija. Po raziskovanju kranjskih orožnikov pa se je izkazalo, da mu je ime Ivan in da se je rodil leta 1908. Vzel je doma knjižico svoje sestre Zofije, preuredil Z v R in se izdajal za Rafijo. Ivan Pungartnik, ki je spolno bolan, bo kaznovan zaradi ponarejanja listin in prekoračenja meje brez dovoljenja. — Drugi potepuh je 601etni Jožef Kosec s Skaručne pri Kamniku, ki tudi nima stalnega bivališča. Zasledovala ga je policija zaradi starih grehov še iz leta 1923., ko je vlomil na Seničici pri Medvodah kar pri dveh posestnikih.
*	Tihotapstvo luksuznega blaga. Lani v začetku decembra so nadzorni uradniki prišli na sled raznim nepravilnostim pri carinjenju uvoženega luksuznega blaga. «Službene novine> so zdaj uradno objavile, da sta bila dva pri ljubljanski carinarnici zaposlena carinska uradnika odpuščena iz službe in sodišču ovadena zaradi zlorabe uradne oblasti, neka trgovka pa zarsdi napelja-vanja k zločinu in zaradi podkupovanja. Preiskava še traja.
*	Lovski tatovi. Pred kratkim je naletel paznik lovskega revirja Pinter in Lenart iz Maribora na Dravskem polju na pet zank, ki so bile nastavljene zajcem. Veleposestnik in trgovec Franc Miki iz Gajovcev pa je prijavil orožnikom, da mu divji lovci v lovišču stre'jajo zajce in tudi nastavljajo pasti. Pred kratkim je videl neznanega moškega, ki je nesel iz njegovega lovišča zajca. Orožniki so uvedli preiskavo ter našii pri nekem posestniku železno past, ki so jo zaplenili i i z ovadbo vred izročili sodišču,
*	Razkritje mlade vlomilske družbe. V zadnjem času je bilo izvršenih v Mariboru več skrajno drznih vlomov, vendar policija kljub vsej požrtvovalnosti vlomilcem ni mogli priti na sled. To se jI je posrečilo šele te dni, ko je razkrila v nekem zabavišču veselo družbo mladih mariborskih veseljakov, sinov boljših rodbin, ki so se zabavali za ukradeni denar. Policija jih je spravila na varno. Doslej so priznali že 15 vlomov. Preiskava se nadaljuje.
*. Tatvina svinje. V eni zadnjih noči je bila viničarki Rozaliji Kolednikovi v Velikem Okiču ukradena svinja. Tat je odtrgal pri svinjaku mo-
čeij železen zapah s ključavnico, si svinjo naložil na hrbet in izginil v bližnjem gozdu, kamor je držala sled. Orožniki so tatu na sledi.
*	Plug sta ukradla, da bi pričarala dež. Posestniku Francu Repcu iz Sedlaška je bil predlanskim ukraden plug. Orožniki takrat tatu niso mogli izslediti, obdržali pa so zadevo v evidenci ter še vedno poizvedovali za tatom. Zdaj se jim je pa posrečilo izslediti tatova v osebah Mihaela Jungerja, viničarjevega sina iz Podlehnika, in Antona Feguša, posestnikovega sina iz iste vasi. Orožniki so oba trdo prijeli, da sta naposled oba priznala tatvino. Rekla sta pa, da sta ukradeni plug zanesla k bližnjemu potoku in ga tam skrila pod grmovjem. Ivo sta se čez nekaj dni vrnila, nista pluga več našla. Tatvino pa da sta izvršila zaradi tega, ker verujeta v vraže, češ: ko se plug vzame tretji osebi in se zanese v potok, potem čez nekoliko dni dežuje. Ker je bilo poleti leta 1932. zelo vroče in tudi velika suša, sta to storila, da bi pričarala dež. Oba zanikata, da bi plug ukradla iz koristoljubja. Orožniki slikajo oba kol nevarna tujemu imetju in sta plug najbrže prodala. Dež pa bodo zdaj delali na sodišču v Ptuju, da se uresniči njun čudež.
*	Obsodba zaradi pretepa. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani so se zagovarjali trije Kranjčani zaradi pretepa in hude telesne poškodbe. So to samski delavec Anton Novak, delavec Karel Bečan in Janez Frelih. V gostilni na <?Bek-selnu> so se 5. decembra lanskega leta sešli vsi trije in zraven še posestnik Franc Sire in Franc Zupan. Zadnji je za mizo zakmkal. Nekdo pa ga je z gorečo cigareto opekel na pist. Nastal je vihar in Sire je dobil s turistovsko pt-lico udarec pod rebra, obenem pa je bil z nožem oklan še po levi roki, da je za 20 % manj sposoben za delo. Novak je odločno zanikal, da bi bil Sirca sunil, Bečan pa je delno priznal, da je rabil palico. Sire kot priča je izpovedal, kako je prišlo do gostilniške bitke, •rlldaril me je s palico, da mi je kar sapo zaprlo. Z Novakom se že več let sovraživa.s Anton Novak pa je izvršil še drugo kaznivo dejanje. Neki hlapec je prišel vasovat k Novakovi sestrični, ki je pri njem služila. Bil je v njeni sobi, ko je Novak s koloni prihrumel v sobo in začel hlapca obdelovati. Zlomil je kol in nato mu je hlapec Frelih prinesel še en kol. Novak je nato Zupančiča zvezal z vrvjo in ga privezal za drevo na vrtu. Tudi tam je mlatil po njem. Frelih mu je pomagal zvezati nepoklicanega vasovalca. Kot priča zaslišana Mar ja Švegljeva je v Ljubljani vasovanje povsem drugače opisala kakor v preiskavi pred sodiščem v Kranju, češ, da je udaril Novak hlapca samo s palico. Predsednik: «A!i se vam ni smi-lil?» Priča: «Nič. Zakaj pa je tiščal za menoj!* Državni tožilec si je nasproti priči pridržal pravico kazenskega pregona zaradi krivega pričevanja. Bili so olis^jeni: Anton Novak na osem mesecev, Karel Bečan na devet mesecev in Janez Frelih na en mesec in pet dni strogega zapora.
*	Z nožem v prsi. Tejdni se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom v Mariboru 321etni posestnik Jože Kelt s Pohorja, ki mu obtožnica oiita, da je lani zabodel Antona Kckalja brez vsakega povoda z nožem v prsi. Usodnega dne so fantje s Pohorja popivali na vasi, kmalu so se pa začeli prepirati. Kelt je bil zelo prepirljiv in je začel izzivati tovariše. Prepiru je sledil pretep, med katerim jo je obtoženec pošteno izkupil. Fantje so se nato razbežali, kmalu pa spet trčili skupaj na obtoženčevein dvorišču. Znova je nastal pretep, med katerim je Kelt z nožem hladnokrvno sunil svojega prijatelja Kokalja v prsi in mu predrl prsno duplino. Nesrečni mladenič se je zgrudil nezavesten v mlaki krvi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je po skrbni zdravniški negi po več mesecih okreval. Sodba: leto dni strogega zapora.
*	Uboj in roparski napad.. Pred dnevi je Meh Martin v Gorenjem pri Šinartnem ob Paki v prepiru z nožem napadel delavca Feliksa Tajnika in ga zabodel v lice in hrbet. Ko je tamkajšnji gostilničar to videl, je pograbil kol, udaril Meha z vso silo po glavi in mu piebil lobanjo. Meh se je takoj zgrudil in na mestu izdihnil. Hudo po-
škodovanega Tajnika so prepeljali v ceijsko bolnišnico. — V gozdu v Linah pri Celju je bil v, četrtek ob belem dnevu izvršen drzen roparski napad. Ko je šel posestnik Dolenc iz Košnice po, gozdu domov, sta ga pričakala dva brezposelna delavca. Prvi se je postavil na stražo, drugi pa je pograbil Dolenca, ga vrgel na tla ter ga pričel daviti in je zahteval od njega denar. Dolenc se je krčevito branil in pričel klicati na pomoč. Tega sta se delavca prestrašila, pustila svojo žrtev in« pobegnila brez plena. Orožniki so dva delavca vi soboto aretirali in ju oddali v zapore okrožnegai sodišča. Oba sta stara nekaj nad 30 let, doma pai od Sv. Primoža pri Št. Juriju.
*	Uboj na godovanju. Te dni je sedel na zatožni klopi pred mariborskim malim senatom. 211etni krojaški pomočnik Konrad Vuiko iz Sred-; nje Bistrice v Prekinurju. Lani 24. novembra je ^ nožem zabodel posestnikovega sina Antona Sukaj ki je mesec dni nato v bolnišnici v Murski Sobotil umrl za poškodbami. Obtožnica pravi, da so se usodnega večera zbrali fantje pri posestnici Katarini Kramerjevi v Srednji vasi. ki jih je povabila^ na godovanje. Seveda se je precej oilo. Ko so so vinski duhovi razvneli, je opazil Katarinin brat* da je obtoženec potegnil iz žepa nož, s katerimj je pričel mahati ckoli sebe. To ]e spravilo po-> koncu vso družbo. Nastal je prep/r in pretep^ med katerim je Vuoko Soka večkrat zabodel.! Pri razpravi je obtoženec krivdo zanikal in trdil^ da je Soka nek^o drugi zabodel. Sodba: pet let in mesec dni robije in trajna izguba častnih' državljanskih pravic.
*	Krvav spopad zaradi plesa. V eni r ' ijih noči so se stepli fantje v neki r'~i na Gorenji Savi pri Kranju. V obeh gesu.luških sobah so plesali kar na svojo roko brez dovoljenja. V večji sobi je bila družba delavcev, med drugimi tudi Janez in Miha Dolinar izpod Šmnrjetne gore,, Franc Gros iz Kranja in Joahim Stare iz Stra-žišča. Nasproti njihove mize je sedel Josip Zaje iz Preseka pri Krapini. V manjši sobi je bila svatba. V vsaki sobi so imeli svojega godca. Fantje pa so plesali včasih v večj", včasih v manjši sobi. Med plesom so začeli omenjeni štirje izzivati Zajca, če, da js pritepenec in naj molči. Naposled so ga napadli, podrli na tla in ga začeli obdelavati z noži in rokami. Miha Dolina r mu je stal na levi rami, da se ni mogel dvigniti in braniti. Dobil je tri precejšnje rane z nožem. Najhujša je tik pod srcem v prsnem košu in je smrtno* nevarna. Oba Dolinarja sta pa suvala z nožem, medtem ko sta ga Gros in Sta>-e pomagala vreči na tla in ga pretepala z rokami. Orožniki so aretirali Miho in Janeza Dolinarja, ker sta imela pri sebi noža. Ranjenemu Zajcu je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Novoselski iz Kranja. Potem so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Brata Dolinaija sta r<* zagovarjala, da ju je Zaje prvi napadel in da sta se nato začela braniti z nožema. Priče pa s.i izpovedale, da je bil Zaje miren in da ni prav nič izzival.
Najcenejše i« najprimernejše dari'« je pretresljivi roman
«Prokletstvo Ijubezni»
to, po splošni sodhi, eno najboljših del naše pre-( vodne literature. Oba dela tega nepozabnega romana dobite pri upravi cHcven-kega Narodas, Ljubljana, KnaHjeva ulica št. za znižano ceno 20 Din, v platno vezana 40 Din, « poštnino 3 Din več.
[i
IZ POPOTNIKOVE TORBE
SMRT DOBRE ŽENE.
A d 1 e š i č i, januarja.; V Adlešičih pri Črnomlju se je poslovila za vedno od svojih dragih daleč na okoli znana iu spoštovana vdova po pokojnem krčmarju Mihi ' Grabrijsnu, ga. Bara Grabrijanova. V -
.	o
.čakala je navzlic križem in trpljenj
.i"
prejšnjih letih, ko še ni vozil železni konj čez Gorjance, je bila njena krčma na zelo gostoljubnem glasu. Tja je dohajala pošta in ona je imela dolga leta to skrb, da je obveščala vse one, ki so dobivala pisma. Zelo rada je čitala in jako dobro je poznala vse narodne običaje in šege ter je vedela vse novice od blizu in daleč. Ce je kdo potreboval kakšnih pojasnil, jih je dobil pri njej gotovo, ker je imela izvrsten spomin.
Svojim štirim otrokom, od katerih sta dva v 'Ameriki, je bila najboljša mati, svojim vnukom in vnukinjam pa dobrotljiva babica. Pokopali so jo ob številni udeležbi na domačem pokopališču, kjer bo snivala najlepši sen, njen dobri duh pa naj še vedno bedi nad Grabrijanovo hišo in naj prosi zanjo sreče in zdravja.
NAS! NA TUJEM
Iz Buer-IIassela (Nemčija) nam pišejo: Naše 'Jugoslovensko delavsko društvo in Narodno žen-eko društvo sta proslavili 6. t. m. rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Obenem je bilo obdarovanje otrok. Proslava se je priredila v gostilni g. Heihofa. Dvorana je bila nabito polna. Raz steno sta viseli lepi sliki Nj. Vel. kralja in Nj. (Vel. kraljice Marije, ki sta bili okrašeni in v zastavicah. Prvi predsednik g. Pogina je navzočne prav prisrčno pozdravil in govoril potem o priljubljenosti našega kraljevskega para med narodom. Zaključil je govor s trikratnim klicem: cZivel kraljevski dom! Živela Jugoslavija!* Potem smo zapeli nekaj lepih božičnih in naših slovenskih pesmi in državno himno. Zadeni je bilo čez 50 otrok obdarovanih z lepimi darili Po večini so dobili tudi obleke ali perilo, za kar se moramo zahvaliti našemu ženskemu društvu, posebno gospe "Onišakovi, ki se je mnogo trudila. Po obdarovanju se je razvila prav prijetna domača zabava.
Iz Erkensch\vlcka (Nemčija) nam pišejo: Ker Smo bili varčni v našem društvu, nam je bilo friogoče obdarovati lani 24 otrok in lepo praznovati Silvestrov dan. Obdarovanje smo priredili fv Hundrupovi gostilni v Erkensclnvicku. Povabili (smo tudi nekaj gostov, ki so prispeli v spremstvu zveznega predsednika g. Pavla Bolhe. Bili so to konzul g. dr. Paulus iz Essena s soprogo, konzul g. Živadinovič s soprogo in naš izseljenski komisar g. Goričar. Otroci so se najbolj razveselili podjetnika čokoladne tvornice iz Soiingena gospoda Mariča, po rodu Srba, ki je otrokom prinesel lepa darila in slaščic. Ko smo goste lepo pozdravili, je zapel pevski odsek pod vodstvom g. Alojza Jezernika «Lepo našo domovino«. Nato je bilo prižgano božično drevesce, pri katerem smo skupno zapeli nekaj božičnih pesmi. Sledilo •je obdarovanje otrck. Preden je kateri otrok kaj "dobil, je moral nekaj deklamiratl v slovenščini ali pa v nemščini. Z veliko radostjo so gledali 'otroci na strica čokoladne tvornice, ki je s. pomočjo soproge konzula g. Živadinoviea in soproge konzula g. dr. Paulusa razdelil otrokom jigračke in slaščice. Po končanem obdarovanju so stopili pevci pred božično drevesce in zapeli božično pesem «Detetu», več narodnih pesmi in j'«TrigIav». Posebno se zahvaljujemo izseljenskemu komisarju g. Goričarju za njegov rodoljubni govor. Odlični gostje so nas kmalu zapustili, ker so šli še istega večera k drugim rojakom obdarovat otroke. Pri nas v Erkenschwicku bodo ostali v častnem spominu, ker so pokazali pravo bratsko ljubezen brez razlike na stan. Kar je bilo tukajšnjih rojakov, smo ostali še pozno v noč skupaj. Pričakovali smo novo leto in prepevali slovenske pesmi, ki jih je spremljala harmonika. Veselo in srečno novo leto voščimo vsem bralcem in bralkam »Domovine«. — Vabimo rojake, da pristopijo k našiin društvom. Pri nas jih je nekaj na novo pristopilo, a nekateri hodijo kakor izgubljene ovce po svetu in se nam ne približajo. — Ob praznikih se je ponesrečil naš rojak g. Vidmar Andrej, doma iz Žužemberka pri Novem mestu. Štel je 68 let. Padel ie po stopnicah tako
nesrečno, da se je ubil. Bil je član Jugoslovea-skega delavskega podpornega društva v Erken-schwicku. Iz pogrebne blagajne je bilo njegovim svojcem izplačanih 75 mark, za katere se lepo zahvaljujejo. Naj bo pokojniku lahka tuja zemlja!
15, Rue afayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurili. Vrši vse bančne posle naj-kulanlnt|e. Poštni ura:li v Belgiji, Franciji, Molan-tliji in I uksemburpu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 'V(64-64, Bruxelles; Francija: St. 1117-94 Pftri*: lini dnini: št. t4i8-66; Ned. Uienst; Liiksembuig: št. 5967, l membmire. — Na zahtevo pošl|emo bre7plačno naše čekovne nakaznice.	%
20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, angleška plesna glasba na ploščah.
Sobota, 27. januarja: ob 10.00: prenos sveto-savske proslave s Tabora (Sokol I); 12.15: Za vsakega nekaj (reproduciran koncert); 12.45: poročila; 13.00: čas, za vsakega nekaj (reproduciran koncert); 18.00: plošče, stanje avtomobilskih cest; 18.30: zabavno predavanje (profesor Šest); 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. France Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: lahka glasba radijskega orkestra; 20.45: klarinet solo (Urbane); 21.15: Adamičeve otroške pesmi za sopran in alt (Korenčanova in Rudol-fova); 21.45: čas, poročila; 22.05: radijski jazz.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 21. do 28. januarja.
Nedelja, 21. januarja: ob 7.30: O selekciji kulturnih rastlin, II. (inž. Ferlinc); 8.15: poročila; 8.30: Gimnastika (Ivko Pustišek); 9.00: versko predavanje (dr. Ciril Potočnik); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče: 10.00: Preskrba brezposelnih delavcev in nameščencev (Rudolf Smersu); 10.30: vokalni koncert Štagljer-Kogojeve s spretnljevanjem radijskega orkestra; 11.15: jugoslovensko glasbo bo izvajal radijski orkester; 12.00: čas, operetna glasba in venčki šlagerjev na ploščah; 16.00: O rastlinskih boleznih (inž. Ivan Zaplotnik); 16.30: pevski zbor «Sava», vmes Humrov šramel-kvar-tet; 20.00: vokalni koncert ruskega cerkvenega zbora; 20.45: čelo solo (Bogi Leskovic); 21.15: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, radijski jazz.
Ponedeljek, 22. januarja: ob 12.15: orgelski koncert na ploščah; 12.45: poročila; 13.00: čas,
I harmonika in citre v reproducirani glasbi; 18.00: j gospodinjska ura: Primorska kuhinja (Zniderši-'čeva); 18.30: Kulturne in gospodarske vrednote i Jadrana (Štrekelj); 19.00: lahka orkestralna re-producirana glasba; 19.30: poročila za tujino: Zgodovina smučarstva pri nas (v esperatitu); 20.00: zabavna ura (Josip Povhe in dr. Švara), vmes Dolinškov šramel-kvartet; 21.30: radijski] jazz; 22.00: čas, poročila, valčkova ura (plošče).
Torek, 23. januarja: ob 11.00: šolska ura: V zdravem telesu zdrava duša (Tratar); 12.15: naše vojaške godbe igrajo (reproduciran koncert); 12.45: poročila; 13,00: čas, reproduciran koncert slovenskega vokalnega kvinteta; 18.00: otroški kotiček: V kraljestvu palčkov (l)elakov gledališki studio); 18.30: havajske kitare in ksilofon v reproducirani glasbi; 19.00: francoščina (profesor Prezclj); 19.30: Potovanje po Južni Srbiji (profesor Jeras); 20.00: plesna glasba (radijski orkester); 20.45: vokalni koncert Josipine Sivčeve; 21.15: Čajkovski VI. na ploščah; 22.00: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 24. januarja: ob 12.15: nekaj okroglih za vesele ljudi (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, ruske balalajke v reproducirani glasbi; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18 30: radijski orkester; 19.00: O narodni vzgoji (dr. Stanko Gogala); 19.30: literarna ura: Kmetje pri Buninu (dr. Preobraženskij); 20.00: prenos opere Iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročila.
Četrtek, 25. januarja: ob 12.15: reproducirani koncert Ade Sarijeve; 12.45: poročila; 13.00: čas, češka lahka glasba na ploščah; 1S.00: predavanje za kmetijske gospodinje (Štefanija Humkova); 18.30: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.00: pogovor s poslušalci (profesor Preželi); 19.30: plošče po željah; prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, radijski jaz.	* *
Petek, 26. januarja: ob 11.00: šolska ura: O lepem vedenju (Pero Horn); 12.15: sevdalinke v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduciran koncert slovenskih narodnih; 18.00: reproducirane pesini donskih kozakov; 18 30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka); 19.00: so-kolstvo: Sokolsko delo v dravski banovini (Veri Švajger)'; 19.30: predavanje Narodne odbrane;
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Ocvirkov zvitek. Umesi v te.-to četrt kile moke, 10 dek drobno sesekljanih ocvitkov, 10 dek sirovega masla, dva rumenjaki, 7 dek sladkorja, malo soli, sok in lupinico polovice limone, žlico ruma in dve deki v mlačnem mleku vzhajanega kvasca. Ko si testo dobro um^sila, ga pokrij s prtičem in pusti počivati eno uro Nato testo tanko razvaljaj in ga pomaži ali s sirovim nadevom ali z mezgo, ali pa ga potresi z zmletimi orehi, makom in sličnim. Potem zvij testo skupaj in ga speci. Pečenega zreži na poljubne kose in daj na mizo.
Vinska krema s sladko stolčeno smetano. V loncu dobro zmešaj štiri rumenjake, sok in lupi-nico polovice limone, deset dek sladkorja, četrt litra belega vina. Potem postavi lonec na štedilnik in kuhaj kremo, vedno mešaje, da se zgosti. Ko je krema gosta, postavi lonec na stran. Stolci trd sneg štirih beljakov in ga k še vroči kremi primešaj. Gotovo kremo daj v skledo in jo postavi na hladno. Preden daš na mizo, stolci še smetano, jo nadevaj, naokoli pa naloži piškote.
Orehove palčice. tTmesi v testo 28 dek zmletih orehov, 28 dek sladkorja, sok in lupinico polovico limone. Umeseno testo tanko razvaljaj. V loncu mešaj dva beljaka in četrt kile sladkorja pol ure, da se zmes popolnoma zgosti. Sneg nato pomaži po razvaljnnem testu. Nato testo razrezi na prst široke, a štiri prste dolge palčice, ki jih položi na oblate in speci.
Prestice. Umesi v testo pol kile moke, 20 dek sladkorja, 10 dek sirovega masla, dve jajci, štiri do, pet žlic mleka in zavitek pecilnega praška. Iz umesenega testa napravi dolg svalk, ga razrezi in naredi z rokami kot svinčnik tanke svalke. D. njih oblikuj prestice, jih položi na pomnzano pe-kačo, pomaži z raztepenim jajcem, nato pa jih speci.
Praktični nasveti
Ptiči pozimi. Senice krmimo najbolje z navadnim govejim lojem. Košček loja obesimo s tenko vrvico na veje drevesa tako, da visi na kakih deset centimetrov dolgi vrvici. Senika si lej sama potegne na vejico, kjer ga drži v krempe'jcih in pridno kljuje. Za ščinkavce.natresimo v ptičje hišice ali na okno konoplje, lan, proso in podobno, ker ti ptički luščijo razna semena. Za druge ptičke pa je najbolje, če stopimo v kozi nekaj loja in mu -primešamo, ko se je malo »hladil, raznega ptičjega zrnja, vse skupaj premešamo in vlijemo v skledico ali slično posodo, da dobimo, ko se je vse dobro shladilo in strdilo, kake štiri prste debelo In okroglo ploščo, v kateri naredimo na sredi luknjo, vtaknemo skozi njo vrvico ter obesimo potein ploščo na prosto, da .morejo ptički zraven. Še bolje pa je, če vzrmemo rogo-vilasto vejico, tako da ima v razdalji kakih 3 do 5 cm rogovile, jo vtaknemo v cvetlični lonec in zalijemo z zgoraj omenjeno zmesjo loja in ptičje piče. Ko se strdi, vzamemo loj iz lonca in ga obesimo v zavetno lego. Ptički imajo tako dolgn rasa hrano na rogovilirnh, ki molijo iz loja, pa lahko udobno posedajo in kljujejo loj.

Zapctcnje oken. Da preprečimo v zimskem času zapotenje oken, moramo šipe namazati s tekočino, ki ga prepreči. Ta tekočina se napravi iz zmesi, sestoječe iz kile vinskega cveta, četrt kile tanina, četrt kile gorčične (ženofove) moke in 100 gramov glicerina. Zmes pustimo tri do šest dni stati in jo večkrat premešamo; ko se je pa spet ustalila, jo odlijemo in z njo namažemo šipo vsak dan. To je priporočljivo posebno za izložbena okna trgovin.
podlago. Morton Brigbt trdi, da sklepajo v januarju zakonske zveze po večini trezni, pametni ljudje, ki ne hrepene več po pustolovščinah, temveč po mirnem zakonskem življenju. Januarski kandidati za zakonsko zvezo stopajo pred oltar ali v poročni urad mirno, s tehtnim premislekom, medtem ko so zaročenci v poletnih mesecih navadno mladi in vihravi ljudje in zato taki zakoni niso posebno trdni. Po Brightovem mnenju trajajo največ dve leti in pol. Komaj 20!etui fantje se ženijo in jemljejo dekleta .ned 18. in 20. letom. V teh letih je značaj moža in žene najbolj podvržen izpremembam, v tem času se značaj šete oblikuje. Čez dvf leti navadno dozori mlada zakonska zveza za ločitev! Med možmi med 30. in 40. letom je pa najmanj takih, ki si žele v za-Prejšnji četrtek popoldne so imeli v Avstriji prvo konski jarem. Dekleta se najteže odločijo za usmrtitev od prevrata. Dunajski preki sod je pri- zfckon med 20. in 23. letom. Po 40. letu je pa šte-
spel v sredo v Gradec in obsodil 341etnega nepismenega postopača Petra Straussa na smrt. Strauss je lil nezakonski sin slaboumne služkinje. Predzadnjo nedeljo je prišel v Leibniz, kjer je prosil miloščine, pa se je spri s sinom dctič-nega kmeta. Čez tri dni je zgore:o kmetu seno in poži«a je bil osumljen Strauss. Orožništvu je nr-j-prej krivdo tajil, potem je pa priznal, da je res zažgal seno. Tudi pred sodiščem je v tku požig tajil. Na predsednikovo prigovarjanje je pa vse odkrito priznal.
X Novi tibotski y apcž. Te dni so v Tibetu iz-
vilo po zakonski zvezi hrepenečih samcev spel večje. Enako je tudi pri dekletih po 28. letu. Usodna doba vsake zakonske zveze nastane v osmem letu zakona, ko se loči največ zakoncev. Nevarno zakonsko leto je tudi trinajsto, a v osemnajstem letu nastopi tretja nevarna doba zakonskega življenja in ta je navadno zadnja. So pa seveda tudi mnoge izjeme. Morton Bright sam. priznava, da so njegovi računi samo približno zanesljivi, saj jih je ses!avil na podlagi podatkov zadnje dobe, ki se bodo lahko b's veno razl kcvcl, od bodočih podatkov. Vendar pa njegovi nasveti
brali naslednika pokojnemu dalai lami. Izbrali ne morejo škodovati nikomur, kdor se hoče poro-6o ga po prastarem načinu, in sicer so našli fiti, zlasti ne njegovi nazori glede zakonske zve-nasleduika v sinčku neke mizarske rodbine, ze med premladimi fanti in dekleti, kar potrju-ki se je rodil na dnn smrti prejšnjega vrhovnega i jejo izkušnje po vsem svetu, poglavarja larraisUčne cerkve. Novi dalai lami so ; x Spcr zaradi prostora v grobnici. Premožen vedno dojenčki. Po starem budhističuem nazira- Parižan, ki je imel Skrivaj l.ubavno razmerje z nju dalai lama, ki ni nihče drug nego Budha sam,1 ženo svojega prijatelja, je ostal svoji ljubici zvest namreč spl<h ne umre, tpmveč se prerodi v k?.k- do zadnjega trenutka in spomnil se je je tudi v snem otroku. Z^to po njegovi smrti tudi nič ne 1 oporok'. Zapustil ji ni samo otiilne dediščine v žahijejo. Ko stari dalai lama umira, ga prosijo, denarju, temveč tudi pravico do posmrtnega pre-naj pcve določen del Tibeta, v katerem se bo bivanja v njegovi rodbinski grobnici. Zena ljubici tnova rodil. Po negovi smrti se napotijo odpo- zvestega in hvaležnega moža se pa noče sprijaz-rianoj na tisto ozemlje in iščejo njegovega nasled- uiti z oporoko svojega nezvestega moža in zato nika med otroki, ki so se tu rodili na dan dalai se je obrni'a na sodišče s prošnjo, naj oporoko lamove smrti. Če je otrok en sam. ga lahko naj- razveljavi, češ, da je bila napisana pod vplivom dejo, če jih je pa več, stičejo za čudežnim dogod- premetene zapeljivke. Sodišče je pa ženino zakoni, ki naj pokaže pravo sled. Ko so našli otro-1 htevo zavrnilo, češ, da zakonolomstvo ne mere ka, ki se je rodil v takšnih okoliščinah na dan biti povod za razveljavljanje oporoke. Zadeva | dalai lamove smrti, ga določijo brez ozira na pride pred višje sodišče, ki bo moralo odločiti, j njegov rod za bodočega lamaističnega papeža. Od- a]j naj zakonska žena izgubi pravico do prostora vedejo ga v dalai lamovo palačo v glavnem mestu v rodbinski grobnici in ali sms biti moževa lju-Lasi in tam ga duhovni neguiejo in vzgajajo z bica pokopana z njo v isti grobnici, največjo skrbjo. Do njegove polnoletnosti vodi I x Smrtna kazen za neprevidnega šoferja. Mo-dalai lamove posle poseben odbor iz duhovnikov, skovsko sodišče je obsodilo Valentina Ivanova, ki mu načelu je vodia slovitega samostana Taši- j šoferja velike moskovske garaže, ki je zavozil z lumpoa. tako imenovani taši lama.	! avtom v četo rdeče vojske in štiri vojake ubil, pet
X Slap Niagare je postal krvavordeč. Slap ' pa jih ranil, na smrt. Kazenski zakonik določa za Nigare uživa svetoven sloves. Njegova veda je takšne primere največjo kazen 10 let ječe. Sodi-belozelenkasta in se veličastno spušča v globi-. šče pa je v primeru Ivanova videlo poseben zlo-no. Nedavno pa so tamkajšnji prebivalci opazili, J gin, pri čemer je smatralo za obtežilno okoliščino, da je slap postal krvavordeč. Od daleč se vidi, da so bile žrtve vojaki. Zato je v socialno zaščito kakor bi bila to velikanska zavesa, ki visi nad in v svarilen zgled brezobzirnim šoferjem izreklo reko. Izvedenci so izjavili, da povzročajo rdečo tako ostro kazen.
barvo peščena zrnca. Verjetno je, da se je na kakem mestu struga reke izpremenila in da voda s tistega mesta odnaša rdeča zrnca, ki ji dajejo to krasno barvo.
X Najrahlejše y oktobru sklenjene zakonske zveze, najtrdnejše pa t januarju. Angleški sodnik Morton Bright, ki spadajo v njegovo področje ločitve zakonov, daje na podlagi svojih izkušenj mladim ljudem nasvete, da bi se mogli j učitelja Emil Radik in 21l9tni železničarjev sin
X Usodna pomota je zahtevala dve žrtvi. V
vasi Šalanki v Podkarpatski Rusiji se je pripetila nedavno zvečer strašna nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Nesreča se je zgodila iz strahu pred vlomilci, ki se jih klati zadnje čase mnogo tudi po Podkarpatski Rusiji. Usodnega večera sta prišla v stanovanje državnega notarja Jana Popoviča v Šalanki 231etni sin cerkvenega
izogniti hudim posledicam nespametno sklenjene zakonske zveze. Kakor je sodnik Bright ugotovil, se sklene največ zakonov v jeseni, in sicer v oktobru. V tem mesecu se sklene nad 28 odstotkov vseh zakonskih zvez. Drugi mesec, ki se v njem ljudje najrajši ženijo in može, je januar, temu pa sledijo junij, avgust in november. Sodnik Bright je dalje ugotovil, da se najrajši razdero v oktobru sklenjene zakonske zveze. Po podatkih traja večina oktobrskih zakonov povprečno največ pet let. Nasprotno pa so zelo trdne, lahko bi rekli najtrdnejše zakonske zveze, sklenjene v januarju. V januarju sklenjeni zakoni trajajo povprečno
17 let. Sreča januarskih zakonov ima baje globljo 1 kmalu izdihnil.
Štefan Gogan. Fanta sta hodila zvečer po vasi kol parklja, kakor je navada pred božičem v Podkarpatski Rusiji. Nosila sta narobe oblečena ovčja kožuha, pc obrazu sta bila pa namazana s sajami. Ko sta se pojavila pod oknom notarjeve kuhinje, so bile v kuhinji služkinja, notarjeva mati in njena vnukinja. Služkinja se je kosmatih in črnih prikazni ustrašila in planila je v sobo k notarju, češ, da so v hiši vlomilci Notar je pograbil revolver, skočil pred hišo in začel streljati po dozdevnih vlomilcih. Radika je zadelo več krogel, tako da je obležal na mestu mrtev, hudo ranjenega Gogana so pa prepeljali v bolnišnico, kjer je
X Pri Arabcih je narobe svet. Kristjani pišemo od leve na desno, Arabci pa od desne na levo. Naši brivci brijejo od zgoraj navzdol, arabski pa od spodaj navzgor. Pri nas poljubljamo roko človeku, ki ga visoko cenimo, Arabec pa stisne v takem primeru roko spoštovani osebi, potem pa poljubi svojo desnico. Če pri nas pridemo v pisarno ali smo doma v sobi, smo odkriti vsaj takrat, ko imamo goste, Arabec si v takem • položaju brž natakne fes na glavo, kajti v njegovi deželi velja za neotesanost, sprejeti človeka . z odkrito glavo. Dostojen človek pije pri nas kavo brez sikanja in cmokanja, Arabec pa prireja pri pitju kave lak koncert z jez;kom in ustnicami, da bi se pri nas dostojnemu človeku želodec obračal. Kruljenje želodca ali druge neprijetne glasove v trebuhu, odnosno v sapniku krotimo in zatajujemo, kolikor se da, Arabec pa riga in brka -gostitelju v obraz. Če pa to ne gre po naravnem potu, si pomaga umetno, da pokaže, kako mu je jed dobro teknila. Pri ms gre mrlič od doma na zadnjo pot z nogami naprej, pri Arabcih pa z glavo naprej. Na naših pokopališčih stoje nagrobni spomeniki in drevesca -za grobom, torej pri glavah mrličev, Arabci jih »a postavljajo k nogam. Tako bi lahko našteli še več drugih, našim prav nasprotnih arabskih navad.
X Nauki za zakonske može. Angleški pastor, ki je poroči! že mnogo parov, pa tudi ločil mnogo zakoncev, je sklenil dati mladim ljudem nekaj nasvetov in navodil, kako naj žive v zakonu. Napisal je svoje misli in rab'l navodila za zakonsko življenje v sobi, kamor hod jo zaročenci pred poroko. Pastor se obrača v prvi vrsti na može, ker menda meni, da so oni največ krivi, da je mi svetu toliko nesrečnih zakonov. Pravi takole: <Če hočeš, da bo tvoja žena vedno .privlačna in dra-žestna, ji dr j j vedno dovolj denarja, da se bo lahko z njim približevala tvojemu zamisleku ženske lepote. V zakonskem življenju bodi tak, kakršen si bil, ko si svojo žen' snubil. Nikdar ne misli, da obzirnost po poroki ni več potrebna. Zaupaj se ženi iii odkrij ji vse svoja načrte. Jej prepečen zrezek in smehljaj se pri tem, kakrr da se ni nič zgodilo. Smatraj vsako slabo kršilo za kazen za svoje grehe,- ki si jih stor'1 na svoji ženi bodisi v dejanjih ali mislih. Ne hodi brez žene nikoli na ples, jemlji jo pa tudi s seboj na izlete in zabavna potovanja. Ne prepiraj se z njo, pač jo pa opozarjaj na to, da je ženska sploh v bistvu nespametno bitje in da torej prava razprava z njo ni mogoča. Sicer ji pa ne daj čutiti svoje moči. Ko prideš domov, obesi suknjo vedno sam v j omaro in postavi dežnik, kamor spada. Če kadiš, ne stresaj pepela na prt in n<^ meči vžigalic po tleh.
X Lenoba nam daljša življe^e. Francoski zdravnik dr. Nathan pravi, da pretirano gibanje človeku ni koristno, temveč nasprotno, da mu prevelika vnema v športu škoduje. Bodoča po-kolenja se bodo prav tako čudila kakor mi, kako smo mogli žrtvovati toliko časa in sile športu. Dr. Nathan pravi, da bi se moral človek v vsem svojem nehanju ravnati po živalih. Naravoslovci so ugotovili, da večina živali ne dela nepotrebnih gibov. Živalim niti na misel ne pride, da bi zjutraj telovadile ali da bi se sploh pečale s telovadbo. Čudno je, da imajo živali, ki se gibljejo zelo hitro, v primeri z drugimi zelo kratko življenje. Tako živi pes povprečno 10 <"j 15 let, veverica, znana po svoji izredni gibčnosti, pa 10 do 12 let. Zajec, ki ga ni še nihče videl, da bi jo mahal mirno in dostojanstveno po cesti in strigei zadovoljno z ušesi, živi 7 do 8 let, pa še to le pogojno, če mu lovci prej ne upihnejo luči življenja. Miška, ki skače kakor živo srebro, živi komaj 3 do 4 leta. Nasprotno pa vidimo želvo kot silno leno žival, da živi 200 do 300 let. Slon, ki se mu nikamor ne mudi, živi 150 do 200 let. Labod, znan po svojih počasnih kretnjah, dočaka često visoko starost nad 100 let Zato pravi francoski zdravnik, da bi ne smeli tako vneto gojiti športa, če hočemo dolgo živeti. Z drugimi besedami bi se dalo to povedati tako, da si človek lahko z lenobo podaljša življenje.
Za prsa in proti kašlfu.
Slabotne osebe in otroci bi morali red-[ ko bi ga morali oni, ki stalno delajo v prašnih in'50 Din ali 4 stcklenice za 92 Din, le z omotom in no jemati pravi zagorsk' sok cElso» zatohlih, slabo zračenih prostorih, jemati vsak dan. j poštnino vred, pošlje lekarnar Evgen V. Feller,
za prsa in proti kaši ju lekarnarja Fellerja, posebno v izpremenljivih dnevih pomladi in jeseni, medtem
— Zagorski prsni sok «Elsa» lekarnarja Fellerja je | Stubica Donja, fcilsa-trg 360 (savska banovina), prijetnega teka in tolikšne hranljivosti, da koristno j Odobreno od ministrstva za soiiolno politiko in narodno idraTje. vpliva na telesno moč in odpornost. 2 steklenici zal	Sp.br.M9 t dne 24.yiu. 11132.
X Dežela srebrnega hriba, zlaie reke in železne gore. V republiki Hondurasu v Srednji Ameriki imajo srebrn hrib, zlato reko in železno fforo. Srebrn hrib je rudnik E1 Rosario, oddaljen dobrih 100 km od obale Tihega morja. Rudnik je last neke ne\vyorške družbe. Poleg tega je pa v Hondurasu še mnogo izkoriščanih in neizkoriščenih rudnih žil in še mnogo zlatonosnega peska v strugah mnogih rek in potokov. Niti približno se ne da določiti količina zlata v pesku in v skalah tamošnjih zlatonosnih gora. Po uradnih podatkih so odkrili tam že okrog 700 rudnikov nedi, svinca, železa, srebra, zlata, kaolina, antimona, cinka, niklja, opala, marmorja, premega, sadre in asfalta. Honduras ima pa tudi obilne petroleiske vrelce. Zlata reka je Guyape s pritoki. Ta reka teče pretežno skozi pokrajino Olanclio in se izliva v Atlantsko morje. Ležišča zlata se pričenjajo pri i kraju Alemanu, potem se pa vlečejo na obeh I bregovih proti izlivu in daleč na obe strani. -Še pol milje od struge pridobivajo iz peska zlato. Železna gora se imenuje ogromno ležišče železne! rude Agalteca v pokrajini Tegucigalpi. V Nemčiji I so raziskali magnetično železo n jboljše kako-1 vosti. Samo na površju je nad 40)000 ton železne ; rude, v notranjosti gore pa blizu 10 milijonov ton. j Poleg tega je Honduras izhodišča izvoza banan,! ki so jih izvozili lani 29 milijonov strokov
X Hiše h. živalskih rogov. V svetem mestu Tibeta Lhassi imajo čuden okraj, kjer so vse hiše zgrajene iz živalskih rogov. Za ta okraj so morali dati rose po pretežni večini voli in ovni. Ker imajo voli v Tibetu krasne bele in gladke ro-; ge, ovni pa črne in robate, so poslopja v gradbenem pogledu nekaj posebnega, saj znajo graditelji roge volov in ovnov prav lepo družiti. Hiše I imajo ostra visoka okna in ploščate strehe in so i tako lepo. da bi bilo lahko prav ponosno na nje ; vsako velemesto. Vrzeli med rogovi so zapolnjene z apnom in čeprav stoje te hiše že nad sto lat, jih zob časa še ni načel. Ker jih dež nepre- ' jstano pere. so še vedno kakor nove. Stanovalci i kar ne morejo prehvaliti teli hiš kako so poleti 'hladne, pozimi pa tople. Od zunaj so hiše podobne palačam, notranja oprema je pa kaj preprosta in je v čudnem nasprotju z lepo zunanjostjo. Na glinastih tleh stoji sredi hiše velika glinasta posoda, ki nadomešča peč. Kurijo v teh pečeh s posušenim velblocljirn gnojem. Vse pohištvo obstoji navadno iz kotličev in kožuhov, na katerih Tibetanci spe. Samo bogati Tibetanci, ki so spoznali lepo pohištvo nrj K'ta<cih. imajo lepše opreruViene b;?~
Pred sodiščem.
Sodnik: ^Obtoženec, prepričali ste nas, da ste bili po krivem obdolženi dvoženstva, Vrnite se torej k svoji ženi.»
Obtoženec: «H kateri pa, gospod sodnik?»
Po poroki so vse izpremeni.
Žena: «Vsi možje so enaki. Moj Janez je trdil pred poroko, da bi šel zame na konec sveta, zdaj pa niti k peku noče hoditi po kruh.»
Človek na ulici ni varen.
A: «Ulice našega mesta so zdaj za pešce res nevarne.)
R: cPrav praviš. Skoraj Ji dneva, da ne bi srečal tega ali onega upnika ...»
LJstn'ca uredništva
Gorje. Vse to je zadeva sodišča, ki se bo ravnalo po pričah. V nepristranost sodišča ni dvomiti in se vam ni treba bati, da bi mogel kdo vplivati pri oblastvih, če je pravica res na vaši strani. Najlaže se o tem razgovorite s kakim odvetnikom, ki bi se vaše zadeve res temeljito oprijel.
Selo-Žiri. Vložite prošnjo. Sprejeti pa boste seveda le, če boste ustrezali pogojem in če sploh potrebujejo novih moči.
Stopno-škocijan. Nemški bankovci, tiskani pred vojno, že dolgo več ne veljajo.
Vučja vas. Gotovo sami ne verjamete, da bi se mogla taka reč tiskati.
2epne ure od Din 35 -naprej.
Zapestne ure od Din 66*— naprej.
^epne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri
SUTTMER, Ljubljana 6
ULICA 4. poleg frančiškanske cerkve.
Cenik zastonj in franka.	Cenik zastonj in franko.
M si že člen družbs?
7. A S M F H W KRATEK ČAS
,.<tovi«ka.
Zid lio/.enkranc ne dobi sobe v hotelu, pa (vprašuje vratarja, ali ima morda kak njegov 'znanec že sobo v hotelu. Gledata imena in Roženkrane dožene, da imata lepo sobo njegov prijatelj žid Birfasl in žena.
Roženkrane jo mahne k Birtaslovima in se domeni z njima, da bodo vsi trije lahko spali v sobi.
Naredili so tako, da je spala Birfaslovka v eni postelji, Birfasl v drugi, a v sredi Roženkrane.
Zjutraj pa je Roženkrancu zelo neprijetno. Ko Birfaslovka odide v mesto po opravkih, se Roženkrane nekaj muza, potem pa reče: «Čuj, Birfasl, ali ti je tvoja žena zvesta?»
Birfasl: «Zakaj?>
Roženkrane: <No, veš, vso noč me je objemala. s
Birfasl: «Ne, ne, to sem bil jaz... Zaradi varnosti...»	»
OPROŠČEN
vseh muk,
POAPNENJA ŽIL!
Gospa B. K. il nam piše:
»Zdravja svojega moža si ne bi mogla niti misliti brez vašega zdravilnega in v ištini čudodelnega sredstva. Skoro že ni mogel več hoditi, govoril je že zelo slabo in ni bil v stanu jasno misliti. Zdaj govori uglajeno, dela dolge izlete in potovanja brez težkoč.
Zahvaljujeva se najbolje in najprisrčneje!*
Znanstveno razpravo o tem domačem pitnem zdravljenju pošlje na željo
povsem brezplačno
poštno zbiralno mesto:
Georg Fulgner, Berlin-Nenkolln,
Ringbalinstrasse 24, Abt P 91.
Zobozdravnik
cii?. «J. Boki
ordinira v Logatcu v zobnotehničnem ateljeju gdč. Forsterjeve.
JO»elo
v današnjih lindih fflsili si preskrbi 4e najlaže vsakdo s tem. c|a si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi mi limo delo vsakomur na ta oačin, da odvzemamo izdelane pletenine; dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo /a pletenje. I o potrjuje mnogo zahval. Če želite tudi Vi dela in zaslužka. piSite zaupno po brezplačna ntvodila tvrdki: Domača pletarskn industrija |<>sip Tnmažič, Maribor. Krekova tilira 1f>.
i fcfiU
Za Vas imamo t
Violin« . . 69DinCilar« . . !38Dln Mandoline tiS „ Harmonike 69 . i ambure . 6« „ Granjclone 46o „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEINEL & HEROLD
tovarna glaabil
pr. po 'r. M A R i B G K št. 104
MALI OGLASI
Čebelarji!	12
Ase čebelarske potrebščine, prvovrstne, Vam nudim najceneje. Fr. S t ti p i c a, železnina in zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Gospasvetika cesta št. 1. Kupujem čisti vosek, staro železo in druge kovine.
Izdaja za koLzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r,
Urejuje Filip OmladiC.
Za Narodno tiskarno Fran J.ezeršek.