262. številka.
Trst v sredo dne 18. novembra 1903.
Tečaj XXVIII
W Izhaja Tsak dati "Pi
tu<ii <>b nedeljah in praznikih) ob -">. uri. ob ponedeljkih ob !♦. un zjutraj.
Posamezne številke -<- {mnlajajo po 3 novč stotinlc
t muoirih tohatranuih v Tr-tu in okolici. Ljubljani. Gorici, *>Iji. Kranju, \faril»oru. i > lovcu, Idriji, .-*t- Petru, Sežani,
Nabrežini. Novenunestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Moli« piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, t ene og-tafton !«• stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zalivale in domači oglasi po pogodbu
TELEFON It v. V70.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč J
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron. pol leta 12 kron, 3 mesece ti kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vei dopisi naj de pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je p odvijati ria' upravo lista.
* * ' C-
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca Stv. 12,
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca stv. 12.
Otvoritev avstrijskega državnega zbora.
Državni proračun in vladni program.
DUNAJ 17. — Zbornica po-p . a d cev. — Meti došiimi ep si je vladna prei.oga z i '.jzom o uporabi skupila obli-gn-j, zdanih t namene železniških investicij te*«>m računske penjt d* liHj2. Kazun nomi uale 62 L milijonov kroo, prevzetih dne 22. januvartja o<1 nekega konsorcija optionsk m p > 033, se v 1. 11K)2. ni oddalo 4°/0 investi-e jske kronske rente.
Nadalje je med d< šhmi spisi nujni predlog posl. Schackerja glede uvede-nja vojf^kega kazenskega zakona in vojaškega kazensko pravdnega reda; interpelecija posl. Novaka glede oj<?trih napadov na zdravniški stan in na moderno zdravilstvo, dogodivših se v zadnjem zasedanju spodnje-*vstrijakega deželnega zbora. V interpelaciji izreka ee obžalovanje, da namestnik gred K<elmansegg ni vzel znanstva in zdravnikov v zaščito.
Krščanski rosijalisti uložili bo večje še vilo nujnih predlogov, da bodo, z ozrom na mladočeške nujne predloge, mogli izvrševati svoj vpljiv na tok zborničnih razprav.
Med dcšlimi spisi je tudi vladna predloga glede 5 m lijonov kron povišanja v jeseni dovoljenega 15 milijonskega kredita za lajšanje bede.
Finančni minister dr. pL B o h m - B a -\v e r k predložil je državni proračun in razvija svoj expoeč.
DUNAJ 17. V današnji otvoritveni Beji poslanske zbornice predložil je finančni minister proračun za J. 11)04. Skupni stroški so proračunjeni na 1.734,771.291 kroD, skupni dohodki pa na 1.737,509.091 kron. Za one svote splošnega državnega dolga, ki zapadejo tekom 1. 1904., izdajo se lahko 4°/0 obliga-c je, glaseče se na rentni davek kronske veljave in sicer v znesku, ki edgavarja onej svoti izplačljivega dolga, ki je določena v proračunu. Vsled tega zahteva finančni miri t ter takojšnjo izdanje 26,663.900 kron obligacij. Biistvene razlike med proračunom za 1. 1904. in onim za 190.3. so : V vseh etatih je postavljeno povišanje Btroškov, ki je v zvezi b povišanjem plač kancelijsko pomožnemu osobju in pomožnim služabnikom, kateri stroški so bili v proračunu za 1. 1903. skupno postavljeni v odstavku »Splošna uprava blagajn«.
Kazun te razlike, ki se nahaja v proračunih za vsa minieterstva, nahajajo ee nada lje v posameznih proračunih še sledeče razlike :
Miniaterstvo za notranje stvari : Potrebščina se je pov šala za 3,046.657 kron vsled pnmnoženja osebja tar vsled večjega povspe-ševanja cestnih in vodnih gradenj.
PODLISTEK.	53
Ženska tridesetih let.
Francoski spisal: H o n o r e de Balzac.
Poslovenil K. Z.
V.
Dvojno snidenje.
»Morilec!« je zaupil general. »In koga
je.....?«
»Ravnokar je usmrtil barona de Mauov z udarcem sekire«, je odvrnil orožnik. »Morilca zasledujejo pridno- Uverjen sem, da je v bkiini m obkrožimo ga. Oprostite, gospod general!'
Orožnik je bil govoril dvigaje se na konja, tako, da, na srečo, ni mogel videti generalovega obraza. Navajen izvajati posledice ic veega, bi bil brigadir morda začel sumiti ob pogledu na ta iskreni obraz, kjer se je toli zvesto izražalo gibanje duše.
»Je-li znano ime morilčevo?« je vprašal general.
»Ne«, je odvrnil jezdec. »Pisalno mizico,
Domobransko ministeratvo : Potrebščina se je povišala za 1,441.018 kron vsled nadaljevanja spopolnjevanja domobranstva in pomnoženja orožništva.
Naučno oamisteratvo : Potrebščina se je povišala za 3,2»>2.855 kron in sicer ; za vi sjke šole 1,064.091 kron, za srednje šole 88;>.874 kron, za obrtne šole 832.643 kron.
Finančno min'steratvo : Potrebščina seje zmanjšala za 13 964.018 kron in to v glavnem radi odprave premij na izvoz sladkorja, ki so znašale 13,80<).0<M> kron; ter vsled omejevanja loterijske igre.
Trgovinsko nrnisterBtvo : Potrebščina Be 'je zvišala za 3 965.110 kron, v glavnem vslad povišanja stroškov za poštne in brzojavne urade v zoesku 3,708.950 kron.
Železniško ministeistvo: V rednem in izrednem proračunu se je potrebščina zvišala skupno za 4,980.330 kron. Od tega odpade 2,011.120 kron na centralno vodstvo, čegar stroški so ee povišali posebno vsled izdatkov za preskrbljevanje za starost in za druge dobrodelne naprave.
Poljedeljsko ministerstvo : Potrebščina se j je povišala za 2 356.615 kron, v glavnem pri I točki »posebni državni stroški« (povišanje potrebščine 1,267.306 kron), vsled povišanja kreditnih postavk za subvencioniranje nedržavnih kmetijskih in gospodarskih zavodov in sploh za povspeševanje gozdnar-stva in kmetijstva ; pri kapitelju »gozdnarstvo in domene« (povišanje potrebščine 938.860 kron) vsled zboljšanja razmer gozdnarskim uslužbencem, in pri kapitelju »montaniat ka« (povišanje potrebščine 156.449 kron.)
Pravosodno ministersvo : Potrebščina se je povišala za 2,582.712 kron vsled poboljšanja razmer kmetijskemu pomožnemu osobju in pomožnim uslužbencem, kakor tudi vsled pomožnega sodnega osobja in slednjič vsled novih gradenj.
DUNAJ 1 7. V svojem cxooaeju opozarja finančni minister na to, da je bilo mogoče doBpeti do prebitka v proračunu za 1. 1904. le potom energ čnega in premišljenega stremljenja po varčevanju. Dohodki so še sedaj pod utisom gospodarske depresije, ki že 3 do 4 leta sem vlada po vsej Evropi. Vendar pa je sklepati iz mncgih znakov, da so se že premagale glavne težave in da se kmalu obrne na bolje. Minister je izrazil svoje osebno prepričanje, da se je najhujŠ9 ža prebolelo ter da se gospodarske razmere začenjajo boljšati všled na novo vzbudivšega se podjetnega duha in vsled investicijskega delovanja. Posebno pa bi ugodno upljivalo na boljšanje gospodarskega položaja, ako bi se odpravila sedanja negotovost posebno z obzirom na odnošaje z drugo državno polovico.
polno zlatnikov in bankovcev je bil pustil nedotaknjeno.
»Torej je oeveta«, rekel je marki.
»Kaj še, nad starčkom ?.... Ne, ne, ta podlež ni imel dovolj časa za izvršenje bvo-jega naklepa.«
. In orožnik je dohitel svoje tovariše, dirjajoče ž d v daljavi. Za hip je ostal general pola lahkoumijive osuplosti. Kmalu na to je slišal vračajoče se služabnike, glasno se prepirajoče mej potjo, da so doneli njihovi glasovi že od razpotja pri Montreuilu. Ko so dospeli, je rozlil svojo jezo nanje dajaje jej duška z gromkim svojim glasom. Njegov glas je odmeval po vsem hramu. Ko se je na to naglo pomiril, je njegov sluga, najdrzaejši in naJspretnejši mej njimi, opravičil njih zamude, češ, da so jih o prihodu v Montreuil ustavili orožntki in policijski uradniki, ki so iskali morilca. Geaeral je mahoma obmolknil. Po tem obvestilu znova opozorjen na dolžnosti svojega Čudnega položaja, je ljudem ostro zapovedmi, da se podajo spat. Ljudje so ee čudil: lahkoti, s katero je vsprejel slu-gino laž.
Moglo bi se morda upati, da bo sedanji proračun zadnji, o katerem se more reči, da stoji pod utisom deprecije.
' Boljšanje gospodarskfgi položaja in njegov upljiv na državne dohodke pa se kaže še le v jednem poznejših stadijev in vsled tega računa minister le na tako povišanje, ki pokrije razmerno zelo mal del državnih stroškov. Na drugi strani pa rastejo želje na vseh poljih javnega življenja v neizmernost in poslanci zahtevajo takojšnjo rešitev vseh teh želj ter očitajo vladi nemarnost in brezbrižnost.
Naravno povišanje državnih dohodkov, katero se more naravno porabiti za ugoditev vseh teh želj, znaša od 1. 1890 do 1. 1900 povprečno letnih 26 milijonov kron, medtem ko je znašal prirastek 1. 1900 nas;»roti leta 1899 še 24 milijonov kron. Ze naslednje leto pa je izkazalo, meso prirastka, nazadovanje kakih 11 milijonov kron in to vsled tedanje gospodarske depresije. Temu sledeče leto pa je prineslo 5—6 milijonov kron poviška. — Bilo bi torej vsled tega krivično, ako bi se zahtevalo, naj bi vlada na vseh poljih dr žavnega življenja dohitela vse to, kar se ni storilo niti v najboljših letih, ko je povišanje državnih dohodkov znašalo celo 40 do 60 milijonov kron.
Minister noče spraviti primanjkljaja v državni proračun in upa, da tudi zbornica tega ne želi. Saj se je šlo v zadnjih letih v tem obziru itak do skrajne meje.
Minister je vporabil celo nekatere izvanredne dohodke, kakor dobiček na kovinskem denarju in preostatfee v poslovanju, le da je mogel premagati nekatere kritične točke. — Uporabil je amortizacijsko rento in se tudi ni ozkoerčno protivil investicijski politiki. Vendar pa se ekspanzivna politika izdatkov ne sme naslanjati na taka izredna sredstva, ker ista se ruorpjo slednjič izcrpiti. Poviševanje izdatkov temeljiti mora vedno na naravnem naraščanju dohodkov.
Minister je kon&tatiral, daje bilo skromni prebitek proračuna mogoče doseči le vsled odprave izvoznih premij na sladkor in vsled sijajno izpadle rentne konverzije in Blednjič vsled vporabe izrednih dohodkov in načina inkameracije penzijskega fonda poštnih u?luž • bencev na deželi. — Minister povdarja, da za leto 1902. izkazan paebitek 12 milijonov ne pomeni pravega prigospodarenja, da poslovanje za leto 1903. konča brez prakora-čenja, da pa pridemo gotovo do primanjkljaja, ako zbornica ne odobri na podlagi zakona zahtevano amortizacijsko rento inje izjavil, da valed tega pade odgovornost za eventuelni primanjkljaj na zbornico in ns na finančnega ministra. Minister je zaključil s prošnjo, naj bi zbornica,izpolnjuje svojo dolžnost, ohranila in podpirala trajni red v državnem gospodarstvu. (Odobravanje.)
DUNAJ 17. Za finančnim ministrom
govoril je ministerski predsednik dr. Korber,
■
Mej tem, ko se je godilo na dvorišču je ta navidezno neznatni dogodek spremenil položaj ostalih oseb sodelujočih na tej stvari. Komaj ae je bil odstranil marbi, ko je njegova žen8, gledajoča zdaj na manzardin ključ, zdaj na Heleno, rekla hčeri šepetaje in sklonjena proti njej :
»Helena, tvoj oče je pustil ključ na kaminu«.
Mlado dekle je dvignilo glavico v začudenje in je plaho pogledalo mater, katere oči bo se žarile od radosti.
»Nu, mama ?c je vprašala hčerka v zadregi.
»Vedela bi rada, kaj se godi tam zgoraj Ako je človek gori, se do sedaj se ni ganil. Idi zato gori....«
»Jaz ?« je dejalo mlado dekle prestrašeno....
>Se-li bojiš ?«
»Ne, mama, a zdi se mi, da sem razločila človeške korake«.
Da bi mogla iti sama, ne bi prosila tebe, Helenac, je odvrnila mati hladno in dostojanstveno. »Če bi se oče povrnil in mene
katerega je motil posl. Choc z raznimi raej-kliei. Radi tega bil je pozvan Choc k redu. Dr. Korber je pojasnjeval izvajanja finančnega ministra. Min. predsednik ne more preklicati svojih, pred kratkim Časom izraženih mislij giede kontingenta vojaških novincev in o armadnem vprašanju, ker se ni držal strogo nagodbenih zakonov. Ministerski predsednik je citiral one točke, ki se mina-šajo na armadno vprašanje iz avstrijskega in ogrskega zakona in sklepal je iz tega, da je iz zakona 1. 1*67. po obliki in vsebini popolnoma opravičen vpliv Avstrije v skupne zadeve in iz tega tudi vse morebitne pre-membe zakona teh odredb ; ker po nagodbenih zakonih niso bile samo Ogrskej, temveč tudi vsem drugim dtžalam podane ustavne pravice, radi česar se ne sme ogniti teu» nasledkom ustave. Izvor vojske je deloma avstrijski, deloma ogrski, njen namen pa je služba za državo, radi Česar pripada ednotno vodstvo, kakor tudi notranja organizacija izk'jučno skupnemu vladarju. Avstrijski in ogrski zakon iz 1. 1867. predstavlja mej Avstrijo in Ogrsko modro dogovorjeno ravnotežje glede armade, koje vrednost se kaže ravno sedaj najjasneje in katero se mora obvarovati v interesu monarhije pred vsako spremembo. V kolikor Be dostaje zadnjih izjav ogrske vlade, pripominja ministerski predsednik, da je avstrijska vlada po svojih pravicah in dolžnostih pravočasno in skrbno razmotrivala vse mogoče posledice teh izjav ter da ni na istih ničesar zapazila, kar bi moglo biti v nasprotju z nagodbenim zakonom in kar bi zamoglo motiti jednost vse-skupne armade monarhije (Ugovarjanje.)
Ako nameruje ogrska vlada s temi izjavami mej drugim odpraviti tudi parlamentarne zapreke, katere so na potu dovoljenju skupnega budgeta, ponovljenju trgovinskih pogodeb, dovršenju nagodbe itd. se avstrijska vlada toplo zanima za ta prizadevanja; ona bo v interesu dinastije povspeševala Redaj in vedno z vBemi Bvojimi silami složno skupno živenje obsh državnih polovic.
Ministerski predsednik govoril je potem o sladkornem vprašanju ter izjavil, da je vlada še danes osvedočena, da kontingentiranje ni v nikakem nasprotju z bruseljsko sladkorno konvencijo. Ker je pa brezvspešnost poziva na konferenco bila brezdvomna, se je moralo opustiti kontigentiranje. Da bosti mogli obe državni polovici ostati pri konvenciji, se predloži zbornici zakonski načrt o pobiranju prehodne pristojbine v sladkornem prometu mej obema državnima polovicama. Nedvomne važnosti je, da ostanemo v konvenciji. Vprašanju, bo li avstrijska Bladkorna produkcija trpela vsled prehodne priBtojbine, ne morejo pritrjati najbolj udeleženi, namreč vsaj proizvoditelji sladkorja ne. Ministerski predsednik nagltša, da ima biti delavnost zbornice takrat posvečena v prvi vrsti go-— ■ ——^—i	——^^gg^w>
našel, bi me morda iskal, dočim tvoje odsotnosti ne zapazi.«
»Če mi zapovedate, gospa«, je odvrnila Helena, pa pojdem; toda izgubim spoštovanje svojega očeta.
»Kaj !« je zavpila markiza z ironičnim glasom, »dobro, če smatraš resnim to, kar ni bilo druzega, nego šala, ti zapovedujem sedaj, da greš pogledat, kaj je zgoraj ! Tu, moja hči, je ključ ! Naročivši ti, da moraš molčati o tem, kar se sedaj godi pri njem, ti oče ni prepovedal iti v to sobo. Vedi, da hči ne sme nikoli soditi matere....!«
Po teh besedah, izgovorjenih z vso strogostjo užaljene matere, je vzela markiza ključ in ga izročila Heleni. Ta ee je dvignila, ne da bi zinila besede, ter je zapustila salon.
»Mati Bi bo pač vsikdar pridobivala njegovo odpuščenje; toda jaz,, jaz bom uničena v očetovi duši. Me-li hoče oropati prisrčnosti, ki jo oče goji za-me, ali me hoče odpoditi od hiše ?<
(Pride še.)
apodarskim nalogam ter Bpominja na to, da	žene v isti namen, kakor nujni predlogi kr-
se rac-ae I. 1904 stavbena perijoda za vodne	čanskih socijalistov.
ceste in naglasa brezpogojno potrebo inten-	Od Cehov zahtevano doslovno čita-
zivnejšega dvignenja davčne sile prebivalstva	nje nujnih predlogov zavzelo je vso da-
s pc množenjem njegovega dela in njegovih	našnjo sejo.
dohodkov. Govornik povdarja potrebo raz •	Prihodnja seja bo v petek.
Sirenja nezadostnih zidališč in notranjih pri-	-
prav, različnih visokih sol, izvedenje obakrbe	ZborOTlDje državnik pomožnih urad-
za starost in obnemoglost delavcev (mejklici),	nikOT
o čemer je zakonci načrt skoraj končan	DUNAJ 17. (B.) Na zbo-ovanju držav-
Isti se predloži zbornici, kakor hitro se spravi njh pomoŽDlh uradnikov, katerega 80 se ude pod streho ogrska nagodba. (Smeh, ropot, ježjH za8topniki mnogjh avetrijakih
mejklici.)
razpravljalo se je danes zjutraj o
mest,
položaju
Ministerski predsednik apelira na zbor- državnih pjmožnih uradnikov ter ae je želje
nico, naj pozabi n* strankarski boj na polju materijalnih kor isti j. On kaže na napredova nje Nemčije in Rusije v zadnjem desetletju in pravi, da ne more zaostajanje drŽave biti V nikako zadoščenje politični Btranki, tudi
in pritožbe istih sestavilo v spomenici, katero so zastopniki zborovalcev izročili predsedni* kom rajnih strank v državnem zboru s pro sojo za povepeševanje.
Zahteve pomožnih uradnikov ae nanašajo ako te ista čnti prikrajšano v njenih aspira- na vpra6anja 0 nasovih dvignjenja četrtega
cijah. Najbližja pot do konsolidacije goapo-	raereda aktivitetne doklade, prispevka za
darskih interesov je nacrtana ponovljenjem	Btanovanje ustanovljenja osmero elužbenih
nagodbe z OgrBko (mej-klici). Kakor nam je	raeredov, dalje na vprašanje dopusta ter pla-
v naših državnopravnih odnošajih do Ograke	siinih razmer in preskrbljenja za starost, vedno braniti naše zajamčene pravice, mo-
Offraka zbornica.
BUDIMPEŠTA 17. — Zbornica poslancev. — Seja je pričela ob 10. uri in 10 minut predpoludne. Nadaljuje ae razprava o vojni predlogi. Prvi govori posl. E i t n e r
(Szederkenvjeva skupina), ki odklanja pred-
Avstrija doeeči; ona je tudi najboljša trgo- i___- .__A _ ____,
J	J	j j & logo in zahteva, da se mora po vseh voja-
vinska pogodba za Ogrsko (Prav dobro). Mi	J t ^ ,	A. ,x.
r ®	® *	' skih zavodih na Ogretem uvesti madjarščina
DiMBo udoati bogiti, d. bi n.godbo r Ognko klkor jedini ui5ai Jelit. Po	Eitnerju
— ------" nagodba, držati jo . x ,	... , „ . ivr _ *
^	J® začel govoriti posl. Babo (Košutova
stranka). Na to se je vnela daljša razprava
ramo glede naših materijalnih koristi iskati ona izravnanja, v katerih je zadoščeno potrebam obeh državnih polovic. (Mej-klici). Carinska in trgovinska zveza z Ogrsko je najboljša trgovinska pogodba, katero more
kar tako opustili, če je moramo.
Obe državni polovici trpi ti vsled bojev zadnjih let. V obeh prodre zmagono9no misel, da koristita mir in prijateljstvo več, nego neprestano razburjenje duhov, nego vedno izigravanje svojih pretenzij, proti opravičenim željam druzib. Meni se zdi, da Litva ni za-dosti široka, da bi nas zares in trajno ločila od Ogrske. Prehajaje na trgovinske pogodbe naglaša ministerski predsednik, kakor naj-
o zborničnem opravilniku. Slednjič je zbornica vsprejela predlog poslanca Podmanvcz-kija glede podaljšanja zborničnih sej za jedno uro.
Slovanska vzajemnost.
BELIGRAD 17. Povodom jubilejno slav-nosti ruskega 15. strelskega peipolka v Odesi, kateremu je imejitelj črnogorski knez Nikica in pri katerem je za polkovnika črnogorski
■■U^j® dogovor z Italijo, ker poteče trgo- prestoloi>aBle<lziik: knežević Danilo, kneževič
vinska pogodba 31. decembra. Vlada upa, lf. ,	,	. , .. D .
v * Mirko pa za Kapitana, je kralj Peter poveljniku istega polka odposlal svoje častitke.
Bolezen cesarja Viljelma.
POTSDAM 17. Danes izdani biljetin o bolezni cesarja Viljelma se glasi : Zdravilni
da doseže na podlagi pooblastilnega zakona provizorni dogovor z Italijo in konstatira, da imamo mi, kakor tudi nemška država, naj-jaeji interes na ohranjenju dosedanje zveze z Italijo. Govornik izraža osvedočenje, da pri-
vedejo pogajanja, katerih sicer ni mogoče več P*0^®8 na levem gla.ilnem jezičku redno na-
dolgo ednašati, do obnovljenja trgovinskih
času ne izda se več
pogodeb! 1 stota ko nepremično se bomo trudili tudi za ugoden trgovinsko politični dogovor z Rusijo ter računamo pri tem tudi na prijateljske odncš*je monarhije do te države, katere ne smemo pustiti iz vida, kakor raz pečavališče naših industrijalnih proizvodov.
Cela vrsta drugih zakonskih načrtov, mej temi načrt o podpiranju trgovinske mornarica, o novem zakonu o vojaški taksi, le-karstvu, predlog za olajšanje bede, vojaški kazenski red, bo dala posla zbornici.
Ministerski predsednik prehaja slednjič na parlamentarni položaj , ter pravi, da ako se obštrukcijo sprejme za trajno politično metodo, mora iz trga slednjič nastati nevarnost za uetavo in avtonomijo in za vse svobod-nostne pravice, torej zapostavljanje kulturnih
preduje. V bližnjem nikak biljetin.
Zveza parobrod ni h dražb.
KOLON J A 17. Glasom poročila v »K<">'nisehe Zeitung« vrše se p ogajanja glede zveze parobrodnih družb; »Avstrijska severozahodna parobodna družba«, nemška po-labska parobrodna družba »Kette« in »Zveza paroplovnih družb na Labi in Saali«. Na pogajanjih [sta udeležena dunajski Bankve-rein in hamburška trgovinska in diskontna banka.
Smrt hessenske prestolonasledniee.
KOBURG 17. Truplo prestolonasledniee Elizabete ee v četrtek pokoplje. Pogreba se udeleže veliki vojvoda hessenski, car Nikolaj in carica in ruski velifei knez Sergij se soprogo. Pričakuje se tudi pruski princ Hen-
in materijelnih koristij prebivalstva, dočim bi 6e 80Pr0£0-
mora-ii poslanci kakor voditelji, svetovalci in prijatelji svojih volilcev delati za poslednje.
Slednjič pa morajo prej ali slej vse stranke, ki so vendar navezane na državo, povrniti se k elementarnim ekzistenčnim pogojem države ter jih spoštovati; potem pre neha cbatrukcija. Ako se to upotrebi glede Avstrije, pomenja to, da morajo Blednjič mnogi pod eno streho združeni narodi ven dar dopustiti, kar zahteva ohranjenje države, namreč svoboden razvoj vsake narodnosti. Potrpežljivost vlade, kakor hraniteljice ustave v reševanju nasprotij, v katere prihajajo stranke, ne bo zmagala. Nit Arijadne, katera vodi iz labirinta narodnih sporov, moramo najti v ljubezni vseh narodov do domovine, do Avstrije in radi tega pride do miru mej njimi. To je paše uverjenje v sredi vseh bojev. Zaupajmo na zmago domovine, na edinost, moč in odločnost strank, katere smatrajo po-mirjenje države kakor prvo in najnujnejšo nalogo. (Odobravanje.) Predlog Groesa in Freselna, naj se v l>odoči seji otvori debata o izjavah vlade, je bil na to vsprejet. Vlada je predložila v današnji seji budgetni provi-zorij za prvo poluletje 1904.
Na predlog posl. Bareuther-ja sklenila je zbornica, da se na dnevni red prihodnje seje kakor drugo točko postavi predlog ustavnega odseka glede odprave Ji 14.
Med došlimi »piai je veliko število nujnih predlogov nemških strank, katere so ulo-
Ustaja arabcev t Tureiji.
CARIGRAD 17. Arabci v sandžaku Muncetik (vilajet ABorah) so se dvignili proti turškim oblastim. Trdi se, da so bile v spopadu z UBtaši turške čete premagale. Vojaški poveljnik je zahteval pomoč.
Prihod novega srbskega odposlanca v Cariirrad.
CARIGRAD 17. Dospel je semkaj no-voimenovani srbski diplomatični odposlanec, Simid.
Potovanje italijanske kraljeve dvojice.
PORTSMOUTH 17. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Helena dospela sta dan^s semkaj na vachti »Victoria and Albert«. Prišel ju je na vachto pozdravit princ \Valeski.
PARIZ 17. O svojem prihodu v Cher-bourg je kralj Viktor Emanuel odposlal kralju Edvardu brzojavni pozdrav.
LONDON 17. Kralj in kraljica itali-janeka dospela sta ob .'5. uri in četrt pop. v grad \VindBor in sta bila na kolodvoru vsprejeta od kralja Edvarda in kraljice Aleksandre. Množica je vladarje burno pozdravljala.
Gibanje obeh strank na Kranjskem
postaja zopet jako živo. Katoliško narodna stranka je priredila v nedeljo kar štiri shode : v Škotjiloki, v Sori, v Št Lovrencu in v
Slavini. V imenu narodno napredne stranka pa so govorili v soboto: dr. Ferjančič na shodu aklieanem od političnega in gospodarskega društva »Zora« v Kamniku, in dr. Tavčar in Plantan v Novem mestu. Pretežni del razgovorov je bil okupiran seveda od domačega boja na Kranjskem — rekrimina-cije od desne, rekriminacije od leve. Osobito glede dogodkov v deželnem zboru Kranjskem. Stvar pa tudi ni brez humorja. Narodno naprednjaki obeojajo klerikalno obštrukcijo v plenumu, katoliško-narodni pa — tako se je zgodilo na shodu v Sori — »liberalno obštrukcijo v odsekih«. Seveda gineva človeka hitro vsa (veselost, ko se domišlja vse tiste — da ne govorimo o materijalni škodi, ki jo trpi prebivalstvo na Kranjskem — ne« izmerne moralne škode, ki jo trpi ves slovenski nared, da sinovi slovenskega naroda <*ami, vsaki od svoje strani, obeojajo v obnemoglost tisti edini parlament, ki bi mogel moralno krepiti težko borbo vsega naroda našega. Ako bi ta parlameat našel sposobnosti za takov govor, kakoršnega smo čuli v deželnem zboru dalmatinskem, gotovo ne bi Koerberjeva vlada tako pometala z nami ne na štajerskem, ne na Primorskem, ne na Koroškem in tudi ne na — Kranjskem ! !
Še eno željo naj izjavimo odkrito. Mislimo vendar enkrat na-se in presojajmo stvari se stališča naše narodne koristi. Će govorimo n. pr. o vprašanju italijanske uni-| verze, prepuščaj mo lepo onim, ki so poklicani v to, da skrbe za — zvestobo TrBta. Mi smo že dovolj skrbeli na to stran, ali plačilo za to nam je bilo tako, da — Bog pomagaj!
Vzemite si k srcu besedo v praški »Politik«, ki pravi, da bi bil deželni zbor ; kranjski lahko »važno sredstvo v boju«, a je po »nenaravnem stanju doveden ad absur-dum«. Dokler bo trajal — pravi »Politik« ta medsebojni boj, ne bo preostajalo nobenih moči za obrambo pravic in interesov naroda in ostanejo eksponirani deli naroda prepu-ščeni sami sebi. »Oni deli naroda, ki so v j nevarnosti, naj le gledajo, kako bodo izhajali, kajti v Ljubljani se bodo prepirali dalje, in za drugo nimajo ni IzmiBla ni časa«. »Po-, litik« pa konstatuje tudi, da se tudi ol katoliško narodne strani ni zgodilo ničesar, da bi se onemogočila nenaravna zveza z Nemci.
Shodi volilcev na Hrvatskem
za financijelno nezavisnost nadaljujejo. Imeniten je bil shod v Karlovcu. O tem ehodu smo prejeli iz Hrvatake nastopni dopis :
Poslanec okraja Vojnić, g. dr. Božo Vinkovi<5, sklical ja v petek shod svojih volilcev v dvorano »Zorin doma« v Karlovcu. Dejstvo, da so prišli Hrvatje in Srbi, daje temu shodu poseben pomen.
Vojniški okraj je bil do sedaj vedno v madjaronskih rokah in zelo smo se čudili ob zadn ih volitvah, ko so Khuenove strahote slavile prave orgije, da je bil ravno v tem okraju izvoljen opozicijonalec, dr. Vinković.
Spominjamn se dobro, da v prvi hip nismo mogli prav verovati lega in še le potem, ko je došlo avtentično potrdilo, smo se mogli prav vzradoetiti na tem dogodku. — Ali čudili smo se še tudi petem. Naravno : saj ravno na teh (zadnjih) volitvah so celo najbolj opozicijonalni okraji padali Madjaro-nom v roke, ker so bajoneti storili »svojo« in Khuenovi pandurji, a la okrajni glavar NVinkler, so tudi »častno« izvršili svojo »dolžnost«.
Shod volilcev v Karlovcu, se je vršil mirno in resno, kakor je to pričakovati od zavednih volilcev. Prvi je govoril poslanec dr. Božo Vinkovi«. Njegov govor je bil vsprejet velikim navdušenjem. Govornik je opisoval težko stanje Hrvatov in Srbov in skupne njih domovine ter je pokladal navzočim na srce, naj slede dalmatinskim Hrvatom in Srbom, ki so Be objeli (Viharno odobravanje). Ko je nekdo zavpil: »Živela Hrvatska!«, je vskliknil dr. Vinkovid: «Zivela bo, ako bomo mi to hoteli!«
Govoril je tudi kmet Marko Dobrinić in sicer tako, da se mora človek čuditi, od-kodi kmetu tnliko poznavanje prilik in od kodi taka govorniška sposobnost ?!
Naši »kulturonosci«, ki se zgražajo, ako vidijo graničarskega kmeta v njegovi noši, ker vidijo v tej znak »barbarstva« : naj bi bili prišli na ta shod in poslušali, kako »barbar« govori !
Kazun teh dveh sta govorila še: kmet Janko Mučnjak in župnik D rago t in T e p s e r.
J Resolucije, vsprejeti na shodu, zahtevajo financijelno samostojnost, splošno in enako volilno pravico in izjavljajo : »Shod z v e -seljem in z bratsko ljubeznijo pozdravlja sodelovanje bratov Srbov proti t u j i n s k e m gospo d s t v u«.
Shod je zaključil sklicatelj dr. Vinković v želji, naj bi bili naprihodnjem shodu poleg katoliških duhovnikov tudi pravoslavni!
Veselo znamenje je ravno to, da se v najnovejšnm času pkoro na vseh thodih naglasa potreba skupnega nastopanja Hrvatov in Srbov,
Danes je nadalje zabeležiti te-le shode, ki so se vršili pred par dnevi : Sušak, Su-nja, Petrinja, Križevci, Nova Pradička.
Na vBeh teli Bhodih so na sijajen način manifestirali narodno zahtevo po svobodi. — Kmetje se zbirajo navdušeni in večkrat tudi očitajo inteligenci, zakaj jih ni prej sklicevala na shode; oni da bi se bili radi kaj naučili !
V Petrinji so prišli na shod Hrvatje pod srbBko in Srbi pod hrvatsko zaBtavo!
Ogrski ministri za gospodarsko skupnost.
Vladni krogi na Ogrskem so zdaj pridno na delu, da vlivajo hladne in hladilne vode v plamen madjarskih strasti! Ža grof Tisza je gotovo vodil namen, da bi v prekipevajočo čašo madjarske megalomanije vlil nekoliko vode, ko je v znanem svojem program-nem govoru klical Madjarom v spomin dejatvo, da polovica prebivalcev na Ogrskem niso Madjari. Pred včeraj njim pa je govoril prad svojimi volilci v Szatmaru minister za trgovino Hieronimi, ki si je tudi prizadeval, da marsikaj tega. kar zahtevajo sedaj Madjari toli viharno bi bilo v resnici le v pogubo. Izlasti je svaril Madjare naj ne zahtevajo gospodarskega ločenja od Avstrije. Carinarska politika države ne sme biti odvisna od po-sam čnikov, ampak jo morajo predpisovali razmere dotične dežele. »Dokler izvaža Ogr-Bka — je vskliknil govornik — toliko žita, toliko govedi in toliko konj, ne sme postavljati carinarskih ograj. Ker sicer se stori takisto tudi od drugih strani, a kaj naj počne potem ogrski kmetovalec, ako bo moral od svoje živine, ki jo izvaža iz Avstrije plačevati carino, ko isti težko trpi že pod sedanjimi okolnostmi ?! A kmetovalci tvorijo 85% kmetovalcev na Ograkem ! Dalje je o poza i-jal minister na potrebo obnovljenja trgovinskih pogodeb in sosabno, da se je Nemčija že začela pogajati z Rusijo, zbok česar bi se moglo zgoditi, da bi Nemčija spravila svoje interese v soglasje z ruskimi in bi mogel bili dogovor naperjen proti ogrskim interesom.
Tnko so začeli vladni krogi obdelovati ogrsko javno mnenje izlasti z gospodarskega stališča. Da li dosežejo zaželjeni efekt — to je eeveda drugo vprašanje. Ali bodi kakor hoče : gospodarski argumenti, ki jih navajajo, so kakor pribiti Be stališča ogrskih interesov. A ker so veljavai za Ogrsko, morali bi bili v resen pouk avBtrijskim vladnim krogom in parlamentarcem. Iz ministrovih izvajanj zveni dovclj jasno pripoznanje, da ima Ogrska velik interes na tem, da ostane v gospodarski zvezi z ntišj polovico, da se nam torej ne treba tresti pred besedo »ločenje« — kak.r bi zbhteval gostobesedni dr. Koerber — najmanje pa je potrebno, da bi se kar z zvezanimi rokami izročali Madjarom in da ne bi imeli na obnovljenju pogodbe prav nobene druge skrbi, nego da se pogodba sploh obnovi, pa naj jej bo cena taka ali taka !
Ako Ogrska izgubi avstrijsko tržišče, bo to za ogrsko poljedelstvo torej za glavni sestavni del države krvav udarec. Naša industrija pa lahko dobi nadomestila na trž. • ščih Balkana in Rusije, in ne treba druzega, nego da avstrijska diplomacija postane iz ger-mano- in madjarofilske — pametna, računajoča z danimi okolnoBttui v državi, z zemljepisno lego te poslednje in z etnografijo tistih krajev, katere hoče pritegniti v sfero svojih nteresov.
kralj Viktor Emanuel predsedniku francoske republike.
Ko je kralj Viktor Emanuel — na Bvojem potovanju na Angležko — stopil na francozka tla, je odposlal predsedniku fran-cozke republike nastopno brzojavko: »Povsem privatni značaj mojega potovanja preko Francije me ne ovira, da Vam, g-»spod predsednik, ne bi poslal nov iskren izrez
čuta lev simpatije in prijateljstva, ki se v mojem ercu družita z nepozabnim spominom na veprejem, prirejen mi v Parizu pred enim meseeem. Kraljica pošilja svoje poklone
gospej Loubet.
Dnevne novice.
Odlikovanje. Dvornemu svetovalcu na tržaškem name*tmštvu Teodorju Schwarzu je cesar podelil naslov in značaj namestništve-nega podpredsednika.
Smrt poštenjaka. V Skednju je pre-
minol te dni 80 letni Btarček Andrej Sancin-Mežnar. Priprost kmetovalec je bil pokojnik, ali \sikdar pošten slovenski mož v besedi in dejanju. Že v ^tistih časih, ko ni bilo v Skednju nikogar drurega, ki bi čital slovenske Lste, je bil pokojni Sancin zvest čitatelj »Edinosti«. Dokler ni bilo v Trstu slovenskega dnevnika, prihajal mu je tudi »Slov. Narod«. Zamuj%l ni nobene narodne priredbe v Šsednju. Takov idejalizem je bil tem ču-doviteji, ker življenje je bilo pokojniku -trpljenje ! Ža kakor 12-leten deček je padel na gradnji doma6e cerkve z odra in si s padcem pokvaril sluh in «koro popolnoma oglušel. To ga je silno potrlo duševno, ali ljubezni do svojega rodu mu ni mogla zmanjšati nobena nezgoda v vsem življenju. Pred kakim mesecem ga je zopet zadela huda nesreča. Padel je bd samo preko treh stop-njic, * si je vendar o padcu — ker je bil težak — zlomil nogo v boku in levo roko. Trpel je grozne bolečine, a še sedaj v tem, ozirom na njegovo visoko starost groznem stanju, je povpraševal po domačih društvih. Odpeljali so ga bili v mestno bolnišnico, od koder so ga preveli — mrtvega na domaČe pokopališče.
Ubogi Andrej, v tem življenju ni imel miru, nai pa počiva tamkaj v večnem miru !
Vsi, ki so ga poznali, mu ohranijo blag
sporni n !
Poleg mnogih sorodnikov se je tudi v oporoki spomnil svojega rodu. Volil je : družbi sv. Cirila in Metodija 120 K, »Narodnemu domu v Trstu« 80 K, društvu »Velesila« 50 K in domaČi čitalnici 40 K.
Na adreso ljubljanskih trgovcev. — Pod tem naslovom je prinesel naš list od dne 16. t. ns. dopis iz Kozine, v katerem omenja, da je neki slovenski trgovec dobil od ljubljanske firme Ant. Krisper na slovensko pismo nemšii odgovor. Firma Ant. Krisper nam je takoj p jasnila, da, ako se je to zgodilo, je to pomota, ker velja pri njej načelo, da se b slovenskimi strankami slovensko koresponduje. Priložila nam je oelo vrsto najrazličnejših slovenj h tiskovin, iz katerih je razvideti, da je pri njej slovenska korespondenca vpeljana, radi česar prav radi popravljamo omenjeni firmi storjeno krivico.
Razpisane službe v politični upravi. S 1. jaru varjeni HH)4 bo v politični upravi Primorja popolni u tri mesta namestn.štvenih kanctl sto v v XI. plačilnem razredu. V prvi vrsti imajo pravico do teh služeb dosluženi podčastniki. Dokazati je: primerno šolsko naobrazbo, poznanje kancelijskega in maoipu-laci ske?a prelivanja, dobro korektno pieavo in p znanje jezikov. Prošnje je predložiti namestni>tvenemu predsedništvu do	de
cembra li+03.
Razpis učiteljskih služeb. Na dvo-razrerlni mešani ijudski šoli v Kanfanaru je razpisano nae-»t> nadučitelja II. reda. Na eno-razredni mešani ljudski šoli v Pomerju pa je razpisano mesto voditelja-učitelja III. reda. Naučii jezik na teh dveh aoldb je hrvatski in italijanski. Prošnje je uložiti predpisanim pot »m c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Puiju v š'itih tednih po prvem razglašenju n&teča a v uradnem listu.
»Slavisehes »ho«. D >šla nam je prva števil&a te {.olumesečae revije, ki jo izdaja na Ducaiu g. Fran Podgornik. Vsebina prve š:evilke je zel6 raznovrstna in zanimiva: »Die Be>v<irtung der Slaven bei der uogarisehen Krise«, »Will < )sterreich die Siidalaven tur sich erhalten odernicht?«, »Z«r S >cis Ipolitik«. Pod naslovom »Kri-tiecbe Randrchau« razpravlja o dnevnih političnih vprašanjih.
S Podpornikov i nazori se sicer ne zlagajo vsi. Ali ne glede na to bo za veacega Slovana vel ifce koristi, ako b«) čital to zanimivo revijo, katero prav toplo priporočamo.
Izhaja dvakrat na mesec in stane vse-letno 8 kron. Naslov: Dunaj, IX , Lusthandl-gaese. 32.
»Gospodarsko društvo«, t Skednju.
vknjiiena zadruga z neomejeno zavezo, us"a
novljena leta 1880, je kupila svojo hišo na lepem kraju sredi vasi. Ta naš dom v Skednju je trn v očeh narodnim nasprotnikom, ker tam se nahajajo vsa škedenjska slovenska društva. Sedaj pa odpre omenjena zadruga svojo gostilno. Otvoritev bo dne 21. t. m. Ta gostilna bodi toplo priporočena vsem domačinom in drugim rojakom, ki prihajajo v Skedenj. Pijača bo vsikdar najbolja in vsa postrežba točna.
Pevsko društvo »Velesila« v Skednju priredi svojo pevsko zabavo v soboto dne 21. t. m. v gostilni »Gospodarskega društva« v Skednju, hšt. 330. Sodelovala bo tudi domača godba. Zabava bo trajala od 4. ure popoludne in do 11. ure zvečer.
Odbor.
Hrvatska čitalnica t Kastvu priredi dne 22. t, m. v prostorih »Narodnega doma« zabavo taraburanjem, petjem, gl-dališko igro in plesom. Začetek ob 7. uri zvečer.
Prepovedan lov na ptiče. Ces. kr. okrajno glavarstvo v Pulju je prepovedalo lov na ptiče v obsežju mesta puljskega.
Šest oseb se je zadušilo na Savi pri Jesenicah. Delavec Košir je bil obolel z vso svoje rodbino vred in vsi znaki so kazali, da so ljudje zastrupljeni. Koširju je bilo zapo> veda no, naj ne kuri več v peči svojega stanovanja. Mož pa ni ubogal. Dne 14. t. m. Košir ni prišel na delo in stanovanje njegovo ■o odprli komisijonelno. V sobi se jim je nudil grozen prizor: Koširja, njegovo ženo in tri otroke so našli mrtve. Sestra in mati Koširjeva pa sti bili v nezavesti in so ja prepeljali v bolnišnico. Mati je že umrla, sestra pa morda okreva. To grozno pretre-sujočo rodbinsko tragedijo so provzročili oglenčevi plini, ki so izpuhtevali iz štedil-nega ognjišča.
Tatvina voza. Včeraj popoludne je Šel Otorin Polese z dvokoles-nim vozičkom preko ulice Torrente. Dospevši do hiše Calabrese, ki se gradi v omenjeni ulici, se je Otorin Bpomnil, da ima govoriti z nekim svojim prijateljem, ki je delal v tretjem nadstropju one hiše. Pustil je torej voziček na cesti in šel k prijatelju. A ko sta se s prijateljem zmenila se je Otorin vrnil na cesto, da bi šel z vozičem dalje. A zaman je gledal po voziČu, istega ni bilo nikjer — izginil je bil, kakor da bi ga bil dež raztopil. Ker je pa Otorin Bvoj čas študiral fiiiko, mu je tudi znano, da po fizičnem zakonu se les, ko se namoči še razširi, ne pa stisne tako, da bi šel v nič, in ker je bil njegov voz lesen, ni hotel verovati, da mu je dež raztopil voz marveč je bil takoj mnenja, da mu ga je kak uzmovič pouzmal. Dosledno temu mnenju je naprosil svojega prijateija Antona Veuturini, naj gre — ker sam ni imel časa — na policijo ter naj tam naznani tatvino, katere je on bil žrtva.
Nezsrode na delu. 15-1. težak K. Kos-mičič iz ulice Muraglione št. 1, si je ranil desno roko.
17-letni težak Fran Babuder iz Skorklje št. 282 si je istotako ranil desno roko.
27-letni pek Štefan Golert iz ulice Sette-fontane št. 29, se je vrezal v levo nogo nad kolenom.
Vsi trije so dobili prvo zdravniško pomoč na zdravniški postaji.
45-letni instalater Paskval Ortolani je padel z lestve, na kateri stoječ je delal, ter si je o padcu zlomil rebro na levi strani. Sfe zdravniške postaje došli zdravnik, je takoj odredil, da so nesrečneža prenesli v bol-
zaključila s tem, da je bil Mozetič oproščen obtožbo.
Jetnike rešiti ie eno telesnih dobrih del in 15-letni Ivan Grioner je skušal izvršiti to telesno dobro delo dne 20. Beptembra t. 1., ko je videl nekega človeka, katerega so redarji tirali v zapor. Mislil si je namreč: Jetnika je laglje rešiti, dokler La še ni v ječi, ker potem bo zidovi in ključi in še marsikaj druzega, ki zabranja izvršitev tega telesnega dobrega dela. Pristopil je bil torej k redarjem, ter jim skušal aretovanoa iztrgati. A revež, mesto da bi bil jetnika rešil — je postal jetnik še on.
A včeraj je kot jetnik in toženec sedel na zatožni klopi tukajšnjega deželnega sodišča. Sodniki, ki pa nočejo izvrševati telesnih dobrih del, kakor jih umeje Grioner, so reveža obsodili, radi zločina proti § 312 na en teden zapora.
Tatova železa. 21-letni Luoijan Man-zaoi iz Reke in 29-letni Jernej Maslog iz Postojne Bta dne 7. septembra t. 1. ukradla na škodo tvrdke Kramer i Sehuarz več železnih predmetov. — Radi tega sta morala včeraj odgovarjati pred deželnim sodiščem, katero je, vzlio njunega tajenja, obsodilo Manzanija na 3, a Masloga na 2 meseca ječe, poojstrene z jednim postom na mesec.
Razne stvari.
Vojaška 8Ur0V08t Digodek, ki ga povećamo našim čnateljem, se je dogodil sicer že pred nekaj tedni, ali ker je na razpolago zasebno pismo iz Karlovca, ki se bavi s tem dogodkom, naj ga omenimo tudi mi.
V Karlovcu je nekega večera šel, malo pijan, neki delavec zraven kavarne »Secesija« in je iz pred te kavarne vrgel stolico proti sosednji hiši, kjer stanuje polkovnik Sanchez de la Cerda in odšel domov. A ravno, ko je hotel leči v posteljo, pridrvel je v njegovo stanovanje omenjeni polkovnik z vojaško stražo, ki je imela nasajene bajonete in je odvel delavca — v vojaški zapor, kjer bo ga držali vso noč, a na vsem potu ga je polkovnik suval z nogami in upil : »Nieder Bchiessen diese kroatisehe civilhagags !«
Mestni svet karlovški je storil potrebne korake, da se bo v bodoče čuval polkovnik takih izbruhov svoje surovosti.
Največje mesto na svetu je, kakor znano, glavno mesto angležkega kraljevstva London s šestimi milijoni prebivalcev. Število šolskih otrok v Londonu znaša 800.000, cd katerih pa dnevno izostaja iz šole kakih 150.000. Za ljudski šolski pouk troši London skoraj 80 milijonov kron na leto. Redarjev je v Londou 16.300. Cena zt-mljišč je v osrednjem delu Londona, City-ju, grozno vi-Boka. Ena štirjaška stopinja stane nad 1000 kron. Za reveže, ki bo po ubožnih hišah, trosi London skoraj 30 milijonov kron na leto. Vodovodi dovažajo v London 3 in pol bilijonov litrov vode na leto.
u r g. (Sklep pop.) Kava Santos good ec. 303/4, za marc 31 Vi, za maJ 3-_»
Trgovina.
msmeo.
Kri v mlekarni. 28 letna kuhariea Antonija Volčina je šla v mlekarno, da kupi mleka, a v mlekarni se je izpodtaknila ter padla ; o tem je tako močno vdarila z glavo ob tla, da se jej je takoj vlila kri iz glave. Iz mlekarne je šla takoj na zdravniško postajo, kjer jej je zdravnik obvezal glavo.
Sodišča.
Radi zrušenja strešnega obrobja. Kakor se naši čitatelji gotovo še spominjajo, se je zrušilo dne 23. juoija t. 1. strešno obrobje hiše št. 8 v ulici Poczo bianco v padcu provzročivši smrt deklic Olge Tavčer in Ide Perint in ranjena dečka Marij-a Rothenhau-eer. Državno pravdništvo je tožilo kakor odgovornega za to neerečo stavbenega mojstra Karola Mozetiča. Včeraj se je vršila pred deželnim Bodiš*em tozadevna kazenska raz prava proti toženemu Mozetiču, katerega je branil odvetnik dr. Paolina. Ker ni razprava končala v dopoluJanski razpravi, se je ista nadaljevala popoludne o 5. nri ter se je
Borzna poročila dne 1«. novembra.
Tržaška borza. NTanoleoni K 1<>.0<>—1H.OJ, angležke lire K 28.96 do -»3.99/ London kratek termin K 239.45—240.05, Francija £ 95.10—95.35, [talija Iv 95.20—95.50, italijanski bankovci K 95.25—95.55, Nemčija K 117.10—117.4(), nemški bankovci K 117 10—117.40. avstrijska ednotna renta K 100.30—100.60, ogrska kronika renta k 98.15—98.50, italijanska renta K
101.90—102.30, kreditne akcije K 671.--674.—,
državne železnice K 665.---669.—, Lombardi K
77.50—79.50, Llovdove akcije K 71">.--725.— —
Srečke: Tisa K 316.--320.—, Kredit K 471.—
do 480 —, Bodenkredit 1880 K 297.--301.—, Bo-
denkredit 1S89 K 289.--295.—, Turške K 145.—
do 147.—, Srbske 2% K —.---.—-
Dunajska borza ob 2. uri popol. :
včeraj danea
Državni dolg v papirju	100.40 100.40
„ v srebru	100.30 100/25
Avstrijska renta v zlatu	120.6«» 120.65
v kronah 47. 100.45 1O0.45 Avst. investicijska renta 31/.®,, 92.55 92.55 Ogrska renta v zlatu 4°/,,	118.60 118.60
„v kronah 4U0	98.25 98.35
„ renta 3%	89.45 89.40
Akcije nacijonalne banke	1610.— 1622.—
Kreditne akcije	.	675-— 673.75
London, 10 Lstr.	239.52'/, 239.55
100 državnih mark	117.15 117.15
-JO mark	23.44 23.44
20 frankov	19.07 19.04»/^
100 itsl. lir	95.25 95.25
Cesarski cekini	11.32 11.32
Partžka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3°'„ francoska renta 98.—, 5°;„ italijanska renta 103.95. Spaniki exierieur 90.V2,
akcije otoman9ke banke
Pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnice
—.—, Lombardi 92 . unilicirana tuiška renta 8S.20. menjice na London 251.80, avstrijska zlata renta 102 45, oprska 4°„ zlata renta 102.30, Landerbanie —.—, turske Brećke 141.25, parižka tianki 11.23, italijanske m^ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 1218. Mlačno.
London. (Sklep ) Konsolidiran dolg S8l/4, Lombardi 3",. srebro 27\'„ Spaiska renta 89* «. italijanska renta l»Jii.1/«, tržni diskont 4menjice na Dunaju 24.22, dohodki banke .—. izplačila banke —. Trdno.
Tržna poročila 17. novembra.
Budimpešta. Plenica za april K 7.72 do 7.73. Rž za april K 6.69 do 6.70, za maj —.— do —.—, Oves za april K 5.52 do 5.53, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.25 do 5.26.
PSenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeno, mirno, prodaja 15.000 met. st,, za nekfj stotink niže. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: deževno.
H a m b average za dec. za september 33—, cene vzdržane; kava Rio navadna loco 27—30, navadna reelna 31—34, navadna dobra 35—37.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za november po 50 kg 37.75 frk, za marc 38.50 frk.
X e \v-Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave, cene vzdržane, 5 st. znižanja.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november 16.95, za december 17.15, za marc 17.60, za maj 17.75. za avgust 18.15, za oktober 18.35. Mirno. Vreme: megleno.
London. Sladkor iz repe surov S1/. S h, Java 9.09 Sh. Mirno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 14.90, rž za december 14.90, za januar-februar 14.75, za januar-april 14.75 (mirno). — Plenica za tekoči mesec 20.95, za december 20.95, za januar-februar 20.95, za ja-nuar-april 20.95 (mirno). — Moka za tekoči mesec 29.15, za december 28.85, za januar-februar 28.45, za januar-april 28.35 (Mirno.). — Repično olje za tekoči mesec 52.—, za december 52.—, za jauuar-april 52.25, za maj-avgust 52.50 (stalno). — Špirit za tekoči mesec 37.75, za december 38.—, za januar-april 38-—, za maj-avgmt 38.75 (cnlačno). — Sladkor surov 88° uso no* 22®/4—23l/4 (mimo), bel za tekoči mesec 26—, za december 26.25 (mirno), za januar-april 26.87V2,Z" maj-avgust 27 62V2. rafiniran 58—581/.- (Vreme oblačno.)
Žrebanje Bodenkredit-sreček iz L 1880. prve emisije.
Dunaj 17. Glavni dobitek od K 90 000 odpada na serijo 121 št 70; K 4600 dobi serija 2»56 št. 5; po K 2000 serija 1480 št. 90 in serija 2099 Št. 29.
n**************x
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna polištva priiDorsie Mele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osoSI v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, derni sestav. Konkurenčne cene.
W Album pohištev brezplačen.
* n
'A U
m
H %
n
n
*
at m K
Tovarna pohištva
Aleksander Levi iViinii
- ulica Tesa št. 52. A. :
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nI bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Unatrovan oentk brezplačno ln franko-
Kimu RDSSI
ulica S. (jiovanni št. 16.
- Telofon št. 1632.
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slo-
venskih časnikov.

TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-- TRST =-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenali.
Sprejema zavarovanje človeškega živ-jeajm po najraznovrstaejših kombinacijah |>od tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ueodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slOTansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
KSOOOtKKHKHHHKKKK
prodajalnica izgotovljenfh oblek
— „Al Citta m Triesle" —
tvrdke
XX EDVARD KALASCH XX
Via Tor rente št. 18	X
X nasproti gledališču „COLDONI" X ^^ a krojačnico, kjt-r se \z\ ršujejo or leke K
^ po meri in rajrgodneiŠih cenah. V il g
K K
K
«
X ye
pravjo po men.	Li
EPOOOOOqOOOO<XK*K
Zahtevajte ter kupujte le
F8. CVEKOV Mipc
iz Kamnika (Kranjsko).
OoHro vpeljani zastopnik se išče za Trst i vi okolico.
prodajalniei ima tudi zalogo pe rila za deavok' stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navarinih »novij.
VELIKI IZBOR
izgotovljenifi hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se na-
Potrtim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 16. t. m. ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, preminola v 13. letu svoje starosti naša ljubljena hčerka
Anica Sotler.
Pogreb zemskih ostankov bo danes v sredo ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti ulica Molin grande št. 2.
i
t □
< < ®
<
0
i
Prodajalnica usnja
in čevljarskih potrebščin
JOSIP RIZZATTO
Acquedotto štev. 16.
Zlatar
DRAGOTIN VERJET
(C. Vecchiet).
TRST.
Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
k k
>

Oglas.
Županstvo občine Dekani, razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo 1200 kron, prosto stanovanje in druge nagrade, j skupnem znesku 260 kron. Prosilci se morajo izkazati z dobrimi spričevali in znanja slovenščine, italijanščine, zglasiti se je do 15. i decembra 1 903.
Ivan Pavlic, župan.
!• Zahtevajte
Jkm
bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od guBija ki obsega jako zanimive novosti t*r ee |toAilja eratis in Iranko.
6utn»ivaaren Ctablissement J(. Schvarzmande
L. DUNAJ, Kothen thunn ^trasse z.
XXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
JC 'U91U od	^z oSB|g — -aoABpp bz ^z^qtuoq po eo^iH ^
•—-g op 0S"2 P|6 P° eu>|ns eBauooiu po oem euizouui e>u|9/V	^
^ -uapoT *pii 'afu^ns afusjAod 'a^o-rjo ut s^zoui bz aipiqo Joqzt i^sue^ip^
X
X	---—	X
K	xsxx -	oji^p eoiia - xs*rx	j*
* OSHSAINA <11V *
JJ J'ILUH>ia|qO ILU JU9f|AO|OgZJ Z BU JAOSj; BAOfsl }
ZlXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXMXXXXX*nXK
Kašelj - Ka.ta.ri
Dobroznanc katrainnate pastilije Kavasiai. koje se izdelujejo z Izvlečkom kemično čistega norveškeira katrama. imajo same na sebi že mtdicinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
črevesne zasliženja.
Ena škatljica z navolilom 80 s to t- Zahtevati je le pastilije z vžganim imennn „Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poki pošilja proti povzetju najnanj :> škatljice.
Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu.
Y dobivaju -jc v TRSTI* v lekarnah: Antoniazrn >kedenj, Itiasoletto Ponterosso, Gnteiittr ulica <iiulia, Jeroniti ul. iaserma, <h Leiteulmrff pri javnem vrtu, Picciulfi Barr. vecchia. Serraralo ul. Pei»ce, Suttina Corso, Vitlali <1 I ardaim^^o pri sv. Antonu nov.; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni ; na KKKI: Prodam in Schindler.
1 ! V korist I !
,Osrednji solsfci Matici.
Humpuleška sukna - - - in lodni - - -
tfoderno blago za obleke is čista ovčje volne po nizkih cenah priporoča
ftarol Kocian
Predzadnji teden.
Srečkanje, dne 21. novembra 1903.
C. kr. dunajska policijska loterija, srečke po 1 3(.
i:><M» dobitkov, mej temi 10« -lavnih dobitkov v vrednosti kron 50.000 kron ! !
Prvi trije glavni dobitki kron 25.000. 5000, 1000, se na zahtevanje po odbitku postavnega davka
---izplačaj e v gotovini =====
Srečke se vdobivajo v vseli menjalnicah, tobakarnah, loterijskih kolekcilah in pri Polizei-Lotterie-Bnreau, Dunaj, I., Spiegelstrasse 15. Vsak kupec srečke vdobi izkaz srečkanja brezplačno in franko.
^inton Sancin pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. II.
TRST.
tovarna sukna
Huuipolei*
Cesko
Ozorci aN ii tranio.
Velik dohod f 11 stanj a veleur v najnovejših risanjih.
Zaloga perila in imbotiranih p ogrinjal, zimskih srajc, srajc od fušfanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za delavski --r——stan. .^ooso^
Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Franzc
v ulici Geppa st. 1(>.
se toči:
fino vipavsko belo.....po 40 nv5.
za na dom.......» 36 >
istrski teran I. vrste ...» 36 »
za na dom.......».'»!?.»
nad 10 litrov......»	*
dalmatinsko I. vrste	. » 36 »
za na dom.......» •>- >
nad 10 litrov......»	»
Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodaio na dp!>a1^, ►lavnemu občinstvu pa z^k mnogobrojni obisk. Na razpnlsgo so vedno topla in mrzla ie'ii a. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
^	Tovarna za cementne plošče
■ | ANDREJ STOLFA
^ Trst. - ulica delTIndustria št. 1. - Trst.
Cementne plošče umedene od 25 in 33 1 cm, šestvogaine plošče od 20 in 25 cui
po K 2.-
Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne ] boji nik^ke konkurence bod si glede cene ali kakovosti blaga.
Urar F. Pertot
Trst ulica della Poste 3, voeral ul. Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 tfld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoi jev i. t d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni.
z eno sobo in 2 sobami in eno
30 malih stanovanj
kuhinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia j v t i šah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop.
Automatična past za podgane gl. 2. — miši gld 1.20 : vlovi brez nadzorovanja v eni sami noči do 40 ko-! madov. se nastavlja sama od sebe in ne daj a nika-: kega duha. Past za ščurke ..Eclipse' vlovi 100 ščurkov in griljev v eni noći, stane ld. 1.20. Pošilja po povzetju I. Schiille, Dunaj II. Kugzbaueigasse 4.
Neštevilno zahvalnih in priznalnih pisem.
r Moop denarja1
do 1000 krem na mesec zamo-rejo častno zaslužiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski zas užek).
Natančneje pod .,Reell 107*' na Annoncen - Abthe lung des MERCUR, Stuttgart, Bergstr.
Pavel Gastwirtli
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob.
Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belaje. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah.
iffT Svoji k svojim
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domaČe k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folnovplač&ni akcijski kapital	== Špitalske ulice ŠtĆV. 2. =====
K 1,000.000	Zamenjava in eakomptuje	Daje predujme na vred. papirje-
Kupuje in prodaja	izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni
tM vrste rent. ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Fromeae ls daj a k vsakemu arabanjn.
kupone.
izgubi
Vinkuluje In divinkuluje vojadke ženitninske kavcije. Kmhompt in inhamrno	Bor~nm. narodilM.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -	dne vzdiga.	—
Promet »j^eki in nakaznicami.