Štev« 47 Lienz, sreda 13» marca 1946« Ii e "t o • 2 ■ OLx V DCZCLO FARAONOV .Nastop Egipta - na jbogatejšega in najmogočnejšega člana lige - na političnem svetovnem- napravil precejšen- z druž-anih Arabske vtis s njegova,, ižv Plitev v Varnostni svet Organizacije narodov je v3budila po vsem eve -ta veliko zanimanj e » • 'j . Sedanji neredi; pa tudi Veliki Britaniji stavljene zahtev ve po reviziji angleŠko~egiptovske pogodbe, po odpoklicu vseh bri«j tanakih čet in po priznanju popolne pravice nadzorstva nad Sudancu;, so znova, usmerili pozornost sveta na ta državo, ki j o-, je že enkrat; preplavil val.’ nacionalizma. / Kpo povzroča nemire/ Kakšne so pravice, ki j in ima Anglif? ja in ,ki jih lio6a.jp sedaj ukini .1? Zakaj je Egipt .prišel v tak I položaj? Katere politične struje vladajo danes v deželi Faraonov? ; KOT GLAVNI VZROK. NEMIROM smatra "News Chronicle" povojne gospodarice pojave: "Druga svetovna;vojna je prinesla Egiptu navidezno ugoden položaj." Nešteti ljudje, ki so do takrat delali kot sužnji na fevdalnih veleposestvih, so našli v vojni jf industriji, ki jo je pospeševala Anglija, zelo dobičkanosno zapy- slitev. V vojaških delavnicah in v mehani6nih delavnicah go se tjl soci izobrazili m usposobili za strokovne delavce; na. deset-ti¬ soče ljudi je našlo ugodno življenje s tem, da so prevzeli delt; pomožnih delavcev. « ; ■’ 7 Te razmere pa so sedaj izginile. Posledica: nezadovoljstvo je brezposelne mase porinila politiki v naročje. Ih v tem nanovo nastalem sloju so doslej neznane levičarsko usmerjene ideje n^ile ugodna tla. f' Kratek pogled v preteklost pokaže, da je Anglija žp sre¬ di prejšnjega stoletja imela poseben interes glede Egipta. : MAHBIJEV UPOR, ki je 1. 1882. izbruhnil in ki je tudi stremel odcepitvijo Sudana, je končno postal tako nevaren, da je morala Anglija vojaško intervenirati. V notranjosti države so bili nemiri vedno večji. Cim pa je bil red zopet vzpostavljen, sta Anglija in Egipt v letih 1888 - 1889 spet .zavzeli Sudan. Vel* Britanija je tedaj sklenila z Egiptom pogodbo, ki je določila Vza¬ jemno upravljanje osvobojenega ozemlja. ■. LETA 1914 PROTEKTORAT - LETA 1§22 SAMOSTOJEN. Položaj v letu 1914 je povzročil, da jb Anglija dobila protektorat nad Egiptom,kar so ji velesile tudi priznale. Leta 1922 pa je bil protektorat U~ kin^en; takratni SultamjEuad je postal egiptevki kralj injnjegovs de%a samostojna država. Leta 1936 sta Vel. Britanija in Egipt sklenila novo pb- vodbo. Sporazum^glede skupnega upravljanja Sudana je bil obnovljen in Vol»Britaniji je bila dana pravica vzdrževati svoje čete v ob¬ močju Sueškega kanala. Pod določenimi pogoji ji je bila tudi dol Štev. 47 Domači glasovi, 13*111.1946. Str.2* voljena uporaba egiptovskih pristanišč, letalih in prometnih po- * Sedaj pa se Egipt postavlja na naslednje stališče: Okoinost.i pod katerimi je država svojbas podpisala po¬ godbo, danes ne obstoji več; zdaj se smatrajo pogoji sporazuma kot omejevanje egiptovske samostojnosti, zato je revizija te pogodbe nujna. Vel.Britanija je za te zahteve pokazala popolno razu- mevanje in je tudi pripravljena na revizijo pogodbe, če bodo upo,- števane skupne izkušnje in dolofcbe Karte Združenih narodov. KI ju o temu pa so napredni opazovalci mnenja, da gre Sudancem pod angleško upravo bolje kot pod egiptovsko. " " ~ ■ *' < "NAJ GRE, KAMOR HOČE!" Egipt je danes ustavna monarhija* čigar zefi koni dajejo vladarju in demokratično iz¬ voljenemu parlamentu veliko oblast. Država šteje trenutno okrogle. 17 milijonov prebivalcev j približno tri četrtine živijo na deželi. Kairski dopisnik «DaiIy Heralda 5 ' označuje razmere v Egiptu takčue: u \r si nobeni deželi na giaspro';;e med največ j.im. bogastvom j nekaterih in največ j o bedo večine tako^ostre kot v Egiptu. Zdrav- : stveno stanje prebivalstva je takorekoč strahovito. 90 $ don&fcincf boleha na traktoma $ pomanjkljiva kanalizacija in nečista voda sta ji vzrok številnih zajedavskih bolezni, ki redčijo prebivalstvo. / Režim malih paš, podkupovanj a, protekcije in fevdalizma še vedno tlači ljudstvo* To vam bo priznal vsak Egipčan. Socialfi-m reformam pa se vedno protivijo privilegiranci s svojim "Pustite)' naj gre, kamor hoče". Celo takrat, ko je Nahas - paša dal pobud? \ / za zvišanje dnine fellahom (to so dninarji) od tri na pet pijas^bv, ni manjkalo kritik, Ni čudno, da je prebivalstvo nezadovoljno; Rek egiptovski časopis piše o poljedelskih delavcih: Revščina jih j t„re, premalo hrane imajo in heizobrčženi so; 81 $ je nepismeni?. / In vedar so ravno oni tisti, ki pomenijo za Egipt naravno bogas'V/y< TERORISTI, KOMUNISTI NACIONALISTI. Vzrok splošnega nezadovoljstva je še rano lenoba in brezb žnost, ki izviirata iz stoletnega fatalizma. Tri podzemeljske stfi- je pa lahko jasno ugotovimo* gibanje teroristov, komunistov in "Muslimanske bratovščine", Egiptovskega terorističnega gibanja ne moremo smatra niti kot resen, niti kot stalen socialen pojav. Nekaj podobnega j je bilo že po prvi svetovni vojni. Edini cilj tega gibanja je iz¬ trebitev politikov, ki ne ustrezajo fanatičnemu nacionalnemu gi-' banju* i. Obe drugi gibanji pa je treba vzeti zares. Opisovanje komunističnega gibanja je odveč. Kar se ti4 njegove podjetnosti, discipline in zaupanja na pomoč od zunaj, La\ tudi egiptovska KP podobna sovrstnicam v drugih državah. Zaenkrat je še ilegalna, kajti ustava prepoveduje vsak poskus, ki stremi) ' po spremembi režima. Številni komunisti so zato tudi romali v >e-‘ c o * ■ "Muslimanska bratovščina", ki je zunaj države skoraf nepoznana, si je . postavila načela,ki so v tej sbogo verski ar« j žavi neranljiva za' vsako napako. To gibanje ne zahteva nič vež ib/ nič manj kakor natančno izvajanje korana tudi proti moderni dhižbL Razvila je tudi upoštevanja vredno karitativno delaviosf. Število njenih pristašev cenijo na 500,000, nekateri celo.na el /. _m.ili.jon.. Vzrok..hitremu-oiaraščnn ju. tega-gibanja je predvsem v t&, V. Štev, 47 Str. 3 Domači glasovi, 13.III.1946. da stare politične stranke nimajo so-cijalnega programa, ki bi mo¬ gel privla&evati mase. Vodja "Muslimanske bratovščine" je Hasan Al Bana* To je majhen, bradat učitelj na videz nepomemben, toda prepričljiv govornik. Njegovi pristaši ga obožujejo, PRILJUBLJENA PESEM. Čeprav so cilji teh treh gibanj še tako raz¬ lični, v enem so si edini; v svojem skupne# sovraštvu do angleško-egiptcvske pop-odbe. To je za sedaj najbolj priljubljena pesem* ki najde povsod odmeva. Egiptovsko ljudstvo pa, o katerem se tako malo sliši, išče trdnejše sreče.... (Wel~ presse od 9.111*1946.) a k sna raba" a Prišla nam je v roke prva številka lista z naslovom "Domovina. Infomacijska služba Zveze- Austriskih Slovencev", li§t je pisan dvojezično, "slovenski" in nemški. Besedo "slovenski" • smo dali v narekovaj, ker njegova "slovenščina" le preveč odkrito izdaja očete tega lista, f Ce je še jezik tak, se ne čudimo, da ta list slovenske' Koroške sploh ne pozna, marveč le "dvojezično področje Koroško"* Drugi listi imajo navadno članek "Za uvod", Ta ga ime rajši "Za popotnico". Začenja se takole; "Zveza Austrijskih Slo¬ vencev izda s tem, začasno v obliki poročevalneva lista, prvo Številko informacijske službe. Taj bodo v bodoče redno sledile najmanj enkrat mesečno daljne številke, ki ngj obveste Slovehoe v Austriji o Vse aktuelnih vprašanj..." 'I Kdo razume n.pr. takele kolobocije: "V zadnjem času pa je bilo vsled držanja OJ nemogoče, da se je poteglo slovenske zastopnike. Agencija AOA konča, da je slovenski jezik, kako Še ga na Koroškem govori nikoli ni bilo prav objavljen. Koroško sli¬ venski jezik-se deli na sedem raznih dialekti, kateri so taki različni eden od drugega, da prebivalce ene obmejne doline ihajo težkooe, da zastopijo dialekt svojih rojakov sosednjih krajih/ na ta način rabijo potem zopet nemščino katero vsak bolj ali manj go¬ vori. Poraba slovenskega bila je v splošnem v postepenim razpadu in največ v procesu nacistične politike, katera je to ubrzavgta«. Edino praktično sredstvo opčevanja je pismenska slovenščina,'j Ubogi koroški Slovenci, katerih interese zastopajo ljudje ki niti slovenski ne znajo! Maršal Cangkajšek je imel oh japonski predaji govor, Id jo v njem dejal tudi sledeče; 'Mojega.duha vodijo besede Kristu¬ sove: Ne stori drugim tega, kar sam nočeš, da bi dr eri tebi sto¬ rili", in "Odpusti svojemu sovražniku"... Mi nismo nikoli nehali poudarjati, da je naš sovražnik edinole japonski militarizem« Id i ismo nikoli sovražili japonskega naroda Sedaj, ko je sovražnik premagan, se moramo držat: pogojev premirja in ne smemo imeti nar. iiuuiso želje po maščevanju nad japonskim narodom, ki je ne¬ dolžen . , c Naši pri jat el ji zavezniki in naši narodnjaki naj veS,o, da mir, ki se pribori z orožjem, ni zmeraj začetek trajnega miru. Zgraditi se mara nov -svetovni red, ki bo slonel na te* Štev, 47. --— Domači plasovi, 13= III. 1946. - Str.4- melju ljubezni, ki jo je KrieiUc oznanjal. Zaradi tega jas iz' srca taollm Kri e rosa, kneza miru,* , i daljne kitajske dežele, taksne ude, mrtvece razkazujejo tako, To glasove pa sili Svo j e kakor delajo te; ,10 } ki .el i.rn;nd? ■ •> b;toi : jene T! ~ poteh, v upanju,? da bodo gasili U~ oi smilj ena srca pobofa.h romar.jv v, Ročaj cg da bi ‘-lova tka, 5?a/a h bolj vzplamtela v shiraš j vju lisko daleč dnv 2 a naravno 6e nepo¬ kvarjenimi Kitajci, ki so priiii do njih. Selo pr/i glasovi o Kris basu vem' evangeliju 1 juhezni* (Slovenski - ilmorec, od 7.3. 1946 . ) STALIŠ« k m Včeraj zvečer je moskovski radijo objavil v anprles in nemškem jeziku komentar o "hrupni protisovjetski kampanji Y Vel»Britaniji in Združenih državah”* "Javno mnenje v Združenih državah in Vel.Britaniji,"je dejal moskovski komentator, ne bo trpelo take delavnosti v obeh državah, ki bi bila naperjena ple¬ ti Sovjetski zvezi» Odgovorni pisatelji v Vel .Britaniji so že namignili, da ne bi pcisioiSjna novo ustanoviti oni prosluli pro- t.ikomint eroski pakt, nič dobrega orines el." To gonjo, pravi ' komentator'dalje, so začeli reakcij onar ji tudi iz drugega raz¬ loga ? namreč, da bi javno mnenje odvrnili od sedanjih problpmov* (Iz "Volkazeitimg" cd 12.3*1946.) ; ,/ I li PRVI OD NOVIH KARDINALOV TORI. - Iz Dublina poročajo, da je 83 letni kardinal iz St.L