Ilnstrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar" Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalee" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred "2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno Inserati r oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld. na »/, strani 8 gld.. na '/4 strani 5 gld. in na '/» strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Inserate zunaj Kranjskega sprejemata tudi Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.. Wallfisehgasse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v Salendrovih ulicah štev. 5. Št. 18. Y Ljubljani, 30. septembra 1890. leto KIL Obseg-: Žganjarski kotel. — Pripravljanje sadnega mošta. — Bazne reči. — Vprašanja in odgovori. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. ■— Inserati. Gespodarske novice. Žganjarski kotel. Mnogokrat dobimo vprašanje, kakšen je dober kotel, oziroma dobra priprava za kuhanje žganja. Zato smo se namenili na to vprašanje malo bolj obširno odgovoriti. Pred vsem moramo poznati dogodke, ki se vrše ob kuhanji žganja. Žganje imenujemo opojne pijače, ki obstoje iz vode, alkohola ali, po domače rečeno, špirita ter iz nekaterih drugih reči, katerih je sicer malo, pa dajo žgan;u poseben okus in duh z ozirom na tvarino, iz katere se je žganje naredilo. Na tvarine, ki dajo žganju okus in duh, na nje nam ni toliko paziti, najvažnejši del je alkohol, katerega hočemo kolikor možno samoči-stega dobiti iz žonte. Samočistega pa ne moremo dobiti, vode bode vedno vmes, zato je naša namera, dobiti žganje iz kotla vsaj kolikor možno močno. Da pa to dosežemo, mora biti vsa priprava za kuhanje žganja prava, žganje pa kuhano iz žonte. Žonto imenujemo tisto drozgo, ki se naredi, na pr. iz sliv, breskev, brinja, hruševega ali drugega mošta, iz tropin i. t. d. ter obstoji iz vode, potem iz primesnin, ki pridejo z dotičnim sadom ali plodom v drozgo, pa iz alkohola, ki se je naredil iz sladkorja, kateri je bil v tem sadji. Alkohol se namreč naredi iz sladkorja, če so okoliščine take, da more sladkor kipeti ali vreti. Te okoliščine so: Primerno dovolj vode. v kateri je sladkor raztopljen, primerna toplota in pa glivični tros (drožje), kateri kipenje vname. Žonta je torej sadni sok, v katerem se je sladkor izpremenil v alkohol. Ob kuhanji žganja hočemo torej dobiti iz žonte kolikor možno veliko alkohola (tudi špirit ali cvet imenovan). Vsakemu je znano, da se dado z veliko vročino voda in tudi druge tekočine izpre-meniti v sopar (meglo), ki se pa zopet povrnejo v tekočino, kadar se shlade. Toda vse tekočine se ne izpre-minjajo v sopar ob enoliki toploti, voda na pr. rabi 100° C. toplote, špirit pa se izpremeni uže pri 78° C. v sopar Ako tekočino kuhamo, sopar pa ujamemo ter ga umetno hladimo, da ga zopet nazaj v tekočino izpremenimo, imenujemo to delo „prekapanje ali „destilovanje". Tudi kuhanje žganja ni nič drugega nego prekapanje, in zato obstoji priprava za kuhanje žganja iz posode, v kateri se drozga kuha, to je iz kotla, in iz priprave za umetno hlajenje sopara, t. j. iz hladilnika. Rekli smo pa uže gori, da je naša namera, ob kuhanji žganja dobiti kolikor mogoče močno žganje, gledati pa moramo tudi, da se nain nič špirita ne pogubi. To pa dosežemo z dobro pripravo. Najvažnejša reč pri žganjarski napravi je hladilnik. igo To lahko vsak pritrdi, ako opazuje, kako kuhajo žganje s pripravami pri nas običajnimi. Pri nas kuhajo žganje v kotlu znane oblike, iz katerega drži kar naravnost ravna cev skozi kad, napolnjeno z mrzlo vodo. Te cevi je največ kaka 2 čevlja pod vodo. Mislimo si torej v kotlu' nad žonto, ki vre, polno sopara, kateri vsled precejšnjega pritiska puhti skozi cev. Pride pa tudi v hladni del cevi, izpremeni se deloma v kaplje, t. j. v žganje, a veči del sopara je premalo časa v ohlajeni cevi, ker je prekratka, puhti ven in se izgubi v zraku. Le denite roko pred cev takega hladilnika, čutili bodete, kako vre iz nje vroča sopara in se izgublja v zrak. Res je taka priprava ceno, a če kuhate en dan žganje, imate vsled izgube najboljšega sopara več škode, nego da bi dali nekaj goldinarjev več za dober hladilnik. Kakšen pa je dober hladilnik? Podoba 35. kaže žganjarsko pripravo, in na nje desni strani je videti pravilni hladilnik. Ta hladilnik obstoji iz lesene kadi, v katero pride zgoraj cev iz kotla, ki se potem vije kot kača znotraj po kadi ter pri dnu zopet pride iz kadi ven. Ako je v tej kadi vedno mrzla voda, še boljše, ako je sneg ali led, potem mora se vsa sopara izpremeniti v kaplje, in ne izgubi se nič alkohola, napravi se torej močno žganje. Če si ogledamo pripravo, ki jo kaže 35. podoba, pa vidimo še tretjo posodo, ki je med kotlom in hladilnikom. Ta ima pa poseben namen povsod tam, koder žgo veliko žganja ter je kurivo drago, vsled česar ga hočejo hraniti. Denejo namreč žonto prvikrat, ko prično kuriti, res precej v kotel, a ob enem jo denejo tudi pri c (glej podobo) v srednji kotel. Hladilna cev pelje najprvo skozi srednji kotel in potem šele v hladilno kad, pri tem pa žonto v srednjem kotlu do dobrega zgreje in, kadar se izpusti iz prvega kotla prekuhana žonta pri d, izpusti se uže zgreta žonta iz sredjega kotla skozi b v prvega. Tako pride uže vroča žonta v kotel ter se vsled tega prihrani mnogo kuriva, kar je velevažno, kajti pri kuhanji žganja je ob sedajnem visokem davku i tako malo dobička. Na podobi je videti na srednjem kotlu tudi pripravo za mešanje, da se žonta enakomerno zgreje. Nekatere vrste kotli imajo pa tudi tako mešalno pripravo, ki prav dobro služi, ako se kuha žganje iz tvarin, ki se rade prismode, na pr. iz droži. Naposled omenjamo, da je treba pod kotlom tudi pravilno kuriti. Uže gori smo omenili, da se špirit prične prekapati pri 100u C. Ce kuriš toliko močno, da se začne voda prekapati, t. j. da začne vreti, dobiš zelo slabo žganje, ker je premočno pomešano z vodo. Kuri zatorej enakomerno, a ne prehudo, in prekapalo se bode močnejše žganje; kadar pa začne slabo žganje teči ali celo belina, ujemi je posebe in je nazadnje še enkrat prekuhaj. Sploh dobodeš s prekuho-vanjem močnejše žganje, in to toliko bolj, kolikor večkrat je prekuhaš. Pripravljanje sadnega mošta. Da napravimo dober mošt, ki se tudi obdrži, treba je pred vsem, da je sadje zrelo. Nadalje je razloček, če delamo mošta malo ali veliko. Če ga delamo malo, kakor ga delajo največ kmetovalci, najboljše je, če sadje zmeljemo in ob enem sok iztisnemo, ne da bi pridejali kaj vode. Če se je grozdje dobro zmlelo, ni ga treba več mleti, kadar je že iztisneno, če se je pa le na debelo raztrgalo, morajo sadne tropine še edenkrat v mlin. Kadar smo sok zopet iztisnili, denemo tropine v kad in prilivamo vode, dokler ne prestopi in izvleče iz tropin vsega, kar je ostalo v njih. Če je vreme gorko, dosti je, če voda stoji na tropinah dva ali tri dni; ob hladnem vremenu pa naj bode voda na tropinah tudi štiri ali pet dni. Potem je tropine v drugič iztisniti. Na ta način dobljeni mošt se enakomerno i.omeša mej prejšnji mošt. Na ta način izvlečemo iz tropin vse, naj bi stiskalnice tudi ne bile prav dobre. V parni moštarnici se pa drugače dela. Kjer se dela s parom, rabijo se lahko mlini z žagami in kamenimi valjarji, ker pri ročnem delu ni mogoče, ker je za tak sadni mlin treba treh ali štirih konjskih sil. S takim mlinom zmelje se železniški voz sadja s 100 meterskimi centi v štirih urah. Sadje žage raztrgajo, valjarji pa pomečkajo, tako da koža in peške dado svoj duh moštu. Ko je sadje zmleto, vspo se tropine v kad, prilije se jim nekaj vode in tako dolgo pusti stati, da so tropine, kakor pri vinu, popile vodo, kar se zgodi v dveh do petih dneh — če je vreme gorko, prej, če je hladno, pozneje. Če je vreme gorko in suho, dobro je, če se tropine namočijo s škropilnico ali pa pokrijejo z mokrim suknom, da se ne izsuše. Dalje nego pet clnij se pa tropine v kadi ne smejo puščati, ker bi se sicer vrenje, ki se ima vršiti šele v sodu, že vršilo v kadi in bi potem mošt v sodu več dobro ne zavrel. Ko so tropine popile vodo, odtoči se mošt in tropine iztisnejo, in računa se pri navadnih stiskalnicah 64—60 litrov, pri hidravličnih pa 70—72 litrov mošta od meterskega centa. Če je sadje jako sočno, dobimo ga tudi več. Od slabših hrušek dobi se le 60 litrov mošta. Dvakrat iztiskati s hidravličnimi stiskalnicami ni treba, ker se že prvikrat tropine dobro iztisnejo. Da je mošt enakomeren, pomeša se mošt, ki se je pred iztiskanjem odtočil, z moštom, ki se je dobil z iztiskanjem, kar je posebno dobro, če se mošt na drobno toči. Da je potrebna čistost pri napravljanji mošta, ni dvomiti. Sadja pa vender navadno ni treba izpirati, ker prst, kar se je morda drži sadja, ostane v tropinah. Se boljše je, če se sadje ne izpira, ker sicer izgubi nekaj prijetnega duha. Mošt iz opranega sadja pa tudi slabše vre. Da bi oprano sadje dalo več mošta, napačna je misel, kajti dobimo le toliko več mošta, kolikor se je vode prijelo sadja, 4 — 6 litrov meterskega centa. Vsak dan, ko se neha delati, morajo se stiskalnice skrbno osnažiti, sadni mlini izplakniti, da se ne začne narejati kaka kislina. Mošt se ne sme deti v smrdeče sode. Sodje morajo se pred polnjenjem preiskati in z vodo poplakniti, da se odstrani žveplo, ki je morda ostalo od žveplanja, če ne dobi mošt sivo nelepo barvo. Mošt iz različnih sadnih vrst je pa zares boljši. Vsaka vrsta ima svoj okus, in od vseh vkupe je finejši mošt, nego od vsake sadne vrste posebe. Kdor se ravna po navedenih pravilih, katera je po izkušnjah določil Ivan Haberle, posestnik parne moštar-nice v Stuttgartu, napravi si dober in stanoviten mošt. Razne reči. — Kako se ohrani perutnina zdrava? Važnejše in laže je, perutnino zdravo ohraniti, nego jo pa zdraviti, in zatorej se priporoča sledeče: 1.) Krmi vedno jednakomerno, kar se tiče časa in množine hrane, da se živali ne preobjedo. 2.) Pitna voda mora biti vedno čista, ker slaba voda pro-vzroča mnoge bolezni. 3.) Dajaj perutnini najboljšega žita. Zadnje žito jo pomešano večkrat s škodljivimi in strupenimi semeni, katera tudi pojedo, in zaradi tega zbole ali pa še celo poginejo. 4.) Ne dajaj perutnini plesaive ali izprijene hrane, ker pro-vzroča grižo in druge bolezni. 5.) Živali varuj, kolikor je moči, mrzlega dežja in snega, ne hodijo naj po mrzlih tleh, ampak napravi jim lesena tla. 6.) če hočeš menjati hrano, katere se je perutnina že privadila, menjaj polagoma. 7.) Zvečer daj živalim žita, da niso preveč lačne zjutraj in po vsem ne planejo. 8.) Skrbi po vseh hlevih za čist, zdrav zrak in najveoo snažnost. — Kako preženeš zelne gosenice? Skoplji blizu posajenega zelja jamo v zemljo, vrzi vanjo nekaj prižganega žvepla, čez njo pa starih cunj, da se dobro navzemo žveplene soparice. Cunje vrzi potem mej zelne vrste, in videl bodeš, da gosenice kmalu poginejo. Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na 174. vprašanje glede pokončevanja muh : Vsa strupena sredstva niso za nič, kmetovalec prežene sicer muhe, a ž njimi pomori tudi kuretino. ki žre otrovane muhe. Najboljše sredstvo je les od kvasije, ki ga je dobiti v vsaki lekarni. Kvasija ni le nič strupena, temveč rabijo jo celo za okrepčavanje želodca. Ravnaj pa tako le: Kupi za 3 do 5 kr. kvasije ter jo kuhaj v '/, do '/4 litra vode tako, da '/j ure vre- Dobljeno tekočino vlij na krožnik ter jo potresi s sladkorjem. Od tekočine omamljene muhe cepajo tru-moma, in moraš jih vsak dan nekaterikrat skupaj pomesti ter v ogenj pometati, drugače se čez nekaj ur zopet ožive. Z nekolikim trudom dado se muhe na ta način kmalu pregnati. Jos. Warto, lekarnar v Idriji. Drugi odgovor na 176. vprašanje. V tem vprašanji pritožuje se nekdo, da mu pesa zdivja in gre v cvet. K odgovoru bi pristavil nekoliko črtic iz svojih izkušenj. Da gre pesa prvo leto v cvet, provzročuje slabo obdelana, plitvo preorana zemlja. Ako jo zgodaj sadiš, da jo nekoliko pomladanjska slana zadene, zdivjalo ti bo skoro tretjino sladkorne pese. Kaj napačno je peso zgodaj spomladi v grede sejati in potem dorasle sadike presajati, kajti izkušnja uči, da pesa v zrnu vsajena koncem majDika ali prve dni junija bolj obrodi, kakor meseca marcija v grede posejana in potem presajena. Divji plodi te vrste narede seme uže prvo leto, zato pa tudi rada požlahtnjena pesa uže prvo leto seme obrodi, ako je s posebnim obdelovanjem ne zadržimo, t. j. pesa se mora pomehkužiti, ona mora s primerno oskrbjo biti prisiljena, da dela prvo leto močno korenino. Ker je pesa za naše narodno gospodarstvo velevažnega pomena, hočem o priliki iz svoje izkušnje nekoliko izpregovoriti o njej. Barjan. Drugi odgovor na 195. vprašanje. Duh od petroleja pregnati iz kakega prostora je zelo težavno. Drobir kovaškega oglja, potresen po tleh, potegne nekaj smradu na se, tudi ne-ugašeno apno, in stene se morajo prebeliti. Vodena sopara je res najboljša, a je težko dobiti je, ter rabiti jo more le tisti, ki je strokovnjak. Jos. Warto. Tretji odgovor na 195. vprašanje. Petrolejevega duha ne bode težko pregnati z apnom, vsaj brode, ladije, ki vozijo petrolej brez sodov, t. j. v spodnjih prostorih svojih, pobelijo dobro z apnom, in uže čez osem dni nalože žita, ne da bi se navzelo kaj smradu. Ako se petrolejev duh da spraviti iz lesa, tem laže ga bode iz zidu. J. Fučič-Simonov v Malem Lošinju. Vprašanje 198. Uže leto dni imam v svojem hlevu ne-priliko z mlekom ; krave namreč molzejo včasih bolj, včasih zopet manj višnjevo mleko. Vzlic vsem sredstvom, katera sem poskusil, ni vender nič boljše. Blagovolite mi naznaniti, kaj naj počnem, da krave ozdravim. (M. R. Podkorenom.) Odgovor: Višnjevo mleko prihaja od neke vrste glive (latinski se imenuje „bacterium cyanogenum), ki razkraja sirove kroglice ter se vsled tega dela višnjeva anilinska barva. Ali je višnjevo mleko škodljivo za užitek, ni še dognano, vsa-kakor pa ga smete živini dajati. Iz mnogih vzrokov seveda mora pa biti kmetovalcu do tega, da prepreči to mlečno bolezen. Najbolj priporočeno sredstvo, da mleko ne splavi, je dobro hlajenje z ledom ali s prav mrzlo vodo, ker ob majhni toploti se ne morejo razvijati te glive. Vsa druga sredstva so le za silo, pomagajo pa malo ali pa nič. Poskusite še to le: Vzemite od vsake krave kakega '/, litra mleka, denite ga v novo posodo ali v prav čist kozarec, in zvedeli bodete, katere krave dajo mleko, ki postane plavo. Tem kiavam dajajte potem po 2 do okrat na dan pelinovega čaja ter denite vselej vmes za vsako kravo po 20 5/ dvojno-oglikokislega na-trona (natrium bicarbonata). Mnogokrat to ne bode pomagalo, ker bode večina krav imela tako mleko, vsaj je pa to naravno, ker vse krave enega hleva žive ob tistih lazmerah, imajo isto krmo in tudi vse drugo. Priporočamo Vam, mlečno shrambo in tudi tla pobeliti, vso mlečno posodo v lugu izku-hati, brisalke, cedilne rute in cedilce pa nove napraviti. Povemo Vam pa uže sedaj, da to strašilo vzlic vsemu temu morda ne bode izginilo, dokler ne pride zima. Najbolj gotovo sredstvo bode suha mlečna shramba, katero po noči odpirajte, da nastane mrzel prepih, kajti vlažen, gorek zrak najbolj pospešuje razširjanje te glive. Iz vsega tega, kar Vam tukaj pripovedujemo, lahko razvidite, da dandanes o tej prikazni še malo vemo. Plavo mleko je bilo uže od nekdaj uganka, zato ni čuda, če je je priprosto ljudstvo štelo med razne vraže. Vprašanje 199. Naznanite mi v prihodnji številki „Kme-tovalčevi'-, kje bi bilo dobiti na Kranjskem kakih 100 precej močnih divjih kostanjev? Rad bi imel namreč kranjsko drevje, ker bi mu tukajšnji kraj in podnebje bolje ugajalo (M. T. v BI.) Odgovor Ne vemo nikoder na Kranjskem za take kostanje, ako pa ve kedo izmed naših čitateljev za nje, pa prosimo poročila in potem Vas obvestimo. Vprašanje 200. Blizu šole je bil na južnovzhodni strani hriba obširen vinograd, a je sedaj opuščen, ker grozdje ni vsako leto dozorelo in je bil slabo obdelovan. Bi li uspevalo Ivanovo grozdiče in ga je vredno pridelovati? Koliko vina se sme računati na 1 ar zemljišča ob srednji letini, iu ali se lahko proda tako vino in po čem? (L. V. v N. na Koroškem.) Odgovor: Gotovo bode Ivanovo grozdiče uspevalo v takem kraji, če se pa bode njega pridelovanje oziroma naprav-ljanje vina iz njega izplačavalo, pa ne vemo, ker nam ni znano, koliko se ga lahko pridela na 1 aru in kako je s kupčijo z vinom iz Ivanovega grozdja. Tudi v nobeni strokovni knjigi ni o tem nikakega pojasnila. Vprašanje 201. Ker je na Koroškem sadno drevje zelo drago, mislim napraviti veliko drevesnico. Bi li uspevalo drevje v ozki dolinici (v jarku), kjer je sedaj senožet in teče okoli nje voda? Lega je nizka, voda teče od juga proti severu, a vetrovom je pot precej zaprta. (L. V. v N.) Odgovor: Gotovo bode drevesnica uspevala v takem kraji, ako svet ni močviren, t. j. ako vsaj tako globoko voda vedno ne stoji, kolikor globoko segajo korenine, in da ni toliko hudega mraza, da bi drevje pozeblo. Tega pa mi ne moremo vedeti, o tem se morate na lici mesta prepričati, oziroma izkušnje nabirati, kako je bilo dosedaj po zimi s sadnim drevjem v vašem kraji po enakih legah. Znano nam je toliko, da celovška okolica ni za drevesnico, ker tam gotovo vsako tretje ali četrto leto drevje pozebe. To izkušnjo je naredila koroška kmetijska družba, ki je morala svojo drevesnico preložiti daleč od Celovca proč v zaveten kraj. Vprašanje 202. Ravno v tem kraji (glej 201. vprašanje) misli nekdo napraviti majhen ribnjak, poleg njega pa stan za gosi in race. Ni li lega prenizka za te živali? (L. V. v N) Odgovor: Lega, bodisi nad morjem, ali nad kakim drugim krajem, menda vender ne vpliva na uspevanje rac in gosi. Ako dotičnik naredi ribnjak, naredi ga gotovo zarad ribje reje, in če postavi poleg njega stan za gosi in race, pa stori tako, kakor če bi postavil kozla za vrtnarja. Vprašanje 203. V moji šolski drevesnici sem letos imel toliko listnih uši, da drevje celo leto kar nič ni rasto. Ako se bodo dalje tako godilo, bode ves moj trud zamanj in ne bode mi mogoče vzgojiti nobenega drevesa. Ali je kaj pomoči in kaj naj naredim? ((j. L. v Fr.) Odgovor: Proti listnim ušem rabi mnogo sredstev. Prav dobra je močna tobačna voda, ki jo je nesti v skledi v drevesnico in potem vanjo vršičke drevesne pomakati. Listne uši se nahajajo namreč le po neolesenelih poganjkih (vršičkih). Vsaka uš mora biti s tobačno vodo pomočena, drugači ne pogine. Razen tega je še mnogo drugih kemijskih sredstev, ki imajo pa to veliko napako, da le tedaj ugonobijo mrčes, ako so dovolj močna, če so pa močna, škodijo zopet rastlini. Tudi v naši drevesnici v Ljubljani imamo listne uši, kar ni čuda, kajti vsi nasadi sadnega drevja v Ljubljani in okoli Ljubljane kar mrgole od listnih in krvnih uši. V naši drevesnici, katera ima sedaj nad 60.000 mladih dreves, ni nobeno drugo sredstvo pomagalo, kakor tobakova voda in da smo vse uši z roko pomečkali — na videz delo, ki se ne da zvršiti, pa se vender da. Precej pomladi je gledati po ušeh ter jih pridno mečkati, potem se pa ne zaplode tako močno, da ne bi jih bilo moči zatreti. Paziti je pa na uši od pomladi do jeseni. Uši, če tudi samo eno, zapaziti je na drevju takoj. Gledati je namreč na zavito listje iu na mravlje. Ako je kak list na vršičku le malo zavit, ta je uže sumen. Pogledati je precej pod list. Na drevju, po katerem lazijo mravlje, gotovo so uši. Ce greste torej vsak teden po dvakrat ali trikrat mimo vseh dreves in, kjer kako uš zapazite, precej jo umorite, opravili bodete to delo z majhno zamudo dobro, pri tem se pa obvarovali velike škode. Majhni, rdeči in črnopikčasti hrošči, ki jih imenujemo polonice ali pikopolonice, so kaj koristni, ker preganjajo iu jedo listne uši. Gospodarske novice. * f Gospod. Alojzij Lavrenčič, nadučitelj v Šent Vidu nad Vipavo ter ud c. kr. kmetijske družbe kranjske od 1. avgusta 1880. 1., umrl je 5. t. m. Pokojnik je bil odličen učitelj, vešč kmetijstvu in uzoren značaj. Blag mu spomin! * Komisija za pogozdovanje Krasa pričela je 22. t. m. ogledavati one prostere, ki naj se zasade 1. 1891. * Eibarski zakon z dne 18. avgusta 1888. 1., veljaven za vojvodino kranjsko, bil je razglašen 18. septembra t. 1., torej zadobode 4. oktobra t. 1. veljavo. Dokler se ne postavijo ribarski okrajni odbori, oziroma dokler njih opravil ne prevzame načelništvo kakega društva, izdaje ribolovne knjižice c. kr._ kmetijska družba kranjska. * Živinorejce na Gorenjskem opozarjamo na prodajo plemenskih bikov, ki bode v ponedeljek 27. t. m. dopoludne v Lescah na dvorišči gostilne pri Wuchrerji. * Konjska dirka v Šent Jarneji. Ta dirka se je tudi letos jako dobro obnesla, in zlasti v prvem oddelku je bilo zglašenih toliko mladih konj, da smemo reči, da v Avstriji pri nobenem kmetskem dirkanji ni toliko plemenskih dirkajočih konj. Lansko kakor letošnje dirkanje je bilo seveda le poskusno ter imelo marsikatere napake, zlasti pa to, da je bilo dirkanje na cesti. Ako bodo Dolenjci, oziroma dolenjski konje-rejci sami kaj pomagali, gotovo je, da bode konjarski odsek vzlic svojim pičlim dohodkom uže za prihodnje leto priskrbel stalno okroglo dirkališče. Razen tega bode pa treba odpraviti še nekatere drude neprilike, ki bi morebiti kmeta od dirkanja odvračale, kar bi bilo napačno, kajti tem dirkam bodi namen, kmetske posestnike z darili izpodbujati k reji čvrstih konj, kakor naj inteligentni posestniki sami ob sebi ravnajo. Športne dirke pa te dirke ne smejo postati, boljše jih je precej opustiti. Uspehi so bili nastopni: V I. oddelku: „D i r k a triletnih in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil" bilo je zglašenih 18 konj. Dolgost dirkališča 1000 metrov. Prvo darilo 100 gld., drugo 40 gld. in tretje 20 gld. Prvi je prišel na cilj s svojo kobilo j „Luci" Gabrijel Jelovšek z Vrhnike v 2 min. 37'/5 sek., drugi Martin Colarič iz Slinovice s kobilo "Rabu" v 2 min. 38a/s sek., tretji Franc Gril iz Poljane z žrebcem „Milanom" v 2 min. 41'/5 sek. V II. oddelku: „Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil" bilo je zglašenih 14 konj. Dolgost dirkališča 2000 metrov, darilo prvemu 50, drugemu 25 in tretjemu 10 gld. Prvi je prišel na cilj s svojo kobi o ,,Lino" Janez Dornik ml. iz Krške Vasi v 5 min. 23'/5 sek., drugi Josip Rus iz Mirne Peči s kobilo „Fatenico" v 5 min. 343/-, sek. in tretji Josip G r e g o r i č iz Gradišč s kobilo „Cilo" v 5 min. 40 sek. V III. oddelku: „Dirka za kranjske konje brez razločka starosti in spola" bilo je prijavljenih 12 konj. Dirkališče bilo je 2000 metrov dolgo, darilo prvemu 40, drugemu 20 in tretjemu 10 gld. Prvi je prišel na cilj z valahom „Hanzelnom" A. Schmid iz Šent Jarneja v 5 min. 19 sek., drugi Fran Globočnik z valahom „Pluto" v 5 min. 41'/s sek. in tretji Janez Globočnik z valahom „Peršel" v 5 min. 49'/.-, sek. * Premovanje konj na Kranjskem, Kot dodatek k poročilu v zadnji številki „Kmetovalčevi" prijavljamo tukaj še uspehe premovanja na zadnjih dveh postajah: V Trebnjem dne 11. septembra 1890.: Prignali so bili 11 kobil z žrebeti, 8 mladih kobil in 13 eno- in dveletnih žrebic. Darila so dobili: Za kobile z žrebeti: Josipina Hribar iz Velikega Gabra 40 gld., Marija Gressel iz Trebnjega 25 gld., Fran Bevc iz Loke 20 gld., Ignacij Ilovar iz Temenice 15 gld., Alojzij Gliha iz Velike Loke, Fran Majzelj iz Bele Cerkve in Josip Strmole iz Vira svetinje; — za mlade breje kobile : Anton Planinšek iz Mirne 30 gld., Josip Rus iz Mirne Peči 15 gld., Ivan Babnik iz Toplic in Henrik Miiller iz Trebnjega svetinji; — za eno- in dveletne žrebice: Josip Strmole iz Vira 10 gld., Julij Treo iz Male Vasi 10 gld., Josipina Hribar iz Velikega Gabra 10 gld., Ivan Bukovec iz Mrzle Luže, Fran pl. Wurzbach iz Landspreža in Fran Pu-cihar iz Šent Vida pri Zatičini svetinje. V Šent Jarneji dne 13. septembra 1890. K pre-movanju so prignali vsega skupaj 21 kobil z žrebeti, 13 tri- in štiriletnih brejih kobil in 25 eno- in dveletnih žrebic. Darila so dobili, in sicer: a.) za kobile z žrebeti: Ivan Vrtačič s Pristave 40 gld., Anton Majzelj iz Št. Jarneja 25 gld., Fran Gregorčič iz Rakovnika 20 gld., Ivan Globernik iz Škocijana 20 gld., Fran Fabijan iz Spod. Gradišča 15 gld., Anton Majzelj iz Št. Jarneja, Ivan Strh iz Malenc in Peter Kerliin iz Gradišča svetinje; — b.) za tri- in štiriletne breje kobile: Fran Gorenje iz Malenc 30 gld., Ivan Strojin iz Ostroga 20 gld., Ivan Kerhin iz Gradišča 15 gld., Ivan Grm iz Škocijana in Valentin Paneš iz Smetnika svetinji; c) za žrebice: Anton Stravs iz Kostanjevice 10 gld, Matija Kerin iz Velikega Podloga 10 gld., Ivan Globočnik iz Dobrave 10 gld., Ivan Stih iz Malenc 10 gld., Jvan Strojin iz Ostroga 10 gld., Ivan Barborič iz Čadrežev 10 gld., Ivan Globočnik iz Dobrave in Ivan Dvornik iz Krške Vasi svetinji. Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 22. septembra 1890. Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murnik. navzoči so bili gospodje odborniki baron La-zarini. Lenarčič, Ogorelc, Povše, Robič ter tajnik Gustav Pire. Predsednik naznani, da se je družbi sporočila najviša zahvala za družbena voščila ob rojstnem dne Nj. Vel. presvetlega cesarja. Predsednik omenja smrti mnogoletnega družbenega uda ter zaslužnega predsednika Vrhniške podružnice gospoda Frana Kotnika, pozivlje navzočne gg. odbornike, da ostanejo v znak sočutja ter predlaga, gospe udovi pokojnikovi izraziti sožalje družbeno. Zgodi se, oziroma ukrene. Odbor določi program za letošnji občni zbor. Ker je način letošnjega razdeljevanja drevja pokazal mnoge neprilike ter je izkušnja poučila, da treba nekaterih sprememb, posvetuje se odbor o tej reči ter ukrene nasvete, ki se bodo predložili občnemu zboru. Prošnjo občine Piakek za dovolitev novih semnjev ukrene glavni odbor priporočiti c. kr. deželni vladi, glede enake prošnje občine Smartinske pri Litiji pa odbor preloži ukrepanje, ker občina Moravška pogojno nasprotuje dovolitvi. Prošnjo Kočevskega mesta za drevje iz družbene drevesnice reši odbor na podlogi veljavnih določil. Na vprašanje c. kr. deželne vlade, kaj meni odbor o zavarovanji kmetijskih in gozdarskih delavcev ter uradnikov, ukrene odbor odgovoriti: Kmetijstvo ob sedanjih razmerah ni v stanu tega novega bremena prevzeti, ako se pa zemljiškim posestnikom vzlic temu vender mora naložiti, boljše je pri naših razmerah uvesti zavarovanje delavcev, poslov, uradnikov i. t. d. za onemoglost, ker o bolezni skrbijo i tako občine, oziroma za posle gospodarji na podlogi poselskega reda. Z ozirom na obravnave zaradi ustanovitve zimske kmetijske šole v Ljubljani in nastavljenja še enega popotnega učitelja ter z ozirom na ukrep lanskega občnega zbora, naj družba skrbi za ustanovitev pepinjerije, v kateri naj bi se vzrejevali dobri biki plemenjaki po nizki ceni, predlaga poročevalec gospod odbornik Povše: 1.) Družba vidi veliko potrebo praktične kmetijske šole, ki naj bode v zvezi z družbeno peninjerijo, zato naj se odbor prične o tej reči dogovarjati z vis. c. kr. kmetijskim ministerstvom ter slavnim deželnim zborom. 2.) Ta reč naj se spravi na dnevni red uže prihodnjega občnega zbora kmetijske družbe ter predloži vis. deželnemu zboru uže o prihodnjem zborovanji. 3.) Poročevalcu (gospodu Povšetu) naj se naroči izdelati podrobne načrte in predloge na podstavi pozvedeb, ki dojdejo odboru od posestnikov po ljubljanski okolici. Predlogom gospoda poročevalca Povšeta pritrdi glavni odbor po daljši debati soglasno. Zaradi pozne ure odlože se druge točke dnevnega reda na prihodnjo sejo. Za nove ude se vzprejmejo gg.: Pohar Anton, posestnik v Poljčah; Žnidaršič Ivan, posestnik v Kalu; Černe Jakob, posestnik v Kranjski Gori; Derling Jakob, posestnik v Hlebcah; Štrukelj Anton (pri Mar. Žan) na Trati; Martin Povše, župnik v Šent Jurji pri Kranji. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na OBČNI ZBOR, ki bode v četrtek dne 30. oktobra 1890. I. ob l/29- uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. VZPORED: 1.) Prvomestnik prične zborovanje. 2.) Poročilo o delovanji glavnega odbora v 1. 1889. 3.) Predložitev družbenega računa za leto 1889. in proračuna za leto 1891. (Račun in proračun dopošljeta se gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe). 4.) Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gg. odbornikov Josipa Dekleve, posestnika v Ljubljani, Otona Detele, grajščaka in deželnega od- bornika v Ljubljani, V. Golla, c. kr. deželnega gozdnega nadzornika, Josipa Lenarčiča, posestnika na Vrhniki, dr. Josipa Poklukarja, deželnega glavarja, Luke Robiča, c. kr. višega 1 davčnega nadzornika v p. v Ljubljani, Frana Witschla, deželnega nadinženerja in dr. Maksa pl. \Vurzbacha, odvetnika v Ljubljani. 5.) Poročila in predlogi odborovi. 6.) Poročila in predlogi podružnic. 7.) Nasveti in prosti govori posamesnih družabnikov. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1890. Ivan Murnik, predsednik. Gustav Pire, tajnik Vabilo na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Vipavi, ki bode dne 12. oktobra t. I. po končani popoldanski službi božji v občinski zbornici v Vipavi s sledečim vzporedom: 1.) Sestavi se prošnja do slav. osrednjega odbora za odpis dolga na modri galici. 2.) Predočuje se slav. osrednjemu odboru, koliko bi vplivalo na kmetijstvo pogozdovanje Vipavske okolice. 3.) Volitev odposlanca k občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani — in pa nasveti posameznih udov. Tvarina uže sama na sebi vabljiva zagotavlja obilno udeležbo tem gotoveje, ker namerava podružnični odbor po dogovoru z umnimi kmetovalci in prijatelji kmetijstva po Vipavskem o pre-movnnji goveje živine (dne 11. oktobra t. 1.) in naslednje dni v Vipavi prirediti kmetijsko razstavo (sadje, grozdje, mošt, vino, li-keri, domači pridelki in izdelki i. t. d. i. t. d. ODBOR. P. n. gg. udom podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske v Zatičini. Podpisani podružnični predsednik vabi p. n. gg. ude Zatiške podružnice k občnemu zboru, ki bode v četrtek dne 9. oktobra t. I. dopoludne ob 9. uri v šolskem poslopji v Šent Vidu pri Zatičini. Šent Vid pri Zatičini dne 22 septembra 1890. Štefan Jaklič s. r. P. n. gg. udom podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske v Krškem. Podpisani podružnični predsednik vabi p. n. gg. ude Krške podružnice k občnemu zboru, ki bode v četrtek dne 16. oktobra t. I. popoludne ob 2. uri v prostorih bralnega društva v Krškem. V Leskovci dne 17. septembra 1890. Dr. J. Sterbenc s. r. P. n. gg. udom podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske v Senožečah. Podpisani podružnični predsednik vabi p. n. gg. ude Seno-žeške podružnice k občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 19. oktobra t. I. popoludne ob 4. uri v občinski pisarni v Senožečah. Vrsta obravnavam bode: 1.) Poročilo o delovanji preteklega leta. 2.) Volitev blagajnika in računskih priglednikov. 3.) Volitev odbora s posebnim ozirom na gozdarstvu vešče ude. 4.) Nasveti o prihodnjem delovanji podružnice. V Senožečah dne 21. septembra 1890. Josip Meden s. r. esr INSERATE sjrejema „Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti l at je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kinetovalee" za objavljenja pri nakupu a i prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Zarad pretesnih prostorov sem prisiljen prodati 2 breji svinji in ednega mrjasca jorkširske pasme. Živali so po 9 mesecev stare. Cene in druge podrobnosti je zvedeli pri meni ustno ali pismeno. (80—1) Josip Lenarčič na Vrhniki. •ooooooooooo»oooooo< o o Wilhelm Klenert prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica, za sadno drevje in vrtnice! —- v Gradci. ~_" ' 0 (Ta drevesnica pripoznana kot ena največjih in najbolj vredj enih v Avstriji.) , 0 Priporočamo veliko in izborno zalogo r . Vrtnlo, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-; Q sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone . Oin enoletne požlahnitve : divjakov in podlag za prltllfeovce; < .Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja] Q (5—l8i za drevorede Itd, * Q RazpoŠUJateV pravilno imenovanih oeplčev vsili vrst sadja O 0 fl^" Cenike je dobiti zastonj in franko. A 0000000000000000000000000000000000000000 Štetinsko pšenico, katere je vzrastlo iz 5 kilogramov šest mernikov ponuja mernik po 5 gld. Janez Gostinear v Vevčah, pošta Zalog. (76—2) oooooooooooooooooooo [Slik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga.' Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako pr dano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede. (4—18) (!_u, »Ljubljanski zvon". Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zahvala. Podpisana poškodovanca potrjujeva, da nam je c. kr. priv. zavarovalno društvo Avstrijski Phbnix na Dunaji pri katerem je bilo najino pohištvo zavarovano, škodo takoj cenilo in nam odškodnino z 800 gld. in 200 gld. brez vsacega odbitka tudi uže izplačalo. Priporočava omenjeno zavarovalnico vsakemu, ter se isti toplo zahvalujeva. (84—1) V Nadlesku pri Ložu dne 14. septembra 1890. Ivan Keržič, Franc Baraga, posestnik. posestnik. Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 3. Proda se 12 do 13 let stara čistokrvna originalna kobila lipičanskega plema (Vollblut Lipizaner), ktera je imela tri žrebeta v c. kr. dvorni kobilarni v Lipici. Konjerejci se opozarjajo na to izvanredno priliko, posebno oni, kateri si nameravajo kupiti žrebetno kobilo žlahtnega plemena. (83-i) Podrobnosti razjasni ustno ali pismeno Ivan Malinšek, posestnik v Tacnji, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Vsi stroji za Kmetijstvo in vinarstvo! Stiskalnice in mline za oljke i najnovejše se Stiskalnice za grozdje in sadje 1 stave in v ter trtne škropilnice Grozdne in sadne mline vsih velikostih. mlatilnice, žitočis-tiln« stroje, gepelje. sejalne stroje, za turščico robkati, pluge itd. itd. Šušilnice za sadje in zelenjad Šušilnice, izvrstne ter ceno in vsake vrste po fabriškili cenah. IG. HELLER, Dunaj (Wien), Prater-strasse 78. Cenike in dobre svete na zahtevanje zastonj. (52—12) Prekupci dobe znižane cene. Iščejo se dobri zastopniki, kateri se dobro plačujejo. •ooooooooooooooooooo« o ,Unio cafholica' l 0 vzajemni zavod za zavarovanje škod 0 0 na Dunaji, I., Biickerstias.se 14. 0 ft koncesijovan vsled min sterske naredbe z dnem 28. febru- A q varija 1889. q Q Zavod zavarnjo: Q A Premakljivo in nepremakljivo premoženje proti škodi rt 0V po požaru, streli in eksploziji — za taka zavarovanja X jamčijo solidarno prvi vzajemni zavarovalni zavodi, kateri V rt so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled rt zveve z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore »UNIO« Z zavarovanja v največi vrednosti sklepati in daje na podlagi v A te zveze svojim zavarovancem največjo varnost. Vsakoletni rt 0 prebitek razdelil se bode med zavarovance. X Zavod vpeljal je tudi novo. doslej še ne poznato stroko V rt zavarovanja namreč: rt 0¥ Zavarovanje cerkvenih zvonov proti prelomu ali X razpoku. V to stroko spadajo one Škode, katere niso na- V rt sledki požara, temveč ki nastanejo vsled družili katerih-koli rt slučajev. K vdeležbi v tej varovalni stroki vabijo se vsi X prečastiti cerkveni predstojniki. V 0 Tudi posredujo zavod pri prvili vzajemnih zavarovalnicah. Q Q zavarovanje na življenje in proti nezgodam. Q 0 Vprašanja glede zavarovanj blagovolijo naj se podpi- A sanemu glavnemu zastopu ali pa okrajnim gospodom zastop- T Q nikom dopošiljati. " Q 0 Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, ka- A tere se naj pismeno ali ustno pri podpisanem generalnemu- T Q zastopu oglse. Q 0 Ljubljana, meseca februvarija 1890. (82—1) Q 0 Generalni zastop zavoda „UNI0 CATHOLICa v Ljubljani Q 0 za Kranjsko, Spodnjo-Stajarsko in Primorsko. Q A JOSIP PROSENC. A •OOOOOOOOOOOOOOOOOOOt ^Sjfr lekarja Piccoli-ja v Ljubljani je ko-@IP listno zdravilo proti boleznim že-| ||| lodca iu črev, jeter in vranice, proti — \\ik zlati žili, telesnemu zaprtju, vodenici, povračajoči se griži, kakor tudi proti glistam pri otrocih. O iS); Kemična analiza je pokazala, da so zdravila, katera hvalisajo kot nezmotljive pri-P°mo6ke Proti raznim boleznim ter jih pro-daiai° P0l) kričečimi imeni, posebno balzami ;\y/ j/^.Jg in krogljice, sestavljena iz lopsitilte Igš!L riiiraM (aloe in družili škodljivih snovij. --Od dr. Hager-a, v Frankobrodu ob Odri in profesorja Knapitseh-a, zapriseženega sodnega kemika v Ljubljani napravljena kemična analiza te esence, pripravljene po receptu dr. Stockl-a, c. kr. vladnega svotnika in zdravstvenega poročevalca za Kranjsko, z ozirom na najnovejše skušnje in predpise denašnjih zakonov, je za trdno pokazala, da je ta esenca sestavljena iz samih zdravilnih, med rastlinstvo spadajoči ti snovij. da v njej ni niti ti-o-liioe lopsitiko, da lii nikako drastično sredstvo, marveč lahko in ob jednem zanesljivo, delovanje organov urejajoče zdravilo, ki organizmu nikakor ne škoduje, če se prav delj časa rabi. To esenco prodaja po 10 kr. samo izdelovatelj G. PICCOLI, lekarna „pri angelu" v Ljubljani na Dunajski cesti. Po 15 kr. dobiva se v lekarni Sladovič-evi^ v Novem mestu, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Istriji in v Trstu. (40—14) Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gld. 136, po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3'84; po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5.26; po 110 za gld. 10 30; po 550 za 50 gld. £ rasL. Založba tovarne /