Z31. Stalita. Pavšalni Iranko v driavi SMS. I LjibljHi, i Mboto |. oktobra 1919. Lil. leto, Uhaf* vsak dan lrečer, livzenifti nedelje in praznike. HfSaratl: Prostor 1 m/m X 54 m!m za navadne in male oglase 40 vin., ta uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame l K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr-ivniStvo »Slov. Naroda- in „Narodna Tlakama«* KnafUMra ulica št. 5, pritlično. — Telefon it 90. „Slov enimi Narod* veija v v Jagoalavlll: celoletno napiej plačan . K 84-— polletno 42"— 3 mesečno ...... „ 21'— 1 m ........7-- Llnbliani la po poŠti : V lnoseautvo i Uredništvo „8U»v- Naroda1' EnaJlova ulica st« 3, L nadsirop}«« Telefon štev. 34. celoletno polletno . 3 mesečno K 95'— n 50-- 9 — Nov! naročniki naj pojejo v prvič naročnino vredno ^ffSBT P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Dopise sprejema le podpiaana in zadostno irankovanc. ■V Rokopisov ne vraža« Posamezna številka velja 40 vinarjev. Odpomot pomanlheiniu živi! in drugih potreimiii, V začetku oktobra smo in v Jugoslaviji, kjer dopovedujemo sebi in celemu svetu sicer znano resnico, da smo pretežno poljedefeka dežela, ki inui znaten presežek v kmetijski produkciji nad lastno potrebo. Vemo tudi, da je v celoti letošnje leto precej ugodno za letino. Ni tako dobro, kakor so sirili vesti oni krogi, ki so hoteli doseći, da dovoli država Čim večje množine za izvoz v inozemstvo. Pa tudi ni tako slaba, kakor raznašajo oderuhi in njih pomagači sedaj, ko se spravljajo in so že spravljeni pridelki, pa je položaj tak, da se smatra izvoz za zagotovljen, na drugi strani pa obstoja prizadevanje, da se domačim konsumentom iztisne kolikor moč nekristjanske cene za najpotrebnejše blago domačega pridelka. Nad vse žalostno dejstvo pa je, da v Ljubljani, v srcu Slovenije, obstoja V začetku jeseni po srednje dobri letini že prav nadležna in sitna pičlost za predmete najsilnejše domače potrebe. Trdo pomanjkanje obstaja že dalj časa za jajca, za krompir, za moko in mlev-ske izdelke, in resno skrb dela ogromni večini prebivalstva z malimi gospodinjstvi vprašanje, kako bo za dna. Jajc je dovoli ne le v državi, tudi v Sloveniji. Toliko jih je. da bi jih mogli izvažati, ne da bi doma trpeli konsu-mentje. Moramo namreč rudi izvažati, ker rabimo stvari, ki jih doma nimamo. Ali, ker se je najprej razglasilo, da se bo izvažalo v inozemstvo ter se je izdalo mnogim dovolila za izvoz, med njimi takim, ki ne vedo, kaj je poštena kupčija z še zdravim inozemstvom, je začel lov za jajci po deželi. Cene so se hitro za 100 odstotkov dvignile, ker so si ljudje o vsem tem izvozu in o možnem zaslužku naredili vendar previsoko sodbo. Veliko blaga je še v rokah skupovalcev in velikih trgovcev, in š e tm" šln čez mejo. Ako so že izdane izvoznice ali še ne. ie prilika dana, da izvozna uprava ne pusti blaga čez mejo. dokler ljubljanski mestni a p rovi z a c i j i ni dano toliko vagonov, jajc na razpolago, kakor bo mestni župan zahteval. Edina sedaj mogoča ureditev cen je ta, da mestna uprava vrže na trg večjo množino jaic. pa naj prodaja sama aH na da prodajo še pošteni »rgovini. Nernzveseliiva je resnicn, da ves teden že ni v Ljubljani na trjru krompirja. Neznatne množine le se prikažejo vsak dan. lačen konsum se zanje stepe. Cene so take, kakor bi jih rajnki fierodež napovedoval. Dogovorjeno je pa, da dobi Avstrija reden kontingent 8000 vagonov krompirja od nas. Na sebi to ni velika množina. Mi jo tudi letos zlahka zmagamo, ampak ljudje si pod to številko veliko več predstavljajo, skupovalci brez vesti razburjajo ljudstvo po kmetih, ki je že itak dovolj dobičkaželjno. Zraven so še ljudje, katerih poklic je, učiti kmeta, da pri ceni 1 krono za l kg krompirja ne pride na svoj račun. Krompirja je kljub nesijajni letini dovolj, če se pobrigamo za konsumne potrebe. Vlada, razni izvozni in prehranjevalni strokovnjaki pa ne smejo misliti le na izvoznike in na razne Zveze in družbe producentov ali prodajalcev, pa naj jim bo na čelu kdorkoli in naj pripadajo katerikoli stranki, zakaj svet gre za zaslužkom. Za svobodno trgovino z živili še letos niso zrele razmere, svetovni položaj je tak, da se vlada in občinske uprave morajo brigati za velike mase konsu-menta. Vlada naj ne pozabi, da so konsumentje, ki živijo le od svojega poklicnega zaslužka, zelo nepotrpežlji-vi. Od daleč grmi! Izvozna uprava ve, komu je dala izvoznice, prepričani smo, da jih je dala le zanesljivim posameznim trgovcem in Zvezam. Mnogo teh ima blago že kupljeno in zbrano. Vsem tem bodi prosta pot za vna-njo kupčijo le, če se zavežejo po pametni ceni dati za domačo potrebo potreben krompir. V Sloveniji moramo biti letos previdni. Mi smo severni mejaši, naše železnice najbolj iunkciioni-rajo, od nas je eksport najlažji. Nevarnost je, da zdrči blago iz naših pokrajin na tuje, potem bomo pa lovili za svoje potrebe blago po Hrvaškem in Vojvodini. Upanje na višje cene, vsled tega zadrževanje blaga, nekoliko tudi ner-voznost občinstva, ki zbegano kupuje nad tekočo potrebo, vodi do tega, d a je zadnji teden v Ljubljani prav trda za moko in razne mlevske pridelke. Razmere bodo tu kmalu boljše, ampak tc si naš konsument ne bo dal dopasti, da bo žnKl koruzo, dočim bo šla zlata pšenica in lepa moka iz dežele. Predvsem je treba domačo potrebo pokriti. Skrbni ljubljanski župan gotovo ne bo dal iz rok preskrbe za kruh. in bo, če trebn, Drivzel še tudi moko, ker ve, kaj danes žalibog še nomenja svobodna trgovina. Imamo še žitni zavod in odločna uprava si bo znala tudi mlinsko obrt zagotoviti. 'Pridejo drva! Ali ni žalostno, da mora mestna občina iskati les po Koroškem, kjer niso ra^Tio za promet sedaj rožne razmere? Kranjska ie za les velika izvoznica, tudi letos se lesni trgovci in njih združbe zavidljivo gledajo, kdo bo dobil izvoznice in vaeBrindisi«, ki ie pred nekaj dnevi na isti poti postala žrtev nemške podmornice . . . Vselej, kadar je butnil val ob »Numi-dijo«, da se je stresla m zaječala, smo dvignili glave in napeli ušesa. da čujemo rezke glasove siren, znak, da je katastrofa tu . . . Ali vendar tega ni bilo . . . počasi se je bližalo jutro in v nervoznem čakanju minula je noč: proti jutru se je začelo miriti tudi morje, nevihta ie ponehala . . . Odšel sem iz salona in se popel na krov . . . svinčeno siva megla je ležala nad morjem, ki pa se je začela počasi dvigati in daleč na vstoku so se pokazale temne konture kopne zemlje . . . Se dolgo je trajala vožnja, da smo se približali kopni zemlji, zavili smo proti severu in dospeli do krajne točke otoka Krf a. a na to zavili proti jugu med otokom in Epirsko ob al jo proti Krfskemu zalivu. Trikrat smo morali skozi verižne mreže in minska polja, ki so varovala vhod v Krfsko pristanišče, kjer so se ponosno zibali angleški in francoski drednoti v družbi torpedovk, destro-sjerjev. lovcev in podmornic. Takoj na vhodu v pristanišče sem zapazil m al skalnat otok, malo večji od otoka na Blejskem jezeru, pretreslo me je po vsem telesu, ko sem se spomnil one strašne tragedije srbske vojske, ki se je odigrala na tem skalnatem otoku. Otok Vido se je imenoval do- slej ta otok, ali zgodovina mu je spremenila ime, zdaj se imenu ie Otok smrti. ]n to po vsi pravici. V oolni meri ie zaslužil to svoje ime — Tisoči in tisoči srbskih vojakov, sestradanih, golih našli so po grozni poti preko divje Albanije tukaj svoje prvo zavetje in tudi svoj grob . . . Umirali so, kakor umira žito in cvetje pod prvo slano . . j Kmalu ni bilo več mesta za grobove, dnevno so prihajali v jutro francoski remorkerji, kamor so nakladali mrtva trupla in vozili na odprto morje, kjer so našli borci za svobodo in pravico svoje hladne grobove . . . Izkrcal sem se v malem Krf-skem pristanišču, našel si stanovanje, opravil svoj službeni opravek, a popoldne vzel čoln in se prepeljal na Otok smrti. Nepopisljivi občutki so me prevzeli, ko sem stopil na zemljo, ki krije v sebi tisoče in tisoče, mladih življenj, ki so na poziv domovine prihiteli na mejo svoje zemlje, da jo branijo s svojo krvjo in svojim življenjem, tu trohne trupla onih, ki so s herojskim naporom prihiteli na Cer-planino in razbili vojske krvoločnega nadvojvode Jožefa, tu so junaki od Mačkovega Kamna, ki so besno napadali z nožem in bombami pod vodstvom hrabrega kraljeviča Gjor-gja premočnega sovražnika, tu so junaki od Rudnika in Kolubare, ki so s svojim sivim kraljem Petrom v rovu zaustavili prodiranje vojske avstrijskega cesarja in v nekaj dne-vih naredili iz te Potiorekove armade krdela beguncev ... tu so junaki, ki so v kritičnem trenotku, ko je izdajalec slovanske stvari podli Bolgar napadel zavratno Srbijo, hiteli iz bojišča na bojišče in s svojimi prsi, svojimi mišicami zadrževali navale Mackensenove, tu so oni, ki so* pod borbo odstopali skozi Makedonijo, ki so s krvavečim srcem zapustili svo-. jo rodno zemljo in odšli v tuji neznani svet, da jih ne zasužnji sovražnik, da bi še mogli služiti svoji nesrečni domovini: tu so oni, ki s© vzdržali in prestali one nepopisne muke in težave preko Albanije, ki so se razveselili, ko so zagledali sinje Jadransko morje . . . mislili so. da so rešeni, ali ne . . . usoda je zahtevala svoje . . . Žalostni ostanki srbske vojskp so se zbirali na otoku Vidu v Kriškem zalivu, kjer naj bi vzdržali kon-< tumac ali, ta zdravstvena mera 16 imela najgroznejse posledice, pojan Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 4. oktobra 1919. 231 štev. Bodno državo, ni našel nikoder primernega varstva, ker se je že v prvem trenutku, ob rojstvu narodne vlade, vsled nesrečnega strankar-:stva njega samega popolnoma prezrlo. Vso težo tega strankarstva je občutil nepreftano tekom vseh dol-jgih mesecev, ko je nastali strankar-■ski boj onemogočil vsako resno poetično in gospodarsko delo tako, da :mu niti danes ne nudi država pravega varstva. I S tolikim navdušenjem otvorje-^ni narodni parlament, od katerega je pričakoval pomoči, je ostal neploden in ni prinesel ničesar niti zanj niti za njegovo domovino, ker je jstrupeni strankarski boj zamoril :>sako smisel za resno delo in ubil iiaše edino predstavništvo. Sam v svojem usodnem položaju nepristo-pen strankarskemu boju, je bil primoran upoštevati diktat strank, ko je pošiljal svoje zastopstvo v Beograd tako, da je njegovo edino zago-ivomištvo takoj zapadlo v vrtinec ^notranjih konfliktov, pozabi vsi, koga zastopa Vse to stoji pred našo množico (tako jasno in nedvojbeno, da je samostojni nastop najvišja zahteva trenutka* Sam organiziran bo mogel narod potom svojih zastopnikov, katerim sam zaupa svojo usodo, bolje in uspešnejše varovati svoje koristi, jdoseči večje vpošrevanje v državi 'n -narodu ter si ustvariti na ta način .ugodnejšo usodo. To njegovo zastopstvo, njegov Narodni svet bo pripomoglo, kot najboljša vez med njim in vladami, riegov posredovalec m zagovornik do boljše orijenta-■jcije domače in državne Dolitike v za-Sevah njegove neodrešene domovine, moglo bo uspešno podpirati želje 'm potrebe naroda, ki ostane pod tujo vlado in blažilno vplivati na raz-•rnere v državi, katero žerre brezobzirni strankarski boj v propast. To Je. namen in edina naloga Narodnega :sveta, ker le na tej podlagi in pod takimi pogoji bo mogel res uspešno zagovarjati narodne potrebe. Narodni svet bo mogel pa le fca-jerat uspešno delovati, če bo, že po [svojem vodstvu strogo nestrankar-;ski, imel v vladi sami svojega rav-esedi — irredenta. _D. Foraazaric. Polit fine vesti. j = Stanje krize. LDU. B e o-mrad. 2. oktobra. »Politika« poro-iča: Kakor znano, je Stojan Protič tSnoči vrnil prestolonasledniku regentu mandat za sestavo nove vlade. -Danes dopoldne je bil o tem objav-ijjen poseben komunike. Na dvoru se [rodo iznova pričela posvetovanja o Vprašanju, komu naj se sedaj poveri [sestava nove vlade. Ni izključeno, prla bomo objetnico ujedinjenja Sr-pbov, Hrvatov in Slovencev dočakali Kv — krizi. G. Protič se je snoči mudil ^pri regentu skoro dve uri. Danes do- fiVile so se najrazličnejše bolezni, sestradani in izmučeni vojaki so pada-P, kakor izpodjedeno mlado steblo, i Grozni so bili prizori, ki sem rib" gledal v prvih dnevih meseca fe-pbniarja 1916. leta na otoku Vidu. pKamor koli sem pogledal povsod [mrliči, povsod umirajoči, oni ki so fbili zdravi nosili so mrliče zavite v ^atorska krila na morsko obalo, tam $h zlagali na cele skladovnice, dve [mlade angleške sestre - bolničarke [pregrnile so te skladovnice z veliki ferbskimi zastavami, dokler ni prišel jŠremorker in odpeljal trupla na odpr-tio morje, kjer so jih pometali v hlad-jni grob . . . valovi so se strnili in za aredno je izginila sled za mladim življenjem srbskega junaka . . . I Ne dneve, tedne in tedne je tragalo to strašno umiranje, nikdo ne Snore našteti, koliko tisočev srbskih rojakov je pomrlo na Otoku smrti. Skoro leto dni je minulo od teh strašnih prizorov, a ko sem sedaj Szopet stopil na to sveto zemljo, bili ho mi pred očmi vsi ti prizori, kakor, raa se zopet odigravajo pred menoj. Krogotok je danes prostrano pokopa- poldne ni bil nihče pozvan na dvor. Danes ob 10. dopoldne je predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlović konferiral z g. Davidovi-ćem. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poklical na dvor vse načelnike strank in da bo apeliral na nje, naj se vendar enkrat spo2 razumejo in obrazujejo močno koncentracijsko vlado, ki bo imela nalog, da privede državo iz današnjega nereda. LDU. Beograd. 2. oktobra. Danes se govori, da se vrše med demokrati in radikalci pogajanja na sledeči podlagi: Parlament bi imel samo votirati proračun in izdelati volilni red; takoj potem bi bil parlament razpuščen in bi se razpisale volitve za konstituanto. Ako radikalci pristanejo na ta predlog, bi bila mogoča začasna koncentracijska vlada. L DLL Beograd, t. oktobra. Govori se, da bi se mogla imenovati uradniška vla da, ki bi opravljala najvažnejše tekoče posle. = Italijanske hujskarije. LDU. Beograd, 2. oktobra. Agenzia Štefani poroča, da so v Albaniji na več krajih srbske čete napadle italijansko vojsko. Vojaki, katere je italijanska vojska pri tem ujela, nosijo srbsko uniformo. Obenem je bilo Ujetih tudi več komltašev. ki so bili preoblečeni kot Arnavti, da bi s tem obudili mnenje, da gre za gibanje Albancev. — K temu poročilu smo pooblaščeni izjaviti naslednje: V Albaniji sploh ni srbskih čet. Ako kaki napadalci na italijanske čete v notranji Albaniji nosijo v resnici uniforme, to gotovo niso srbske. Srbskih čet tudi zato ne more biti v Albaniji, ker je vsa meja proti Srbiji in Črni gori zasedena po italijanski vojski. Ako so Italijani v resnici polovili nekaj komitašev, preoblečenih v albansko nošo, morejo to biti samo gotovi bolgarski agenti, katerih je vse polno tako v Albaniji, kakor tudi za našo demarkacijsko črto. Oni pričakujejo tod ugodne prilike, da vpadejo v Ma-cedonijo in izzovejo nemire v korist sovražnikov Srbije. V pojasnilo in dokaz tej trditvi, naj služi naslednji primer: Znani bolgarski komitaški vojvoda Čavljev je bil z 10 tovariši dne 5. septembra t. L na večerji pri italijanskem poveljniku v Kljošu. V njegovi družbi sta bila poročnik Popov in kapitan Lefterov, ki sta leta 1914 delala v Albaniji propagando za kneza Wieda. Torej sta že takrat na istem mestu delovala proti Srbiji; leta 1917 in 1918 sta potem vodila propagando v korist Bolgarije. Kakor je izpovedal očividec, ki se je sam udeležil omenjene večerje, so bili vsi oblečeni po arnavtsko. Ker so Italijani že enkrat povodom neke obmejne praske, ki se je primerila na meji, ne pa v notranjosti Albanije, objavili podobno trditev o navzočnosti srbskih uniform, je beogradska vlada že tedaj nemudoma stavila predlog, naj komisija vrhovnega vojnega sveta zaveznikov izvrši o stvari ankefo, ker taki primeri spadajo v njegov delokrog. To je bilo dne 17. julija t. 1. Na ta predlog še do danes^ ni nobenega odgovora. = Novo romunsko ministrstvo. Bukarešta, 1. oktobra. Kralj je poveril sestavo novega ministrstva bivšemu vojnemu ministru kabineta Bratia-na generalu Vaitojanu. V kabinet vstopi več generalov, kakor tudi zastopniki SedmograŠke. Besarahije in Bukovine. =ss Plebiscit v Luxemburškl. Pariz, 1. oktobra. V Luxemburški se je dne 28. septembra vršilo ljudsko glasovanje o teh vprašanjih: Ali hočete za vladarico še dosedanjo veliko vojvodi-njo Charlotto, v nasprotnem slučaju, katero drugo princezinio iz vladajoče rodbine si hočete izbrati. Ali hočete priklopitev k Belgiji, aH hočete republikansko državno obliko? Velika večina je glasovala za dosedanjo veliko knegi- lišče srbske vojske: vsak kotiček je izkoriščen, povsod samo grobovi. Tam malo ograjeno pokopališče, kjer so pokopani oni, katerih imena so bila znana, tam veliki grobovi s križem, z napisi: 30 neznanih junakov, 50 neznanih junakov itd., a povsod stoje veliki križi s pomenljivim napisom: Za pravdu i slobodu! Molče sem se sprehajal med temi grobovi, koliko znanih imen sem našel na križih, ali kdo ve koliko znancev leži pozabljenih med onimi neznanimi junaki? — Veličanstvo smrti kraljuje nad tem svetiščem srbskega naroda, ki je dal svoje najboljše sinove za svobodo našega naroda . . . večna tišina vlada naokoli, le valovi pljuskajo ob skalnate obale in se razbijajo v belih penah. Mračilo se je že, ko sem zapustil Otok smrti; prvi polmrak je s tanko tančico ob vil grobove; vrnil sem se v mesto Krf, na pristanišču sem se še enkrat ozrl nazaj na otoK, ki se je dvigal pošastno iz temnih valov..... njo Chariotto in se izrekla proti republiki in proti združitvi z Belgijo. Takisto se je prebivalstvo izreklo tudi zacarinskounijo s F r a n- ci jo. _ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Učiteljišče v Skoplju. V Skoplju so nedavno tega otvorili učiteljišče, v katero se je vpisalo 700 dijakov in dijakinj. Za to ogromno število dijaštva so nastavljeni Štirje profesorji. V internat je bilo sprejetih 250 dijakov, prijavilo pa se jih je 600. Listi zahtevajo, naj se pošlje takoj zadostno število profesorjev v Skoplje, ker je docela izključeno, da bi mogli štirje profesorji poučevati toliko množino dijaštva. — Državno posojilo v inozemstvu. Finančno ministrstvo je najelo v Franciji posojilo v znesku 0 milijonov frankov. Od te vsote dobi naša država b milijonov v gotovini, okrog 3,300.000 ostane za kupone, ostanek pa se porabi za pokritje stroškov. Istočasno je dobil finančni minister dr. Veljković od ameriške vlade obvestilo, da je zveza ameriških bank pripravljena, dati naši državi posojilo v iznosu 300.000 dolarjev. Vlada je že imenovala delegate, katerim je poverjena naloga, da podpišejo to posojilo. — Umetniški oddelek v ministrstvu narodne prosvete se otvori v najkrajšem času. Za načelnika tega oddelka bo imenovan znani srbski pisatelj Bra-nislav N u š i č, za tajnike bosta imenovana književnika Sima Pandurovi č in Mirko K o r o 1 i j a. — Najdene stvari iz Narodnega muzeja v Beogradu. V Novih* dvorih na Hrvatskem so našli v gradu grofa Je-lačića več dragocenih stvari, ki so bile odnesene iz beograjskega Narodnega muzeja. Ministrstvo narodne prosvete je poslalo v Zagreb dr. Vlado Petkoviča, da prevzame te stvari in jih preoelie v Beograd. Neotfrtiena — D' Annunzio napovedal vojno Jugoslaviji! LDU Berlin, 2. okt. (Dun. kor. ur.) »Berliner Zeitung am Mittag« javlja iz Rotterdama: Glasom lista »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poročajo iz Angleške, da je D' Annunzio dal prekiniti telefonsko zvezo med Reko in Zagrebom. Obenem je obvestil francosko misijo, da-se nahaja z Jugoslavijo v v o j n e m s t a n j u. — Protest reških demokratov. LDU. Dunaj, 2. oktobra. (ČTU.) »Wiener Mittagszeitung« poroča iz Curiha- Z italijanske meje javljajo-Predsednik demokratske stranke na Reki Gottardi in strankin tajnik Battistini sta preko Jugoslavije pobegnila v inozemstvo in sta od tam v imenu reških meščanov poslala v Pariz protest proti D* Annunziu. V tem protestu očita poveljnikom za-sedbenih ententnih čet, da niso ničesar ukrenili; dasi so vedeli za D' An-nunzieve priprave. Ugovor tudi ugotavlja, da sovententni poveljniki znali za odkrito akcijo generala Grazioli-ja, ki je stremela po aneksiji. — Vsi ugledni Jugoslovani na Reki so že odpotovali v Jugoslavijo. Pripadnike drugih narodnosti, kakor Nemce in Madžare, so Italiiani izenali. — Ttaliia ne izprazni Reke. LDU. Dunaj. 2. oktobra. (ČTU.) »Reiohs-post« poroča iz Frankfurta: Francoski listi javljajo, da je dosoel v Pariz odgovor italijanske vlade na zahtevo zaveznikov po izpraznitvi Reke. — Italijanska vlada izjavlja, da ji ni mogoče izvesti zahtevo zaveznikov. — Soonad med Italiiani in Francozi? LDU. R e k a, 2. oktobra. Davi zarano so videli v Kantridi dva velika avtomobila, polna mrtvih francoskih vojakov. Med njimi je bilo tudi nekaj mrtvih Italijanov. LDU. Reka. 2. oktobra. Davi nkoli 5. se je slišalo na Kantridi streljanje. Kmalu nato je bilo slišati, kako so se razgovarjali italijanski vojaki med seboj, da so francoski voia-ki »plačali«- in da bodo še »dobili?. Dopoldne okoli 10. se je odpeljalo^ 12 francoskih avtomobilov skozi Sušak po Luizini cesti. Kam so odšli, ni znano. — Wf!sot!ova razsodba o Reki. LDU. Lvon, 2. oktobra. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) »Journal des De-bats« poroča, da se nahaia razsodba predsednika Wilsona o reškem vprašanju že na potu v Rim, — Laška nasilstva. LDU. Re k a. 2. oktobra. Snoči ob ^23. so v Zametu ori Reki začeli vojaki reške posadke, večinoma arditi, streljati na vse strani. Prebivalstvo ie bilo v velikem strahu. Nato so Italijani vdrli v hiše, preiskali vse kote ter odnesli živila, kolikor so jih našli. To rooanie je trajalo do danes ob 4. Prebivalstvo je do skrajnosti zbegano in ogorčeno. _ Zavezniki — Brzojavni promet v Franci!!. LDU Pariz, 1. oktobra. (Dun. kor. ur.) Brzojavna uprava poroča, da so od danes odpravljene vse omejitve v brzojavnem prometu. S pogojem, da naslovna dežela sprejme depešo, so brzojavke dovoljene v vseh pripu-ščenih jezikih in šifrah. — Železniška stavka na Angleškem. LDU. Earnarvon, 2. okt (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Na Angleškem se število stavkajočih železničarjev še ni zmanjšalo. Železniško osobje nadomešča deloma veliko število prostovoljcev iz vseh slojev, celo iz duhovniškega stanu. Za preskrbo Londona z živili je na razpolago 5000 motornih vlakov, od katerih 1000 vlakov dovaža samo mleko. Odpošiljanje pošte, časopisov in vrednostnih predmetov na celino s pomočjo letal zavzema čimdalje večji obseg. Vsled stavke na železnicah je ogromno narastel promet obrežne paroplovbe. LDU. Pariz, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Kakor javlja londonski poročevalec lista »Petit Parisien«, se je dosedaj na Angleškem povrnilo na delo okoli 50.000 železničarjev. LDU. Nev/ York, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) »New York Herald« poroča iz VVashingtona, da cenijo ameriški trgovski krogi izgubo, ki jo povzroča stavka vsak dan, na' 10 milijonov dolarjev. LDU. Dunaj, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Danes o polnoči so začeli stavkati vsi nastavljena dunajskih voznikov, kakor tudi vsi cestni delavci in delavke. Davi ni bilo na ulicah niti enega voza za smeti. Število stavkajočih znaša 4000. Čiščenje ulic je prenehalo popolnoma. Mirovna konferenca. — Mirovna pogodba v franc. zbornici. LDU. Pariz, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Francoska poslanska zbornica je po govorih poslancev Augagneurja in Franklin-Bouillona zaključila splošno razpravo o mirovni pogodbi. Vlada izdeluje naredbo, po kateri traja poslovna doba zbornice do 1. decembra t. L ter se določa, da se vrše volitve dne 19. novembra. — Avstralija in mirovna pogodba. LDU. L y o n, 2. oktobra. (Brezžično.) Iz Melbournea poročajo: Poslanska zbornica Avstralije je sprejela zakonsko predlogo o ratifikaciji dogovora glede usode otokov v Tihem oceanu, ki so bili nekdaj nemška last in v kolikor leže južno od ekvatorja. Ti otoki bodo spadali poslej pod nadzorstvo in pokroviteljstvo avstralske, oziroma novozelandske vlade. Glasom istega dogovora pripade dosedanja nemška posest v Tihem oceanu, le*žeča severno od ekva-torja. Japonski._ Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. — Nemški odgovor na ultimat. LDU. Berlin, 2. oktobra. (CTU.) Nemčija bo še ta teden odgovorila na Fochev ultimatum. V odgovoru bo nemška vlada navajala, da je vse storila, da dovede svoje čete do tega, da se umaknejo iz Baltika. — Prometno vprašanje v Avstriji. LDU. Dunaj, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Z ozirom na vest, razširjeno v časopisju, da bo železniški promet na vseh progah državne železnice ob nedeljah skoro popolnoma ustavljen, objavlja »Der neue Tag« zagotovilo od merodajne strani, da je ta govorica popolnoma neutemeljena. List poroča nadalje, da je dunajski mestni svet sklenil udeležiti se akcije za nabavo ameriškega premoga, katero vodi že več tednov državni urad za trgovino in obrt. — Bolgari se odpovedujejo Do-brudžl. LDU. Bukarešta, 2. okt. (ČTU.) Romunski tiskovni urad javlja: Iz Sofije poročajo, da se je bolgarska vlada odrekla svojim zahtevam po Dobrudži. Balilo. — Nevarnost državljanske vojne. LDU. D u n a j. 2. oktobra. (ČTU.) »Neues Wiener Journal« javlja iz Lugana: Italijansko časopisje priznava skrajno resnost položaja. »Cor-riere deila Sera« piše, da reško vprašanje vodi deželo v državljansko vojno. Opozicija vidi v vladi orodje najnesramnejšega nevtralizma in defetizma, dočim očitajo prijatelji vlade opoziciji, da ogroža disciplino, draži zaveznike in izziva jugoslovanske sosede k vojni. Italija je, kakor pravijo, pač zmagala, sedaj jI pa preti nevarnost, da v bratomorni vojni propade. Tudi »Corrieru della Sera« ne ugaja, da bo volitve izvedlo ministrstvo, ki obstaja povečini iz nevtralistov. »Secolo« ugotavlja, da je napetost dosegla skrajno mejo. Zbornico je zgrabila divja volilna mrzličavost in je v gotovem zmislu nerazsodna. * LDU. Pariz, 2. oktobra. (CTU.) Francoska poslanska zbornica se je danes s 372 proti 53 glasovom izja- vila za ratifikacijo versailleske mirovne pogodbe. LDU. Dunaj, 2. oktobra, (ČTU.) Po zanesljivih informacijah iz Berna ni tamkaj ničesar znanega o poizku-šenem atentatu na osebo italijanskega kralja. LDU. Berlin. 2. oktobra. (ČTU.) Bivši nemški državni tajnik za zunanje stvari. Hintze, je pozval generala Ludendorffa . na dvoboj na pištole, Ludendorff je poziv odklonil. — Amerika proti Italiji. LDU. Pariz, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Kakor doznava »Chicago Tribune«, je amerikanska vlada z ozirom na nasprotje med naziranji Wilsona in Tittonija glede rešitve jadranskega vprašanja preklicala svoje privoljenje k načrtu, đa se poveri Italiji mandat za Albanijo. — Z Nittiiem v — Tibero. LDU. Milan, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) »Popolo d' Italia« priobčile članek Mussolinija, kjer pisec ljuto napada ministrskega predsednika Nittija in pozivlje one, ki so se udeležili vojne, naj gredo v Rim in vržejo ministrskega predsednika v — Tibero. S Koroškega. — Velik ljudsk] tabor se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 5. oktobra pri romarski cerkvi Sv. Križa »nad Dravogradom« (L in pol km od postaja Dravograd - Meža) na Koroškem. Dopoldne: Ob pol 10. uri sv. maša, sodelujejo mariborski gg. pevci. Po sv. maši »Tabor«. Nastopijo razni gg. govorniki iz Korotana, Kranjske in Primorske. Popoldne: Ob pol 3. uri narodna veselica. Petje, govori, dražba-nje m domača zabava. Mili Slovenci in mile Slovenke iz Slovenskega Korotana, iz Labodske, iz Dravske doline In Maribora, iz Mežiške, Mislinjske, Šaleške, Savinjske doline in Celja! Pridite vsi na vele pomembni tabor! Tužni Korotan vas vabi in kliči. Prireditev v Ribnici pri Vrbskem jezeru. Narodni svet in III. celjska hau-bfčka baterija priredita v nedeljo 5. tm. ob 15. uri popoldne v Ribnici ob Vrbskem jezeru v prostorih gostilničarja g. Valharja veliko ljudsko veselico. Spored: 1. Govori. 2. Vojaška godba iz Maribora. 3. Petje (pevski zbor 3. bitnice). 4. Konjska dirka. 5. Tekalna tekma (proizvaja moštvo III. bitnice). 6. Šaljiva borba. 7. Šaljiva pošta. Po sporedu prosta zabava in ples. Za dobro postrežbo le v obilni meri pripravljeno: razne jestvine, kava, čaj, najboljša vina in pivo. K obilni udeležbi vabi Narodni svet in III. celjska havb. baterija. — Gospodarska pisarna pri okrajnem glavarstva v Borovljah. Pri okrajnem glavarstvu v Borovljah se je ustanovila posebna gospodarska pisarna, ki ima namen, podpirati prebivalstvo v vseh gospodarskih zadevah, dajati mu informacije in ga na ta način privaditi na novi položaj, ki je nastal s tem, da je odpadlo dosedanje gospodarsko središče Koroške Celovec. Podobna pisarna se namerava otvoriti tudi pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Trgovci in obrtniki, ki se zanimajo za koroški trg, naj se obračalo naravnost na omenjeno pisarno za eventualna pojasnila. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol se udeleži v nedeljo 5. t m. proslave lOletnega obstoja Sokola na Igu korporativno In sodeluje pri javni telovadbi. Zbirališče za člane v kroju je ob 12 in pol na Št. Jakob-skem trgu. Za nečlane, na^ raščaj in civilni udeležniki se zbirajo pri Češnovarju ob Dolenjskem mostn, od koder je ob 1 uri za vse udeležnike na vozeh odhod na Ig. Civilno občinstvo dobi legitimacijo za vožnjo, ki stane 4 K, v soboto od 6—7 ure zvečer v odborovi sobi Ljub. Sokola. (Narodni dom). — Telovadno društvo Sokol na Jesenicah priredi dne 5. t m. ob 15, uri javno telovadbo v Hrenovicj na Jesenicah. Po Javni telovadbi prosta zabava z izbranim sporedom v društvenih prostorih. V slučju neugodnega vremena se vrši cela prireditev v telovadnici. — Ljubljanska župa. Seja predsedstva sokolske župe se vrši v ponedeljek ob 6. uri popoldne v Narodnem domu v odborovi sobi ljubljanskega Sokola. — Sokolski Savez SHS potrebuje nujno pisalni stroj. Pismene ponudbe na Sokolski Savez SHS Ljubljana. Vremensko poročilo. ▼Wu nad norita 306- Sre4.ll irmfal ttek 7S« mm Oktober | Čas O01ZO-fHja. tanje baro-■etra v mm 5 s Vetrovi Nebo 2. por 9. zv. 732 9 730 9 161 15-5 *t jug. • dtf oblaCno • a 7. zj. 73L8 17-3 •1 lerer ■ Padavina v 24 urah 10-4 mm mm Srednju vCeraflna temperaturi 15*1*. normalna 12*6° — Vremenska napoved za jutri; Večinoma oblačno, severno hladno vreaat. A44B Dnevne vesti. — Povoljna rešitev. Dosedanji mestni šolski nadzornik Fr. L a v t j -žar, ki je svoječasno prišel na to mesto po ŠusterŠičevi milosti, je bil imeiovan za tajnika pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v oddelku za zaščito dece. Do defjnitivnega imenovanja njegovega naslednika opravljata mesto njega učitelj Juraj Rezek pisarniške, višii šolski nadzornik Engelbert Gangl pa nadzornike posle. To je za sedaj najpoveli-nejSa re§itev te že do!~o pereče zadeve. Nadejamo se, da bo sedaj za mestnega šolskega nadzornika imenovan izmed najboljših Šolnikov ne samo najvrednejši, marveč tudi nnisnosobnejši! — Kaj bo s krompirjem? Župan dr. Tavčar je prejel od trgovskega ministrstva tale brzojav: »Po nalogu gospoda ministra trgovine mi je z ozirom na Vaš članek v »Slovenskem Narodu« sporočati sledeče: Centralna uprava je pooblastila svojo filijalko v Liubliani, da razpiše v njenem imenu v Sloveniji oferte za nakup dveh do treh tisoč vagonov krompirja za izvoz v avstriisko republiko v smislu nove pogodbe. Obenem pa ji je dala nalog, da se glede možnosti izvoza in glede orgamzacije nakuna sporazume z tamoSniim prehranjevalnim uradom ter ootem stavi Centrali tozadevne predloge. Centralna uprava do danes še nI prejela nobenega tozadevnega predloga iz Lttihliane ter Je tedajf nemogoče, da bi bil kdo dobil Izvoznice za kromnlr posebno še rad* tega, ker le v novf pogodbi privatnikom zabranjen izvoz živil v Avstrijo. Ministrstvo trgovine šef Centralne uprave dr. Olip*. Ta brzoiav nam predvsem odkriva žalostno prihodniost. ker je videti, da so bili v Beogradu mnenia, da se da iz S'ovenije iz^eh'a^i cfo 3000 vagonov kromnjrja. V drugem vzamemo v vednost, da sedanja vlada n? fzdaTa še nobenih iz^oznfc za krompir fn sedaj stojmo pred ujGranko. kdo ?p da1 te ?rvo7mice. katere ?ma v rokah Oo^oodarska Zveza fn tnH: drusr? privatniki? Na kolodvoru v Šiški stoii Še danes okrog 10 vagonov kromnirla. Potfčne izvoznice so podpisane tako. da fe necromoče Čitati ime dotičnika. Vagoni kromnirla so pa tu. Kdo je dobil izvoznice zanie. to pa naj sedal pojasni naša dež. vlada. Gre za akcik>, k? Je najpomembnejša za aprovlzacijo Llubtlane. Konstatiramo pa. z ozirom na zcroraiŠmo brzojavko ministrstva, da linbliansk? aprovizaeijski urad do danes Se nf dobfl nobenega vnrašanta od de-Mne vlade, glede nakupa ?n izvoza ,%ono vagonov krompiria. Stvar treba tnd? 5e v tem oziru pojasniti. Za tako pojasnilo pa nikakor ne moremo smatrati zabito trditev, da le dr. Tavčar sam vzrok, da je krompir izg;nll iz lhib-lianskera trga. ker le v svojem sobotnem članku pisal da bo krompir stal po zimi 2 K, ako bo šla aprov^zacn^ka zmešnjava v tel meri dalje, kakor se je razvila v zadnji dobi. — Zahtevamo energične odredbe! Na fiublianskih kolodvoHh stoii več va-crr-nov, na tovori enih s kromniriem. katere so »neznanci« hoteli odnehati v Av«trifo. Kakor le razvidno fz brzojavke, ki io le preiel župan dr. Tavčar od trgovinskega min«c^crva. ni n ' h č e dobil oblastnega dovolienia za Izvoz, lačno Je torel. da se hoče te velike ko-Trine krompiria tihotapskim potom spraviti v inozemstvo na občutno škodo zlasti liubTian^keca prebivaistva. V Ljublfani sploh ni več dobiti krompiria, na Voiodvonb Pa stoie vagoni tega nal-pntrebneišega živeža, ki ie v nevarnosti, da segnMe. Gospod župan Je predlagal nrl vladf, nal se nemudoma izreče zasega tega kromnfrja. Zahtevamo, da vlada temu predlogu brez odlaganja ugodi, ker bi sicer morali domnevati, da si ne una resno nastoniti proti brezvestnim ljudskim pijavkam - veriž-nikom! — Zadrževanje moke fn navflanle cen. Gdsek za prebrano deželne vlade za Slovenijo objavlja: V zadniem času se razširjajo vesti, da bo moke zmanjkalo ter da bodo cene mlinskim izdelkom zelo poskočile. Tudi se pripoveduje, da bodo zopet vpeliane izkaznice za moko in kruh. Te vesti so popolnoma neosnovane. Pes je, da so radi Prometnih težkoč zastali dovozi žita 'z Banata in Bačke, vendar so te težkoče že premagane. 2itn? zavod ima nakun-liene vel?ke množine žita, ki jih v najkraćem času spravi v Sloveniio. Vzne-m?rialoče vesti so Izrabil? — če ne tnd| povzročil* — trgove? In mlinarji, ki sedai zadržujejo mlinske Izdelke ter jim nav»aio cene. Politična okraftta obla-stva Imalo nalog, da nastopijo z vso strogostjo proti takim brezvesrnežem, zaplenijo zaloge, k? se zadržujejo v spekulativne namene, dot?čn?ka povrhu-tega kaznujejo še z globo do 20.000 K In zaporom do šestih mesecev. — Občinstvo se poživlja, da gre oblas*vom na roko ter Jim da podatke za postopanje. Občinstvo samo pa se naj ne da begatL po neosnovanih vesteh. — J.A.D.T. priredi v soboto, 4. oktobra cvetlični dan in naproša č. občinstvo naj po možnosti prispeva za osam-Bene ljubljanske akademike. Dajte is pomagajte z dobro volio naši menzi i in knjižnici. Pomslite pa pri tem, da I kar ste dali enemu Izmed najmlajših, ste j darovali naraščaju bodoče vel:ke naše i Jugoslavije. Podpirajte nas, podpirajte naše begunce, djjake - trpine, da bodo zamogli enkrat kot izkušeni možje stopiti na branik in darovati velikemu narodu, kar ie niegovega. — Služba božla v slovenskem Jeziku se bo vršila v nedeljo dne 5. t. m. ob 3. popoldne v evangeljski cerkvi na Marije Terezije cesti. Vstop vsakomur prost. 1— Sestanek beguncev - zaupnikov v soboto 4. t. m. ob 20. se ne vrš| v Narodnem domu, kakor je bilo pomotoma naznanieno. marveč ob isti uri v restavraciji »Zlatorog« v Gosposki ulfci. Na ta sestanek so vabljeni tudi vsi poslanci. — Omeiltev razsvetHave. Občinstvo se opozarja na razglas mestnega magistrata, ki bode te dni inseriran glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne in nl:na iz mestne nlinarne. — Dimnikarjem. Gospodarska Pisarna pri okrajnem glavarstvu v Bo-rovliah sooroča, da v nekaterih občinah tamošniega okoliša nuino rab'io dimnikane. Dimrnkarij. ki se žele naseliti, naj se obr^efo naravnost na omenjeno <*"ocnodarsi>*o nihamo. Poroka. Pri Sv. Rarbari v $lov. goricah se ie vršila 29. sent. t. 1. poroka gdč. Bogomire Kranir. nadučitePeve hčerke z g. Leopoldom Pečariem. Ket. uradnikom in posesfrvkom v P;mskih toplicah RUo srečno! . — Maksimalne tarife za Izvoščke. Deželna vlada za Sloveniio, oddelek zax trgov'no in obrt. ie glede maks;malne tarfe za luibh'anske izvoSčeke. ki se v zadniih letih z oziram na vojne razmere ni več vnoranliala, odloga, da se maksimalna tarifa jz leta 1°09 s 1. oktobrom 1°19 zopet uvenavi in obenem dovoli desetkratno zvišanie te tarife. Vsak izvoš'ček '"e dolžan imet1 pri ^ebf en izvod tarife in nai se preslOpfEl na-znan?v-> policijskemu ravnatelistvu v Ljublian*. — Zphvala. Invalid Franc BezenŠek v Hra*;rn:kTi se srčno znbvaHiiT^ v^rm črnovoin'kom za nodaHem'h mn 200 K rto" rjstega dob?čka nrfreiene veselice na Dolu. — Lonoar«ko h1a*»o. V okolici va^i k*lonce v oVr>'5?iT oVr^trje^ glavarstva Rorovlie. ie r»r^^ei ra^vtta d*->m->čn lon-čnr^ka "nducfriin TatlfO?fr*l lr»r»^arii :maio v z^locr« t->t-.pr>;_ teriia^a nabaia se v*»* deloma no^^h. deloma malo rnhltenih desJnt^kc'i^k'b ^rarr»+^v zo ir\rm**Vn jr» zlrrt^r*\r^\r^\\ bri^c^alk kai'or n nr. VPor^b^lo ra zVn^^va^ti e nroet0^' r^e'eznTfk^h tramvajskih vozov itd \ Ver ie iz ia^-no-z^r^vstvenih ozirov v"^mo. da dobp te anarate IntereSnVanl f^>V+nrii, V^kor mestni mae^frati. že^e^nl^Ve unrave. večie tovarne itd., se ti :nt^resn+i na to onozariaio. Anarpte s<* fahVn ordpda v donoldfincV'b ilrab ^r z^rrol;",^ti c^n'+'^t-ne^a maferli-jt/, v (rbibonem^Vi m 7a-IrvcV? resti A^^roti cr> roTniP-omi no ceni in je na vsakem t-ns^ r*»zv:dna do- aoara^ov b« ^>:lrk frrn nrei noc?o\'iti na c^fiifotno CTihVom:s;ir> fro^^od^r^Ve kp> mic*ip 7p stvarno demob;l:z^eiio v rbi-honemn^'*. — Brezm^fni t^d^i na N^m^kom, ^tai**r«kern. »A rV»^?ter\v"Up«r nd fot-Vi nr>rox'» n^d »Fi"n*t^rnT",rr piner Peiscb'o-sen Wo^he«, da ie dp*^b»o vls»da ?z^aia zano^ed na nve^M b'-oTme^nTi te^^ov no celi de*eh*. 7a Or^^rc in nko1:?ke f^boine ie ri^nem čas med ?o cpnfpm-brom in 5. okt^br^m. 7a eelo ostalo deželo na ie do^^en b»^en od nričen^i 6. oktobra do v^tevSi 1?. oi'*nV«ra M^r» torn '"ncr,ri ie «trn?ro nre^ovp^ano vsako klanie in iz^^^^ie finove^eera me^a tako na ^os+ilne kot-or tndi t-riva*ne o^fVmalce. izvzet' so le b^i^^ki zp\'o-di S to nre^o^^e^io na ri'V^nr ni nre-^iniena nad^li^a dobava klavne ž^ne, ki se rezervira za ^Not^ort'onen«. To v r^t-rn^ti^t^nie t»«+im N^mr^Tri »n ni*h somišl;eTiikom. ki še vedno srodeio. da je v Av^tr*'' cimo dobrota. — f Alojzij Kož«*lt Tz pevskega debla »G'a^bene Matice«, ie zonet od-pal jesenski list. Včerai smo vsuli žalno cvetie naše pesmi na krsto Aloizija Koželja. Bil je med on:mi redkimi pevci, ki so sodelovali t 1895 na slovitem dunajskem koncertu. Od tedaj je skoro 25 let nepretrgoma — in klinb trhlemu zdravju v zadniih letih — stal v naših vrstah. Iskreno se ie veseli lansko leto, da je doživel 271etni občni zbor »Gl. Matice«. Letos je praznoval svojo stanovsko 251etnico — in kot ie b'l pevec Koželj vstraien in nentnidljiv — tako Je bil človek Koželj svojim prijateTTem in kolegom odkrit in ljubezniv značaj. Slutil je smrt, ki pride tedaj, ko Je (duša) še polna neizpetih pesmi in zapusti krvaveča srca svojcem, ter upih-ne v viharhi treoetaioČo ln?ko Imbez-ni, o kateri poje pevec celo živlienje. Anton Koželj, Ti dobra duša! Slavna * matična pevska garda Ti je oddala na Tvojemu grobu svoj salut: »Vendar, ko nanj spomnim se, mi oko solzi - . •« Častno boš živel v našem spominu, kajti pevec ne umrje! V njegovem grobu klije seme melodije . . • — Požar na Marijina« trgu. V sredo, dne 2. oktobra ob 1 uri 50 minut popoldne Je nastal na Marijinem trgu v ZankTovi veliki ozki hiši silovit požar, ki je napravil veliko škodo %in pri katerem ie bilo sedem oseb več ali manj opečenih. Nudili so se srozni prizori, ko so stanovalci v obupu skakali raz oken na goli cestni tlak. Zlasti pretresljiv je bil prizor, ko je goreča mati s štiriletnim sinkom skočila s tretjega nadstropja. — Požar je nastal vsled eksplozije bronolina Dva Zanklova uslužbenca sta pri ozkem vhodu nasproti frančiškanski cerkvi prelivala bronolin v sod, ki : le stal pod stopnjiščem. Pden, hoteč se prepričati, če Je sod poln, prižge vžigalico. Bronolin se vname . Takoj je vsa hiša v črnem dimu. Začuje se obupni klic mladeniča: »Zaprite! Eksplodiralo bo!« Stanovalcev se le polastila grozna panika, kajti ogenj ie obvladal vsa stopnjišča. Re-Slli so si Življenje s tem. da so poskakall skozi okna na cesto. — Pozno o požaru obveščena gasilna hramba je pričela takoj z gasilno akcijo. Pri tem so nastale znatne nerednosti, ker je hidrant v VVolfovi ulic! odrekel in so šele morali iskati druge hidrante Seveda je številno občinstvo ogorčeno zabavljalo nad to počasnostjo, toda pomisliti moramo, da je doslej mestna občina storila vse za dobro organizacijo nasilne hrambe, toda nekdanji deželni odbor Je tel humanitarni instituciji metal vedno polena pod noge tako. da društvo ni moglo izpeljati marsikatere nujne naprave. OkoM 3 oonnldne je bil n^enj pogašen. Skoda na materilalu. pohištvu, obleki in perilu ie velika. Poznani so vsi leseni deli v notranjosti hJše. Bile pa so tudi poškodovane naslednje osebe: 1 gospodična Danica Šolar. lOletna gojenka 11. razreda učlte-UfSča. doma z Rakeka. Znatne poškodbe In opekline po obrazu in vsem telesu. Nahaja sc na IV oddelku deželne bolnišnice. 2. Gospa Podkrajškova, uradnikova soproga. In njen sinček Dinko. ?ko?Ha |e vsa ororoča 7 drtijreca nadstropja. Mali. triletni Dinko je ostal skoro nepoškodovan, ko ie nadel na tla. 3 5?letna zasehnica, gospodična floriiančičeva. Skočila fe s tretjega nadstropja na balkon prvega nadstropja, od tu na tla. Znatne poškodbe v kri?n. Seda? je na kirurerfčnem oddelku. 4 Mnniše poškodbe, odnosno opekline so dobil?: crdč.' Zlata Gnezda, postrešček Ivan Zupančič in gdč. Marija T a n j-k o — V hi$f so stanovale samo tri stranke. — Požarno hrambo ie vodil zosood B a r I e, hvala gre na rudi gospodu 5 e u-n i tr u, k? je takoj dal na ra^pola^o široke nlahte. da so se Hndje rešili. Pri rešMni nocta'i. M ie prfMtela na ^ra? nožara. ie stoni! v aVeiio tudi eospod dr. RIelwels. Tekom rezilnih del ie dospel na mesto tudi Urblianskj župan dr. Ivan Tavčar. Položnice. Danes prilagamo polo?-n?ce vsem onim naročnikom, katerim je ootekla naročnina koncem septembra ali jim noteče tekom oktobra. Prosimo, o*0 se iTh noslužiio i"aVoi rfa se iim po-gTfianfe Ksta ne ustavi. Z^kasnelcem se list ustavi dne ?3 oktobra t. 1. — Football . tekma »Ilirija« : a. S, K., Celie. V nedelio 5. t. m. se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom tekma med -Jlirjio« in Atletič-n'*m športnim Vnbom iz Celja. Podrob- nn'-t? 5p nri ob r? ""»o. Kultur?!. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« prfredi v nedeljo, dne 5 oktobra 1919 ob | 15 uri v veliki dvoran? Unlona koncert voinim invalidom in vojaštvu tukajšnje garniVije. — Na sporedu so samospevi s snremljevanjem klavirja, moški in mešani zbori — Vstopnine ni. Vojaštvo opozarjamo, da dobi brezplačne vstopnice pri svojih poveljstvih. — Ker Je koncert namenjen izključno invalidom In vojaštvu, vstop drugemu občinstvu ni dovoljen. — Odbor »Ljubi J. Zvona«. — »7veza * loven*1'l*i nevsklb ^rifčtev« Ima v ponerleliek. 6. t. m. °b Mt nr? f6. zvečer! odborovo s e i o v NTr>rodnem rinmu ffifavčeva cjni^ Posebna vakffa se niso razpo-slpTn in s«* vsi odborniki, vnlioni na ^ndnfoi-p obrnem zboru nr^d voino vabiio. «^a se sei^ gotovo udeleže. — Vala nrfVprtrotfiPsra dm*tva »GL vat|c^« «p vrš» v soboto 4. t. m ob 20 nri; ob 17 in pol Ktf dan kratka vaja brez če1 ?n kn^fnbasa. — »N^še Doba« list za nrona-"atldo rntčko - orosvotnoe rada tra-?\ u svim većim mestima Tup-oslavf-ie noverenike. Pila bi dužnost svih naših intelieennta. no^otovo akademičara i srednjoškolaca, da Dotnomažu i raširuiu tai list. Tko želi preuzeti oovereništvo. list raSirlvati i skunliati nretplatm'Ve, neka to odmah javi Upravi »Naše Doba« Varaždin Kukulievićeva ul. 15. BosuođTsliB vesti. — Povišanje taHI v Avstriji. I.DU Dunaj, 2. oktobra. (DKU) »Der neue Tag* doznava, da bo poleg 150 odstotkov povišanja blagovne tarife, ki bo veliavno od 15. oktobra, povišana tudi osebna tarifa, in sicer v razmeriu 1 : 2 : 4. Obenem bo povišana tudi tarifa za prtljago. — Brzo?nvr»? odgovori trgovske Id obrtniške zbornice. Interesenti, ki se I brzojavno obračajo na trgovsko in o6rt-niško zbornico v Ljubljani za razna pojasnila, dobe brzojavne odgovore le tedaj, ako je plačan brzojavni odgovor. Najnoveiša oorbčlla. (Naša poročila.) RAZVOJ MINISTRSKE KRIZE. Beograd, 3. oktobra. Ko se je izjalovila ProtiČeva kombinacija, je staro-radikalni klub izdal komunike, v katerem navaja vzroke, zakaj je bil Protič direktno primoran vrniti regentu mandat za sestavo vlade. V tem komunikeju Protič direktno izjavlja, da je odložil svoj mandat v prvi vrsti zatecra-■ 'lIj, ker se ie uveril. da ni mogoče dobiti v parlamentu takšne veČine, ki bi zagotavljala redno delo v Narodnem predstavništvu. Z ozirom na ponesrečeno Protjčevo akcijo je regent poveril nalogo, da sestavi koncentracijski kabinet, znova predsedniku Narodnega predstavništva drju Draži P a v 1 ov 1 -č u. Sance za njegovo misijo so to pot iigodneiše. k?kor pri njegovem prvem poskusu, ker so rad'kalci, vsaj kakor se ka?e. sedaj po izjalovlieniu Protičeve misije bol« dostopni pametnemu In treznemu prevdarku. Vendar pa ni izključeno, da bi radikalna skupina ne gojila skrivne nade. da pride ob koncu koncev vendar le kak ni?hov somišljenik, predvsem Nikola PaŠiČ v kombinacijo in potem na krmilo v slučaju, ako se kriza Še nekolko zategne. Pačunati je torej s tem, da bodo radikalci skušali za sedaj se preprečiti vsako hitro rešitev krize. Zato tudj ni mnogo upati, da Pavlovl-čeva misija uspe. Ako se ponesreči Pav-lovjčev poskus, bo sestava nove vlade zonet poverjena demokratsko-sociJali-stičoema bloku, kj se ie za sedai izjavil za kombinaciio PavloviČevo. torel za koncentracijski kabmet. Upati je. da se situaciia razbistri Že danes, ker bodo stranke še danes odsrvoriJe na Pavlovl-čev poziv, da-li hočejo stopiti v novo \A'iAcs nI" ne. ppfsto^ONASLEDNIK V MINI- stpck^m; prfdsfdniStvu. Beoerad, 2. oktobra. Danes ob' ^12. nri ie doše! v ministrsko pred-sedništvo. kier so bil? zbrani ministri na konferenco. prestolonaslednik Aleksander ter govoril več Časa z nredsednikom ministrskega sveta Lfobo Davidovičem. Razcrovoru je prisostvoval rudi predsednik Narod-rtppra Predstavništva dr. Pavlović. PA§7<* VANnmAT Z4 MINISTRSKEGA PRFDSPDNIKA? Beoerad. 2. oktobra. Opozicvjo-na^no stranke računaio sedai naknadno, kako da je bilo g. Proriču absolutno nemogoče sestaviti kabinet in doseči sposobno večino in kvorum, da bi z njegovo pomočjo vladale. Sedaj fmennieio g. Palica Vot bodočega ministrsk. predsednika, ali tudi ta kandidatura baje nima nikakega izgleda. H KRIZI. Beograd, 2. oktobra. V opozici-ionalnih krogih, osobito med radikalci vlada danes velika potrtost. Izginile so vse sanje o razdelitvi oblasti med tri skupine ter o razdelitvi države na tri pokrajine. Danes so se širile iz opoziciie govorice, da je Pa-Šio* edini zmožen sestaviti kabinet, ker da ie on baje danes strankarski nckomnromitiran. Tem govoricam malokdo veruje in se ne polaga nanje večie važnosti. Močno parlamentarna vlado more danes sestaviti samo dr. Draža Pavlović, ki je v tej dolgi krizi, izzvani po opozicijonalcib. ostal strankarski popolnoma nekompromitiran. DILEMA G. PAŠIČA. Beojrrad, 2. oktobra. Pod gore-njim naslovom prinaša »Beograjski Dnevnik« člančič, v katerem piše, da se je doznalo, da g. Pašić ne namerava iti več v Pariz k podpisu mirovne pogodbe. »Naj podpiše kdo drugi, jaz ne morem«, tako je rekel g. Pašić. Povodom tega omenja »Beograjski Dnevnik«, da je vodil zunanjo politiko naše domovine zadnja leta izključno g. Pašić in mora zato tudi sprejeti odgovornost za njo kakor t^di za njene skrajne konsekvence. Vsled tega mora podpisati mirovno pogodbo. Ako govori Pašić. da je noče podpisati, ker je za našo domovino škodljiva, kakor more zahtevati, da jo podnise kdo drugi? Gospod Pašić mora ali podpisati ali pa se boriti proti tej pogodbi: tertium non darur t. i. tretjega izhoda ni za državnika s častjo. Odločiti se za eno ali drugo stran dileme je pošteno, nasprotno pa, ako ne bi storil niti enega niti drugega, bi značilo iz-begavati odgovornosti za svoje lastno delo in valiti odgovornost na druge. To bi pomenilo biti kukavica in skrajni sebičnež. DRAGICEVIC OBTOŽEN VELEIZDAJE. Beograd, 2. oktobra. Okrožni veterinar Božo DragiČević, ugleden vodja radikalne stranke je stavljen pod obtožbo in v zapor radi dejanja po S So. k. z. Obtožen jc veleizdaje in služenja sovražnika. POGRESENI računl Maribor. 2. oktobra. V Beograd so bili poklicani razni ^ministrski kandidati nevspele opozicijonalne vlade. Tako je bil pozvan iz Maribora tuoTi poslanec Fon na prisego kot kandidat slovenskih klerikalcev za portfelj ministra pravde. D' ANNUNZI.IFVE HALUCINACIJE. Pariz, 1. oktobra. »Chjcago Tribune« javlja iz Peke tole zanimivost: »D* Annunzio je imel v stari palači bivSega cesarja Franca Josipa govor, v katerem je rekel med drugimi: »Kakor je božji glas poklical devico Orleansko na čelo domoljubnih boriteljev, da očisti francosko drŽavo od sovragov, tako sem bil tudi jaz s svojimi prostovoljci poklican na Peko... Ležal sem v postelji, tresla me je huda vročina. Naenkrat ^em zaslišal glas, ki mi je ukazal: »Pojdi na Peko!« Tako! sem se dvignil, sestavil svojo malo armadjco, k| je Štela 2000 mož ter zavzel mesto brez odpora. Ako bi se zakasnil za 34 ur, bi me bili prehiteli Srbi.« D* Annunzio se torej smatra za božjega poslanika, za drugo devico Orleansko! TV ANNUNZIJEV KOMUNIKE. MIlan, 1. oktobra. »Idea Nazionale* prlobču'e tale D* Annunz'jev komunike: »Z demarkacijske Črte javljajo, da se tamkaj zbirajo znatne jugoslovanske čete. Nemogoče je dognati. da-H imajo te odredbe ofenzivni al? defenzivni značaj. Dejstvo, da je meja hermettčno zatvor-jena in da se Hrvati z reškega teritorija neprestano sele v Jugoslavijo, dokazuje, da le dogodkom na mej! pripisovati ofenziven značaj.« Vesti LDU. JUGOSLOVANI V CELOVCU NISO VARNI. LDU. LJubljana. 3. oktobra. NeK CelovČan poroča nastopno: »Prijel sem z dvema znancema Nemcema dne 20. septembra ob pol 12. po policijski uri v gostilno »zum Mobren-wirt« na Kolodvorski ulici v Celovcu. Sedli smo v srednji sobi za mizo in med tem sem slišal iz druge sobe glas: »Gospod krčmar, kako morete; pustiti, da zahajajo v Vašo gostilno; Jugoslovani? Radi teh svinj smo morali že dosti trpeti.« Nato je prišel deželni svetnik, namest-i nik deželnega predsednic k a S c h u m i ter je slišal te besede. Dejal je: »Čudim se, da si sploh dri-*] nete prihajati v gostilno.« Bilo je še več brezpomembnega govorjenja ter; je šlo več ljudi proti meni z name* nom, da me napadejo. Agent Okorn*! ki je okoli 2 m stal odSchu--mija, je pristavil: »Čakajte, ko se; vrnejo vsi vjerniki in internirane*,; bomo iz celovških Jugoslovanov napravili goliaš.« Ko sem nato šel m gostilne, sem opazil, da se ljudje zbH rajo za menoj, ki bi me gotovo napadli, če ne bi jih policijski straž-mojster pri tem oviral na ta način, da jih je zadrževal, meni pa dejal, d«/ naj hitro grem domov.«_. Poizvedbe. — Če b} kdo kaj vedel, kje se nahaja Vladimir Nečimer, ki je vsled ma-Jariie na umu obolel, in se potika ali po gozdovih, ali Pa se je odpeljal v Ba-njaluko ali Maribor, naj to sporoči Alojziju Nečimer, Rimska cesta 10. Predstavlja se v omračenih trenotkih za kra-lia Matjaža ali pa za božjega namestnika. — Ženska, katera je v sredo !. oktobra v družbi neke druge ženske in dveh moških v gostilni pri »Novem svetu« v zadnji sobi pri zadnji mizi desno vzela iz stola temno rdeče ledraste rokavice, naj jih odda nemudoma istotam: oseba je poznana ter bi imela neprijetnosti. (9841) — Dotična oseba, ki je na Rimski cesti vrgla skozi okno v sobo nismo, se prosi, da se določneje izrazi. _ (9843) — Našlo se le v torek zvečer nred opernim gledališčem več klju^ Čev. Dobe se v našem uredništvu. Izdala teli in odgovorni nredntk: Valentin Kopitar. Lastnina In '.tek »Narodne tiskarna«- Pojasnilo.*) V današnji »Jugoslaviji« trdi neki dopisnik, da je v skladiščih »Balkan« vskladiščenih 50 vagonov moke. Baje prihaja ta vest iz železniških krogov. Neglede na to, da je ta vest zlobna ter ima namen samo ljudstvo! begati, je tudi jako smešna, ker rar-; no železničarji lahko kontrolirajo po-t tom tovornih listov vse blago, ki pride v naše skladišče. Izjavljamo pa tem potom, da smo pripravljeni odstopiti Mestni aprovizaciji brezplačno vso moko,; ako nam neznani dopisnik dokaže, da irfTamo v naših skladiščih, bodisi ml, bodisi drugi trgovci le 1 vagon moke vskladiščene. (9876) »balkan« trg, šped. in kom. del. dr. * Za vsebino tega spisa le uredništvo odgovorno, kolikor določa sajtafe Stran 4. s „SLOVENSKI NAKOD" dne 4. oktobra iyi9. 231. itev. Mt« približno za en vagon desk Vt in tramov od barak. Lepi pot Št. 3. Ljubljana. 9838 HlailKD keiDili laboratorij,eprođ" v uprav. Slov. Naroda. Poizve se 9837 Častniški plast. nov, zelo lep, se proda. Ogledati je pri gosp. Reisnerju, krojaču, Kcsljeva c. 9818 ZrliftUniln za svaki kučnl posao prima BjCf Ujlt! Stjepan Majer. Petrinja (Hrvatska). 9844 TJfnriim voz (clzo), močan in mlado rlUUufil kozo švicarske pasme. Spodnja Šiška 275, Vodovodna cesta. 9824 Hita z vrtom Mtf^teS Sap, Dolenjsko. 9622 flflfrlin Po3tcnih staršev se sprejme v DcnJlLu trgovino. Naslov se izve v jupr. SI. Nar. 9833 Ihliianffilln Poučuje gospodična. Kon fiailjaiiHlOO grešni trg 8 1. lev«. 9750 4 Biljariie nize Pippaa, Maribor, Grajata alica 8. 9772 tlAMAU ie^mena naprodaj franko IflguilUl Ljubljana, Celje - Maribor. Breznik in drug Celje. 9798 Lepa letezoa otroška poiielia z zimnico se proda. Vrhovčeva ulica št. 9 I. levo. btknlflfi hmi nov» kompleten, se proda fUnulinl IIUJ, Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 9793 tlnttnatfiaa sa poučuie za 2—3 ude-alHfCiilllM ležnike. Vprašati na Re-sljefi cesti 1/n. 9770 m zagevMljo a^fS Kočevje. Po Kajfei. 9720 Šivilja na doni sprejme. Zglasiti se je ;v trgovini M. Ticar, v Šelenburgovi 'ulici. 9335 Urada en dobro ohranjena lovska pu-rlllllđ K ška CHamerles) in fotogra-fični aparat 9X1?. Poizve sc v uprav. S\ov. Naroda. 9840 Slov. steiHHirafijo ^supotelfaob^ nudbe pod .natančen pouk/9839* na npr. SI. Nar. 9839 Ritah Ki 'e a05oIviraI 2 dobrim uspe-Lijdn, hom gimnazijo, ISče proti brezplačni instrukciji stanovanje. — Kje. pove upr. SI. Nar. 9826 išče službe v modni ali manufakturni trgoviai. Najraje kje nadeželi. Naslov pove uprav. .Slovenskega Naroda«. 9816 Prodajalka: Sovi glaze beli nizki čevlji št. 38 in raznovrstna obleka se ceno proda. Sodna ulica 11 n. desno. 9814 Silili!) se *Preimo v trajno delo. — Miliju izdelovalnica steznikov (mo-dercev, Anna Hutter, Dunajska c. 6, U. 9811 Krepak deček jf:habt sprejme v pouk v manufaktrno trgovino v Ljubljani. Ponudbe poštno ležete .Manufaktflrist 9817«. 9817 Dsojarske MM %ŠK. bri plači. Vstop v najkrajšem času. Ponudbe pod ,308 9815* na npr. Slov. Naroda. 9815 K11 fliIti B,aSaino (Wertheim). Pisalni ItUjJliil stroj. Kopirno prešo. Ponudbe pod .trgovec 9578* na uprav. Slov. Nar. Orarskl pomočnik EbS^jr' koj. Ant. Lečnik, Borovlje. 9630 MeMovano sobo dična. Ponudbe nod .Mirno 9W0* na upr. SI. Nar. 9760 toMflitflik 2 8 rudoslednimi dovo-nCfflUyOIUH l jen ji (več vagonov se ga je že nakopalo) je radi nujnega od-potovanja poceni naprodaj. Vzorec premoga in nadaljna pojasnila pri Breznik in drog, Celje, Dolgopolje I. 9776 bitna ponudila! je študije, želi radi poznejše ženltve stopiti v korespondenčno zvezo z gospodično ail mlado vdovo v starosti 18—24 let. Cenj. ponudbe s sliko za katere vrnitev in tajnost se jamči pod .Vesela bodočnost 9779* na uprav. Slov Naroda. 9779 Svarilo. Svari« vsakogar kal na moje Ime dati bodisi v blaga ali denarju, bar jaz nisem plačnik za nikogar. Franc Podržaj, brivec, Sv. Jakoba trg 9. sprejme gimnazijca v instrukcijo. Pismene ponudbe pod „Akidetnik'V9788 na upravništvo „Slov. Naroda". 9788 m dobro ohranjena, rjava, lah-1C ka kočija z usnjato streho in oljnatimi osmi. Naslov pove upr. Siov. Naroda. 9746 Proda Stanovanje io brana jakinjo - licejko pri boljši rodbini. Ponudbe pod .Dijakinja 9751* na upr. SI. Nar. 9731 Vnnim dobro ohranjen dinamo stroj r\U|llfll 1 »2 do 3 HP, predvojno delo. Ponudbe pod .Stroj 9602* na uprav. Slov. Naroda. 9602 (lrvflaf ki bi bil v oskrbi staršev, se UlCuTl, takoj sprejme proti primerni odškodnini, v trgovini Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3. 9775 Dnurnnitl mu seIitvene stroške, kdor 1'lil! iiEUI z amen je 3 sob v sredini mesta za stanovanja 2 sob v bližini glavne Eošte. Ponudbe na upravništvo ,Slov. laroda" pod šifro 1919 9813. 9813 1(fl blJUl nagrade dobi, kdor mi pre-131) KlUH skrbi ali odda do 15. oktobra stanovanje, sobo in kuhinjo, najraje v bližini sv. Petra cerkve. Ponudbe pod »K 150/9729* na upr. Slov. Naroda. 9729 Debro Man brivski psintt as sprejme« Prednost imajo oni, ki se deloma razumejo na gledališka dela. Cenj. ponudbo na Hares, gledališki frizer. Maribor, Oosooska nGca 27. 9810 Ulbaln^iS^ spodična. Ima dolgoletna, izvrstna dunajska izpričevala. Razume celo gospodinjstvo, zna kuhati in šivati. Poli udbe na ^zanesljiva" poStno ležeče Logaves, Koroško. 9619 Sobiievent, Rabieet s« fflt, stalan gospodin kud miren obitelji, odmah Hi na prvog novembra Isti bi preskrbi o nekoliko ugljena (premoga) na mjesec. Odgovor na upravništvo lista pod „Dalmatinac,9825. 9825 privatno ali v kaki tovarn 5, priden in pošten 20 leten mladenič, izučen mehanik, zna vsa v mehartlško stroko spadajoča dela na primer pri kolesih, motornih kolesih, in avtHi. Bil je tii leta v vojski kot Šofer In je prišel sedaj iz italijanskega ujetništva. Naslov se prosi pod S. K. laftersberg 352 pri Maribora. 9812 Banje v Vodnato, 'b^%r pTedsobe, kuhinje in drvarnice, snažno, na novo pleskano, z elektr. razsvetljavo, se radi obiska šoloobveznih otrok v mestu, zamenja proti enakemu v mestu. Stanovanje se nahaja v bližini garnizijske bolnice. Pismene ponudbe pod .Zamenjava stanovanja 9836" na upr. Slov. Naroda. 9836 Vela množina debolib hrastov in in mmtoi^Tvlo^T*. celah, oddaljenih 15—35 minut od Železniške postaje, se na rasti proda. Delavcev in voznikov je tu dobiti. — Kupcu se lahko da na razpolago tudi vodna žaga. Kje, pove upr. si Nar. 9807 Mala HAfDttvn v Ljubljanski okolici s IflOHt puiCMiU hišo in gospodarskim poslopjem se proda. Poizve se : Resljeva cesta št 20. 9792 InPtrilfrriin v vseh P^dmetih, najraje lUillUllljIS v matematiki, iSce sedmo-šolec-gimnasijec. Ponudbe pod ,N. UJ 9748* na upr. SI. Nar. 9748 Proda mq večja množina pristnega, po-JC letnega cvetličnega medu. Ponudne cene naj se pošljejo na upr. Slov. Naroda pod ,Med 9722". tnrnimfl co pop°Inoma vešč in sposo- 9|llC|iUB aC ben delovodja pri večjem podjetju za izdelovanje mila. Pismene ponudbe na upr. SI. Nar. pod »Milo 9769*. Mm posode od ameriškega pe- ifftlnn kapnje Sever & Komp., Ljubljana, innBJil W«lfova nfica 12. 9515 Karbid in karbidne svefHjke isjr vsako množino tvrdka MARTIN SUMER, Konjice. 9165 Proda n zelo rasti pjzd vjšjejrau ponudniku. Cenj. ponudbe naj se pošljejo pod .Mlaka 9731* na uprav. SI. Nar. 97il se stanovanje z 2—3 elegantnimi sobami, po mogočnosti z uporabo kopalnice in kuhinje v središču mesta. Cenjene ponudbe r.a naslov ,Hotćl Sten, soba št. 7" 9790 IffOin izdelovatelje lesenih čevljev lil&lll eventuelno prodam večjo množino moških lesenih podkovanih pod- flatov. Ponudbe: Frković, Strltar-eva ulica 7, dvorište. 9777 Strelne He trebuje. Dalje 1000 kg katrana (Teer) in 50 zavojev pripadajočih Zebljev. Ponudbe pod .lepenka"' 9744' na narav. Slov. Naroda. 9744 l dobro obranjeni železni solini peći ae kupite. Ponudbe na Jugoslovansko industrijo olja in barv tovarne Dol pri LJubljani. 9783 Gimnazijski nienet govino. Vsprejemni pogoji naj se blagovolijo vposlati na uprav. SI. Nar. pod .Priden in ■ariJIf/CTl'. 9721 nMfrttffl sestoječe iZ poslopja, vrta, ruKdlvU njive, sadonosnika in gozda poleg glavne ceste naprodaj. Vrednost 28000 kron Ponudbe: Lušička vas št. 8. Pollčane. 9713 Spalne in jedilne sobe stelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica Ljubljana, Kolizej Vabimo na ogled. 9377 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam do-§li povodom smrti našega iskrenoljubljenega soproga in očeta Alojzija Koželja za tolažeče obiske med boleznijo, za poklonjene vence in ča-ščeče spremstvo na njegovi zadnji poti Izrekamo vsem našo najpiisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo gg. trgovcem in kolegom po-kojnikovin za vdeležbo pri pogrebu ter pevskemu zboru ,.Glasbene Matice" za ciniji vi žalosti n ki. tataJeM ostaH. Preprodajalci! cigaretnega papirja Golub, Railv, Club Patent in raznih drugih vrst, cigaretnih tuljcev, kreme in lastila (biksa)za čevlje, toaletnega mila, papirnatega blaga kakor pismenega papirja v ma,-pah, papirja za police, svilenega papina ter raznega drugega blaga dobite po nizkih cenah rri firmi Manler & Oplatka, Zagreb, Jelačićev trg 28. poleg (Narodne kavarne.) 9593 Prva specijalna trooviiia z rokavicami iu parfumi Okoli 2000 metrov zelenega (feldgrtin) sukna (štoffa) različnih dobrih kakovosti je točno oddati z Dunaja, kjer je v zalogi. — Dopisi na TI I« LEP. & C©., Dunaj (Wien) VII., Mariahilferatr 22 «1 proti kašlju — 100 škatljic Kr. 150 pri nalvupu 1000 škatljic tisk z imenom tvrdke. Mediciaaina drogerija B. Šinkovec, Kranj. 9823 društvo lesnih indu-isijcev v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/1L ižče za takojšen nastop mlajšo moško pisarniško moč, ki ima nekaj prakse v trgovini. Taki, ki poznajo lesno ygovino, imajo prednost. . 9730 0, Bračko, Ljubljana Dunajska cesta 12. znamka famdl s3lo-sežno kakovost atSla. Svinjsku mast, slaninu, meso i kobase u vagonima i malim količinama nabavlja se najbolje kod stare i poznate specijai. tvrdke Julio Schmidlin n Zagratm. Poalovaica: Preradovlćeva ul. 24, tel. 7-48. Zastupnik tvrdke M. Oavrilovici si a« vi d. I. — Tražite ponude! Edino ^rava, patentirana vi novi ca RAOITJM (francosko iganje) „Blevator" je najbolje sredstvo proti trganju, ishiasu, živčnim boleznim in rev-matizmu. Dobi se le edino v glavni zalogi za celo Slovenijo. De-tajlisti primeren in grosisti znaten popust! Zahtevajte cenike. F. Šibenik, L!ub!jana, Gosposka ulica Siev. 16. Gospodarita! zvezo ima v svoji vinski kleti v Sp. Šiški pristna, dobro obležana vina in sicer 10% staro Girrsko belo vino, letetfc 1017, brez kislina 9 72% štajersko belo ¥ino, letnik 1917, s prijetno kislino, nadalje zdrava štajerska, hrvatska in dolenjska vrna, dobrega okusa, po najnižjih cenah. Obenem naznanja, da je banaško in veršečko vino docela izkleteno, pričakuje pa v najkrajšem času velike dobave 11—12% mlgd močnega vina istega izvora, na kar svoje cenj. odjemalce vljudno opozarja. Trgovski oddelek J iti otele štedionice" posrs^uje, kumile in prodaja vsakovrstna živila m druge trg. predmete najkulantneje. Erojavna adresa: ,,Tomš MNrovIca*. ■ ■■■■ lSIiflC FOCR, tovarna mila in ssfe mm. v kosih za obrtnike je došel. NaroČi se pri drogeriji ,Sanitas' Celje. antiseptična zobna pasta s kisikom. Elegantna oprema — pristne cinaste tube. Proizvaja lekarna pri „Srebrnom Sokolu" Brežice. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah i. t. d. 9645 je priznano najboljše sredstvo zoper slabokrvnost, po-spešujd tek in čisti kri. Dobi se in razpošilja po pošti drogerija „sahitas", Celje, iioiodvorsk2 ulica št. 5. Preporučamo gg. trgovci«« 1 ■■ iza&hi silku izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista Je izradjena otmeno po originalu u jednom od najboljih grafičkih zavoda. Cjena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima dajemo 40" popusta. Naručbe prima izdavalačka knjižara Ćelnp 2 Popovac, Zagreb, Berislavićeva nHea 17. 9307 Vojaška -intend. za Slovenijo. rs Štev. 13031/19! Leopold Pečar 2el. uradnik in posestnik Bogomira Pečar, roj. Kranj c poročena 29. oktobra 1919. Jesenice, Gorenjsko Sv. Barbara v Slov. goricah agrobne vence izvoza prosta nudim komad po K 10*— do K 80*—. Moderno vezani. Dobava mogoča v 5 dneh. Denar je nakazati na Češko banko Union (Bohmische Union-Bank) v Celju. Eksport nagrobnih vencev, cvetlic, palm A. Amort, Eggenbei g b. Graz, Pri voj. oskrbovališču Ljubljana se bodo dne 11. okt. t L in sicer ob 8. uri dopoldne v kleti Vodnika dedičev vw Šiški, ob 10. uri dopoldne v skladišču Ranzinger na glavnem kolodvorn Ljubljana in ob 2. uri popoldne v voj. oskrbovališču v Mostah potom javne dražbe razprodajalo 1000 Ht karamela, 300 lit. pokvarjenega ciprskega vina in 90 komadov raznovrstnih, dobro ohranjenih praznih sodov, v kojih so bile shranjene raznovrstne alkoholne pijače. Pod izklicno ceno se ne bode prodajalo. Kupci morajo kupljeno blago takoj plačati in ga tekom 34 nr odstraniti iz dotičnih kleti. Ljubljana, 27. septembra 1919. s 9667 K K K X K ln| K X X »Savinja* društvo lesnik irgovoev ta ln4matri]a«v v Celju kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: a9 AVINJA", Kapucinska ulica 5, I. nadstr. ali poštni predal štev. 1. u XXXXXX XX XX xxxxxxxxxxxx Razglas. 1 Na razna vprašanja radi nadaljnega odplačevanja za po nas ali po g. Val. Urbančiču v Ljubljani naročenih srečk sporočamo sledeče: V Sloveniji bivajoči naročniki dobe pri nas nove poštne položnice ter naj jih zahtevajo. Iz ostale Jugoslavije naj se denai do nadaljnega pošilja po nakaznicah na Češko industrijalno banko v Ljubljani. Iz zasedenega ozemlja in iz inozemstva naj se denar nakazuje po kakšni banki na Češko prumyslovo banko v Pragi s pripombo, da je vplačilo namenjeno »srečko vnem u oddelku*. Naročniki, ki so prenehali ali hočejo prenehati z nadaljnimi vplačili, naj radi izplačila odkupninskega zneska pošljejo prodajne listine in plačilna potrdila na nai naslov* 9820 točkovno zastopstvo, Ljubljana, 88